35. številka. Izdanje za torek 2S3, marca 1897. (▼ Trstu, v torek zjntrai dn* 23 marca 1897.) Tečaj XXII. „EOINOBT" _>■ trisr^T na teden * ie»n! u li^r^lh, o«i«i*>t,I<>\ ■ m Zjntranje iadi :• hajft ot b. uri zjutraj, toč''j pu. > 7, i?- TM'or, - (»bojno igd&nj.t p tane: Is Ji»i!«i f,i«SH!> . f. 1.—, IZVP!) Avutrij* f. \!S0 .. ti i , . „ .i.— , t » 1 •■'•0 •o pil ifii , , . rt.— , . ,J - IU VSf itTi , . , i . , , ' -• - Nars^Plitc je plačevati naprrj n- naranbe pill>."£ene naruonino se uprava oe ozira, PoinitiO o itcnilAO so dohirrj't v iuj-dej Um •• -t. r.chnk« »' 'iruta po S2 nv., i* * r. 'l r--; it po 4 btc. Oglasi te račune po tarifa ▼ potitn; za naslove z debelimi črkami ao plačuje prostor, ko'.ikor obsega navadnih vrstic, Ponluna. osmrtnice in jame zahrule, do maći ogluši itd. se računajo po pogoditi, Vai dopisi naj »o poAiljajo uradnistru ulic u Casofaa St. 13. Vsako pimao mor* biti frankovano, kur ođfraukOTiina to n? »orcjemajo. Rokopifii »n ne vračajo. Sn-:«ičBiijo. reklamacije m oglas* »pro-jei t upr mntiilvo uiiea Moliuo pic* floio h&t. 3, II. nadat. Naročnino iu oglan jo plačevati lečo Trst. Odprta Mklama ciio i t prose* poštniu'i. G ! a 'A i S » S I „ t 0(Mss«U J« atoe" Častitim našim gg. naročnikom! Te dni pričnemo razpošiljati poštne nakaznice, iz katerih je razvidno, koliko dolguje vsak na za-stani naročnini do 31. marca t. I. Glede na to, da imamo ravno letos izvanredno ogromne troške, prosimo čestite gg. naročnike, da blagovole doposlati zastano naročnino ; in ozirom na to, da se naročnina v naprej plačuje, tudi po mogočnosti predplačilo za drugo četrletje. Kdor nam do konca tekočega meseca ne dopošlje zastane naročnine, temu bodemo primorani ustaviti list. Uprav ništvo „Edinosti". Nismo padli! Porušilo ikis je sicer dne 18. t. m., na dan volitve, krdelo nasprotnikov, razi i dno po svojem mišljenju in po svojih težnjah, ali zložno v svojem nuvr a ž t v n do nas Slovencev, nadvladalo je na voliSču al- vilo — glasovnic. Ah mi nismo padii. K«r j« našega, se je borilo juna ki, in je sedaj, po volilnem porazu, bolj naše nego je biio kedaj poprej, ReKli smo že. da številke govore, glasovi, ki -so bili oddani po okolici za našo domovinsko stvar. Suhe številk« so najbolji argument, ali do prave vtljavt je prišel ta a r g u m e n t, ako so se mu pridiužili vuauji pojavi pravega, pristnega srčnega mišljenja širšega naroda. Vesti, ki nam prihajajo od vseh strani naše okolice, nam poro-ćajo o takih elementarnih pojavih slovenskega ro-doljubja. Slovensko poštenje in slovenska narodna zavest slavi sedaj, po porazu, svoje najsijajneje triumfe. Taka ni bila naša okolica še nikdar. Ne mislimo tu na izgrede, ki so se dogajali te dni po vsej okolici, ampak mislimo na solze, ki so rosile te dni po okolici in ki so izvirale iz ljubezni do teh domovinskih tal. Solza, ki je povodom narodne nesreče porosila iz očesa sivolasem«, slarčka, solza iz očeta žene. ne brignjoče se sicer za po-litiško in narodne borbe — to je biser, to nam je talisman, taka solza nam je jamstvo, da nismo padli! Pregovor pravi, da le tisti narod je izgubljen, P O D L I S T K K Frcniout mlajši & Risler starši. ROMAM. FrancoHkl apioal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Gospa Dobsouova je bila takoj pripravljena pom gati — ne rečem, da hi bila na prodaj, a ta mala gospa je strastno ljubila strast : nagnjenje do romantišk.h spietk. Omožena % zdravnikom za zobe, ki jo j«j pretepa!, in rali tega v svojem zakonu sila nesrečna, je imela vse soprog« za gro-zodejce, in posebno ubogi Risler i-e jej je zdel grozen trinog; njegova žena je imela po njenem menenju popolno pravico, črtiti ga in varati. Bila je delavna in jako koristna zaupnica. Dvakrat ali trikrat na teilen je prinesla karto za ložo v veliki ali pa v italijanski oj.eii, ali pa za kakšno tistih malih gledališč s kakovo priljubljeno igro, katerim na ljubo maisikako sezono „ves Pariz" prepotuje Paiiz. Risltr je mislil, da te karte pribajajajo od gospe Dobsonove, ki je v gledališčih za petje dobivala toliko brezplačnih sedežev, kolikor jih je le hotela. Nesrečnež uiti mislil ni, da je najmanja teh lož za premi;ero kak« igre, ki je bila baš v modi, njegovega družnika često stala deBet ali petnajst luisd'crov. Res ni bilo nič lag- ki je obupal na saumn sebi. Ako je res tako, potem smemo reči v tolažbo sebi in vsemu narodu slovenskemu, da naš narod na tržaškem ozemlju ni zgubljeni Ta narod je pokazal na dan volitve, in je pokazal vse te dni, ko so se vsa srca krčila v ljuti boli, da hoče živeti, da se hoče boriti za dragoceno dedščiuo, vsprejeto od svojih očetov, za zlato narodnost svojo. Po vsej okolici, po noči in po dnevi, se je prepevala te dni visoka pes^m o slovenskem rodoljubju. Te dni se je izvršil čudež po naši okolici: narodnega nasprotnika ne najdeš nikjer, tudi če bi ga iskal se svetilnico. Hitro je vršila tu Pravica božja svojo sveto oblast: komaj nas je tuja zloba porušila na tla in niso še odzv^neli hurouski kriki krivičnih ljudij, že nam je došla tolažba : porumeni so se dvignili zopet! Uprav čudovito je narodna nesreča delovala na naše okoličane: stisnila iu pomnožila je njih vrste. Olo taki, ki niso bili dosedaj v naših vrstah — seveda bolj vsled zaslepl jenosti, nego pa zlobe —, pridružili so se našim in stoje sedaj z našimi, rama ob rami. Moč javnega menenja je kar po-pihnila s pogorišča onih BOO okoličanov, ki so pripomogli, se svojimi glasovi do narodne nesreče. Iu tako stojimo zopet, pripravljeni na vztrajno borbo za svoja narodna prava. Le za hip n*a je pripomnila sovražna lila, a padli nismo, kakor;so menili nasproti! ki. Mi stojimo sedaj zopet, in še oni, ki niso stali i nami do sedaj — ustajajo. Mi nismo padli, to naj Hi zapomni naj no« veja koalicija tržaška! Nepotrtega duha in dobrimi nadami zremo v bodočnost, opiraje svoje nade na s o Č u t s t v o v a n j e rojakov š i r o m domovine. Sosebno pa se obračamo do gospodov državnih poslancev vseh slovenskih pokrajin : usmilite se nas. ki smo ostali brez zastopnika ! Poglejte na nas tu doli, na narodne trpine 1 Pogled na nas vam mora omehčati srce, da pozabite enkrat na medsebojne boje. V imenu svete narodne stvari, vimenu domovi e Vas rotimo : ne pobijajte se med seboj, ko nas že tako ljuto tepe ukupm nasprotnik! M i u i s m o p a d 1 i, ali ti e- ljega, nego varati takega soproga. Njegova brezmejna lahkovernost je mirno sprejemala vse te laži, in poleg tega ni poznnl tistega hinavskega sveta, v katerem je njegova žena že pričela biti znana. Spremil je ni nikdar. O tistih redkih slučajih, ki jo je v zač tku njiju zakona vodil v gledališče, je sramotno zaspal, ker je bil prekrotak, da bi se bil bavil z občinstvom, ter ja prepočasi umeval, da bi se bil zanimal za igro. Zategadelj je bil gospe Dob-sonovi na vso moč hvaležen, da ga je nadomestovala pri Sidoniji. Saj je to delala na tako lep način. Kadar se je njegova žena zvečer, v krasni opravi, odpravljala, motril jo je z začudenjem, ne da bi slutil, koliko stanejo toalete, še menj pa, kdo jih je plačal, in brez vsaktere sumnje čakal je pri karainovem ognju, veselo govorć sam pri sebi: ,Kak6 se mora pač zabavati t" V spodnjem nadstropju, pri Fromontovih, se je vršila ista igra, a z drugačnimi ulogami. Tu je bila mlada gospa tista, ki je ostajala doma. Vsaki večer so se pol ure po odhodu Sidonijnem odprla velika vrata za Fromontov voz: gospod se je peljal v klub. Kdo bi prigovarjal temu? Saj je kupčija zahtevala takć. V klubu, pri igralni mizi, tam se sklepajo velike kupčije, in človek mora na vsak način iti tja, ako noče škodovati veljavi svoje bamo Vase pomoči, da ne obnemoremo v težkem boju. Do Vas, dragi rojaki, obračamo zaupljivo svoje oči. Nismo še padli ; in ako bodemo videli, da imamo na svoji strani Vašo pomoč in Vaša srca. potem Vas bodemo mogli zagotoviti, da ne pademo nikdar! """ In Ti, mož, Ti oče okolice tržaške, nikar ne kloni duhom ! Ponosen bodi, Kajti redki so možje, ki bi jih obsipal narod toliko ljubeznijo iu prisrčno udanostjo. Blagor Tebi! Najnoveja tržaška koalicija pošlje sicer na Dunaj drnzega moža mesto Tebe,ali zastopnik naše okolice ostaneš le Ti in n i k d o drugi. Oni mo/. je tuj okolici in okolica je tuja njemu, med Teboj in okolico pa obstoji neporušna vez — vez krvi in srca! Kakor hvaležni otroci prosimo Te, izkušeni voditelj naš: ne zapusti nas, ostani nam n a čelu! Pod Tvojo zastavo hočemo stati nepremično v slovenski zvestobi, pod Tvojo zastavo si hočemo izvojevati k o n e č n o zmago! Vse svoje nade stavimo v Onega, ki je nad oblaki, v mili narod slovenski in — v Tebe, mili prvak in voditelj naš. Slava domovini slovenski, slava naši okolici, slava Ivanu Nabergoju 11 I Le elezioni nel Comune forese di Paugnano. Odgovor istrskemu listu „L1 lstria'z dne 6. marca t. 1. Pomjan, dno 17. marca 1897. CZvišetek.) Zakaj pa toli pek6 italijansko gospodo prvotne volitve v Pomjanu ? No, to nam pravijo sami: ker so hoteli imeti svojega poslanca tudi v četrti kuriji, in pa najbrže tudi zato, ker so trosili toliko tisočakov, pa vse — zastonj. Gospodje 1 Dne 16. t. m. so goreli vaši tisočaki po hribih in dolinah ! — Volitve za V. kurijo so si zagotovili z znanimi sleparijami, nasiljem, sploh s krivicami vsake vrste. Na enak način so si tudi povsod pridobili volilne može za IV. kurijo, kjer so imeli svojo kuu»i*ijo. Toda v Pomjanu jim ni šlo prav tvrdke, Klara je to verjela do pičice. Karlar je soprog odšel, bila j<» jeden hip zel6 žalostna. Takč rada bi ga bila obdržala pii sebi, tako rada bi bila ob njegovi roki šla k skupni zabavi. Toda pogled na otroka, pred kaminom kramljajočega in kričečega in pri slačenju mahajočega z malimi, rožnimi nožicami, je kmalu zopet upokojil mater. Potem pa jej je tudi prišla na pomoč velika beseda .kupčija", ta državni vzrok trgovcev, tak<5, da se je voljno udala svoji usodi. Georges in Sidonija sta se dobivala v gledališču Njiju prvi čut, kadar sta se našla, je bilo Čuvstvo zadoščene preSirnosti. Vzbujala sta pozornost. Sidonija je bila sedaj v istini zala : nepravilni obrazek, ki je potreboval vseh skrajnostij mode, da je napravil pravi svoj učinek, prisvojil si jih je s toliko spretnostjo, da je človek mislil, da so iz-najdene navlašČ za njo. Čez nekaj minut sta se dvignila, in erosps Dobsoneva je sama ostala v loži. V Avenne Gabriel sta si bila najela majhno stanovanje, baš pri okrogliščn elizejskega polja (Champs Elisćes), prav kakor so sanjarile devojke pri gospodičini Le Mire — dve kramo opravljeni, pokojni sobi, kjer je njiju ljubezen divotno uspavala tihota bogatih predmestij, motena samo od rahlega šuma drdrajočih vozov. (Pride Še.) po sreči. Propali so po vsi pravici, sedaj se pa pritožujejo, da se jim je godila krivica. Uboga .krivica", kako zlorabljajo cel6 tebe ! Ker je gospoda dobro znala, da s pomočjo volilne komisije ne doBež* ničesar, poskusili so z denarjem. Zlobni jeiiki trdijo, da so za volitve v Pomjanu potrosili nad 3000 gld.! Ali je to res ali ne, ne znamo, slutimo pa, da bi moglo biti res, saj tako nekako sklepamo iz govorjenja njihovih prodancev. Možje namreč, ki so bili dobro plačani za svoje glasove, ne morejo molčati od samega veselja. Gospodje, poživljamo vas torej, ako imate se kaj poštenja v »ebi, odgovorite nam na sledeča vprašanja: Ali niste ponujali dvema izmed naših po svojem agitatorju 500 gld., ako zavrneta domov vsaj 20 naših vohlcev ? Ali niste plačevali posamičnih glasov po 1 gld., 2 gld. 2.50 gld., 10 gld. itd , sploh toliko, kolikor je kedo zahteval ? To vedo povedati možje, ki so bili plačani. Hočete imena? Toda imena onih, ki so prejeli, in tudi onih gospodov, ki so delili. Ali niste dvema naših volilnih mož ponujali, zopet po svojih agitatorjih, vsakemu po 300 gld., da ostaneta doma? Zakaj ste zaprli dva naših volilcev, jednega iz Gleraa, drugega iz Krkavc? Mož i« Glema je bil 3 ure zaprt, potem so ga vaši — „lovski psi" odveli daleč pod Pomjan proti domu ter mu vsilili 50 kr., dasi jim je vaš „bog* dat zanj 1 gld. — Zažugali so mu pa, da ga ubijejo, ako se vrne. Volilce iz Krkavc ste ponujali 80 gld., da gre z vami, ali pa, da ostane doma. Hočete vedeti iiaeua? Seveda obeh strank. Zakaj ste imeli v neki hiši v Pomjanu dva volilca zaprta dva dni in dve noči ? Zakaj so vaši „lovski psi* žugali gospodarju te hiše, da, ako jih spusti, mu ponoči hišo vsujejo ? Zakaj ste priveli ednega volilca iz Zabavij v ▼ Pomjan 9 pretvezo, da ujegov tast umira in da hoče storiti poslednjo voljo. Seveda je bila to laž, a moža ste |imeli vendar-le prvi dan zaprtega. Znate li, da ste dvema iz župnije Šmarje dali za glasova 50 gld. ? — Kako se je mogel predrzniti ▼as voditelj, da je vprašal g. volilnega komisarja, če bi smeli voliti volilci iz Kopra, imajoči svoja posestva pod občino Pomjan? Dobro ste vedeli, da teh imen ni bilo v listi upisanih, da bi torej volili nezakonito, a vendar ste poskušali. Mislili ste najbrže, da ste pri Sv. Mihelu v Lazaretu, kjer ste sleparsko pridobili šest volilnih mož za IV. kurijo. Gospoda 1 Kako se izdajate! S tem ste pokazali, da bi tako delali, ko bi imeli volilno komisijo v roki. Ali se smešite pred svetom: pritožujete se, da se je vam krivica godila, med tem pa Užete tako očitno, da bi vi sami delali krivico, ko bi le mogli. Sicer bi imeli še došti vprašati vas, a čitatelji naši bodo že tako utrujeni, siti do grla od samih vaših nezakonitostij, ki ste jih storili ob času volitev, ali jih vsaj mislili storiti. Konečno mi ne apelujemo do vašega poštenja, ker ga »pluh nimate: ta lepa čednost ni doma v vaši stranki. Da bi vi v resnici pošteno postopali o volitvah, gutovo propadete povsod, še celo po mestih Tudi ne zahtevamo, da bi nas ue mrzili in zasmehovali po časnikih, ker vam pošten človek itak ne verjame. Javno in povsem opravičeno pa zahtevamo, da povrnete javno odvzeto in žaljeno čast vsaj onim, ki so bili na naši volit vi čuvarji zakona 1 To, kar delate vi, imenujemo mi časnikarsko lopovstvo. Kaj je deželni eubor, ako je .L'Lstria" res njegov organ — pišemo ,cou ri-serva" — tako neomejen gospodar v deželi ? Kaj ni nikogar, ki bi prepovedal in preiskoval neosnovane, ostudne laži v časniku „1' lstria" dne 6 marca t. 1. št. 790 ? Ali naj poklicani krogi v Trstu res trpe javno taka žaljenja ? Kaj ne: ,oaar tutto l" Glede vsega tega pa, kar smo pisali v pričujočem članku, vas poživljamo »pošteni* gospodje še enkrat, odgovorite nam javno. Pokažite nam javno mrtvaške liste vseh ouili 20 in še več mrtvecev, ki so volili pri zadnjih volitvah za IV. kurijo, oziroma imena onih „pseudo elettori", ki so volili zanje! Ako hočete, vam preskrbimo mi na svoje lastne stroške uradne mrtvaške liste vseh teh mrtvecev, ki so ostali iz grobov, in prišli na volišče! Samo z imeni ven kaj 1 Te mrtvaške liste smo pripravljeni deponirati ua slav. c. kr. okraj-nem glavarstvu v K»pru ! Več ne moremo storiti. — Sicer je pa bila menda stvar drugačna. Za va9 je bil najbrže vsaki naš pošteni volilec smrt vaši gnjili stranki. Menda se je „kupljeno meso" že osmradelo. Pobiti in poparjeni ste šli drugi dan proti domu, oziraje se nazaj proti Pomjanu po svojih zgubljenih tisočakih, in ker je bil že mrak, ste najbrže videli onih 20 in še več mrtvecev, ki so preganjali vas, .poštene" ljudi. D&, d&: „Mi ustajaino In vas je — strah !" PolitiAke vesti. V TRSTU, dae 22. marca 1897. „Po volitvah*. Pod tem naslovom je priobčila „Triester Zeitung* od minole sobote uvoden članek. Čuden Članek to, kakoršnega morejo poroditi le tržaške razmere. Pri nas so res nogoče ne le neverjetne, ampak tudi nemogoče stvari. Po vsem, kar se je dogodilo v Trstu v zadnjih časih — po vseh bojih, po tolikem zasramovanju, ki so je morali pretrpeti ravno tisci možje, ki stoje za hrbtom „Triesterice", po groznem porazu, ki ga je doživela stranka, ki je trdila vedno, da je nositeljica avstrijske misli v Trstu ; potem, ko je stranka jeze in sovražtva ter Ijntega proganjanja slovenskih državljanov pogazila in poteptala vse, kar jej je prišlo nasproti: oglasila s« je „Triesterica" z zatrdilom, da je popolnoma zadovoljna z možmi, ki pojdejo na Dunaj zastopat tržaško mesto, z možmi, ki odrekajo vsakoršno pravo avtohtonnemu slovenskemu prebivalstvu na ozemlju tržaškem. Sedaj vemo: stališče rudečega, fanatičnega progressa, stališče skrajne nestrpnosti nasproti Slovencem, to stališče je vsprejela tudi „Tr. Ztg". Ako piše nadalje „Trie-sterica", da so sedaj pojavi življenja našega mesta (Lebensaisserungen uuserer Stadt) spravljeni v soglasje z življenjem vse države, da so torej vse gnusne demonstracije zoper Slovence iz zadnjih dnij v soglasju s koristmi države — potem je to le naravna posledica one koalicije, ki se je zasno-vala v Trstu v najnoveji čas. Sedaj verujemo, o čemer se govori po vsein mestu : da je vodja konservativcev, predsednik trg. zbornice, baron Rei-nelt dal progressovcem nekoliko tisočakov za volilno borbo, da je za nekega progressovskega prvaka popi acal nekoliko tisočev dolga, ter da se je sporazumno med konservativci in progressovci določil načrt za strmoglavljenje avstrijskega patri-jota Nabergoja — bivšemu garibaldincu v prid I Sedaj nam je jasno marsikaj, kar se je godilo na dan volitve ; sedaj uaiii je jasen tudi naš pad, sedaj nam je jasno — v«e! .Triester Zeituug" spremlja najskrenejimi željami progressovske može, odhajajoče na Dunaj; povsem naravno je, da pri tem nima niti jedne same tolažilue besede za tržaške občane slovenske naroduosti. Jedina naša tolažba je ta, da se ne suče vea svet okolo tržaške os: Državnozborske volitve. V soboto so volila mesta na N i ž j e - a v s t, r i j s k e m. Na Dunaju je bilo izvoljenih 9 antisemitov in mjeden liberalec. Pač pa je trebalo ožje volitve za štiri mandate v notranjem meBtu in v okraju Leopold-stadt. Ožja volitev se vrši danes. Ako se ne posreči liberalcem rešiti te mandate, potem ta banke-rotna stranka ne bode imela nijednega zastopnika v vsej osrednji pokrajini, kajti tudi v drugih mestih Nižje-Avstrije ni bil izvoljen nijeden liberalec, ampak jeden krščanski socijalist in 3 členi nemške ljudske stranke. In tuli če so rešili danes liberalci koji mandat, je udarec zanje že to. dasi morajo še le v ožji volitvi priboriti mandate ▼ taki skupini, kakorSno je mesto dunajsko, v skupini, v kateri so bili še pred kratkim neomejeni gospodarji. * • * Trgovinske zbornice na Češkem so izvolile 4 Mladočehe in tri nemške naprednjake. * * • Veleposestvo na Kranjskem je izvolilo dva Nemca : grofa Auersperga in barona Schwegla. To je žalostuo tembolj, ker nemškutarski veleposestniki na Kranjskem zmagujejo — brez boja. Ali slevenske stranke ne občutijo te — nečasti ? 1 m * * Mesta na Stirskem so i/,volile jednega — jednega celega — liberalca, 3 čleue nemške ljudske stranke in 1 nemškega uacijonalca; mesta aa Tirolskem 1 nenašk^a liberalca in 2 nemška koa* servativca. • * • Dalmacija je dobro osnažila svoj > hišo: tudi mesta so izvolila same Hrvate in Srbe v zmislu sklenjenega kompromisa. Dalmacija je popolnoma povrnjena sama sebi, to je sad našega sporazumljenja. Ergo: močni amo, ako smo jedini, in lahko smo jedini, ako le — hočemo 1 Homatije na Vstoku. Iz Carjegagrada je došla ta-le vest: Na grško-tnriki meji je sedaj zbranih 112 bataljonov turške pehdte, 12 polkov konjištva in 30 baterij topništva, vsega okolu 80.000 mož. Tej vojski pa da morejo Grki staviti nasproti samo 25.000 mož. (Treba je naglasiti, da ta vest prihaja iz turškega vira, torej jo je treba vsprejeti zel6 nezaupno. Uredn.) Avstrijski poslo-upravnik v Atenah, grof Sze-chenyi, izjavil je grškemu ministerstvn za zunanje stvari, da je avstrijska oklopnica »Sebeniko* streljala zaradi tega na grško ladijo, ker je ista po vsej sili hotela dotakniti se ozemlja, katero so bile zasele velesile. Predno pa je pričelo streljanje, da je „Sebenico" pripravila vse potrebno, da reši grške mornarje. Pariška „Agence Havas" javlja: Glasom a Krete došlega poročila so voditelji upornikov, vaški načelniki in o'lličnjaki krečanski sklenili od-poslati spomenico grški vladi in poveljnikom evropskih eskader. V tej spomenici naglašajo, da je jedina želja krščanskega prebivalstva: združenje Krete z Grško. Iz raznih pokiajiu Krete so došli pozivi kralja Juriju, da naj nikar ne umakne grških vojakov s Krete. To so priobčili načelniki upornikov tudi poveljnikom evropskih eskader. Hazlićne irenti. Umrla je v Vološkem gospa P i 1 i p i a a Jako b a S t a n g e r, mati deželnega poslanca in odvetnika dr. Stangcrja. Nase sožalje. Nemiri v okolici. Iz B a r k o v e 1 j nain poročajo, da tam ni niti za nfumanje znamenje ponehalo razburjenje, nastalo vsled nesrečnega izida državnozborske volitve. Pričakovati je bilo, da bode v pomirljivem zmislu vplivalo dejstvo, da so oblasti ostro posegnile vmes; ni tako: ljudstvo se ue more pomiriti, ker je razburja misel, da je zgubilo svojega jedinega zagovornika, svojega očeta. Ljudstvo se je že tako uživelo v misel, da je njega položenje tesno spojeno z javnim delovanjem gosp. Nabergoja, da niti misliti ne more, da bi kedaj moglo priti drugače. Ta vam vrvi in vrši v nezmanjšani meri. In le taktnemu in dobrohotnemu posredovanju gosp. namestništvenega tajnika Rebeka se je zahvaliti, da bo niso dogodili daljnji izgredi. Namesto izgredov prireja ljudstvo patrijotiške demonstracije. V nedeljo na večer je ljudstvo hodilo v sprevodu z avstrijsko in narodno trobojnico. Meščanov je bilo mnogo v Barkovljah, kateri so odšli že o belem dnevu. Na tem pa trpe jedino le oni gostilničarji, ki niso naši. Ti možje so pleli šibo okoličanom — a šiba tepe sedaj njih same. S Prošeka nam poročajo: Kakor .smo že poročali, je vladala tu ua sv. Jožefa dan velika razburjenost, ki se je menjavala s pojavi potrt sti. Za hip je zavladala nadgrobna tišina, toda vsaki najmanji šum spravil je pokonci vse ljudstvo. Ko je šel skozi Prošek oddelek vojakov, na poti V sv. Križ, je ljudstvo prirejalo burne ovacije vojakom ter je vsklikalo : Živela Avstrija ! Živel naš cesar 1 — Ovacije vojakom, ovacije rodoljubom, zbiranje ljudstva na vseh krajih, patrulje vojakov, hodeče po ulicah gori in doli, šumenje in vrvenje množice: kdor je videl vse to, menil je, da sanja vsled razgrete fantazije. Zapovedano je bilo, da se ob 8. uri zvečer morajo zapreti vsi lokali. Menimo, da ta odredba ni bila posebno primerna. Kajti zavladala je tema po vasi, ker so razbite vse ulične svetiljke. Nastala tema je še bolj vznemirjala ljudstvo. Ko so se zaprli lokali, zbralo se je ua ulicah \se: možje, fantje, dekleta, žene z otročiči v naročji. Ljudstvo je hotelo v sprevodu na Kontovelj kakor prejšnji večer, toda to nakano so preprečili vojaki in orožniki. Na srečo to noč ni bilo nadaljnjih izgredov, na čemer je zahvaliti previdne rodoljube in »ares taktno postopanje vojakov in orožnikov. Ljudstvo se je zadovoljilo s tem, da je po proseških ulicah prepe valo cesarsko himno in narodne pesmi. Po obhodu po vasi se je ljudstvo ustavilo na glavnem prostoru in je prepevalo pozno v noč. Orožniki in vojaki niso ovirali ljudstva v prepevanju. Za vsako pesmijo so zagromeli živio-klici in klici ogorčenja na adreso odpadnikov. Pohvalili sino orožnike, povdariti pa moramo jedno izjemo; ta je stražmešter Zamarchi. Ne bi hoteli ječi, da je postopanje tega gospoda vplivalo pomirljivo. Naši rodoljubi so brzojavili o tem namestuištvu, s prošnjo, da bi isto poslalo gori komisarja. Namestništvo je ugodilo tej prošnji v toliku, da je došel na Prosek še jeden nadporoč-nik, imenovani gospod stražmešter pa je moral od.ti v sv. Križ. Tako je bilo na sv. Jožefa dan. V soboto ni bilo posebnih dogodkov, le zvečer se je ljudstvo hotelo zbirati na glavnem trgu, česar pa niso dovolili vojaki. V nedeljo predpoludne je bilo mirno, tem živahtieje je bilo kasneje popolu Ine. Proti večeru je zopet prekipelo ogorčenje in je bilo tudi demonstracij pred hišami odpadnikov. Prihitelo je na trg 6 orožnikov, ki so opominjali ljudstvo, ljudstvo pa je zopet jelo prepevati in vsklikati ter jeden del se je potem, napotil proti Konto-velju. Sledili so jim orožniki. Med tem je pol stotnije vojakov zasedlo trg na Prošeku in javni lokali so se zaprli. Ljudstvo se je jelo zopet nabirati in demonstrirati proti okrajnemu načelniku Vidusso, ali prepričevalnim besedam domačih rodoljubov in dobrohotnim opominom orožnikov, zlasti vrlega domačega stražmeštra g. Logarja, ' se je posrečilo spraviti ljudstvo v hiše. Od sv. Ivana nam poročajo: Gospod urednik 1 Takih pojavov dušnega razburjenja nismo videli se nikdar med našim ljudstvom. Vse občuti vso težo nesreče, ki nas je zadela. Vse trdi, da ne more ne spati ne jesti od četrtka sem. Ali razburjeni niso le možje, ampak tudi žene. Poslednje vspodbujajo možke neprestano. Toda kon-statovati moramo, da srd se ni malo ne obrača proti Italijanom, ampak jedino le proti domačim odpadnikom. V soboto zvečer so ljudje razbili vsa okna na liisi nekega odpadnika. Naši prvaki morajo upotrebljati vso svojo zgovornost, da mirijo ogorčeno ljudstvo. Iz Bazovice in L o u j e r j a nam poročajo o silnem ogorčenju zoper odpadnike, Cel<5 otroci da proganjajo otroke odpadnikov. Odpadniki se morajo skrivati pred ogorčenim ljudstvom. Tudi tam kipi na vseh koncih in krajih, tudi tam občutijo vso težo udarca, ki nas je zadel. Nikdar še se Bazovica ni čutila tak--* solidarno z ostalo Okolico, kakor se čuti sedaj. To je tolažba v naši žalosti. Na O p č i n a h so ljudje jokali po cestah in le posredovanju gosp. posl. Ivana Goriupa se je zahvaliti, da ni prišlo do hudega. V istem zmislu se glase poročila iz Skednja in Eojana in danes smemo reči po vsej pravici, da je okolica naša in solidarna. Za podružnico družbe sv. Čiri!a in Metoda na Greti ja deroval g. F. K. 5 gld. z nado. v boljšo bodočnost. Lahonska surovost. Iz B o i š t a nam pišejo : V soboto sta bila v Koj.ru t vk a jšnja posestnika Anton Kosmač in Ivan Žerjar. ICo sta opravila svoje po^le ua sodišču, jq odšel Ž rjal iz mesta, Kosmač pi v hlev po konja Komaj je došel z vozom do izhoda iz mesta, planilo je nanj nekoliko sr.rovožev, ki so bili skriti v neki kovačnici. Kar cd a pioba kamenja se jo v^ula ua siromaka Kosmača. Le ta je dobil nad 40 kainenov v svoje telo, na srečo ga je zadel le jedeu kamen v glavo in sicer pud oko, tako, da ni mogel spregledati nekoliko časa. In ubili bi ga biti, da ni z vso silo nagnal konja. Tudi na Žerjala, ki je šel peš iz mesta, so navalili kamenjem, ali pobegnil je in se srečno o tel. Take reči se dogajajo sedaj v Kopru pred očmi slavne politiške oblasti. Menimo, da bi bila dolžnost c. kr. okrajnemu glavarstvu, gledati na to, da bodo naši ljudje varni svojega življenja vsaj tedaj, kadar prihajajo na c. kr. oblasti po svojih opravkih. In če pa to res ni mogoče, če res ne more nikdo do živega objestni in predrzni laški gospodi, potem pa prosimo slavno vlado, naj vendar enkrat izpolni našo žt^jo po odcep ljenja od Kopra in naj nam ustanovi okrajno sodišče, kjer hoče v Bregu. Kjer hoče, samo da nam ne bode trebalo zahajati med one, ki nas — sovražijo Iz Kopra nam pišejo : Tukaj pošiljam Vašemu cenjenemu listu nekaj malega o zavednosti nas, slovenskih žein o surovosti tukajšnjih domačinov, posebno pa žensk lahonskih. Dne 16. marca je bila volitev za IV. kurijo v Kopru. Ko je bil naznanjen izid volitve, so prišli slovenuki volilci iz dvorane ter so usklikali : „Živela slovenska Istra!" Potem so mirno stopili na vozove. Ko so bili vsi na vozeh, zaplapolale se naenkrat tri prekrasne in velike slovenske zastave, in potem še poluo majhnih. Italijanaši, za-zrši našo trobojnico, so zatulili: „Luogo percbe passa Francesi e Croati colle boce storte" (Prostor, ker sedaj gredo Francozi in Hrvati z razbitimi ustmi.) Me Slovenke pa smo vskliknile : „Živeli Slovenci, živeli naši prvoboritelji, živela slovenska zestava!" Tedaj nas je obstopila dru-hal, sestoječa skoraj iz samih žensk in nas začela psovati s temi besedami: „Varda Croate, ščave, varda roba de Galera!" Me pa smo vskliknile: „Živela naša panjoka« (t. j. kruh, ki ga dobivajo v kaznilnici.) Zvečer po volitvi so pa neki Slovenki razbili vsa okna. Zabeležili so nas Lahoni s priimkom in imenom v črno knjigo z ritdečimi črkami. Slovenke se sedaj ne smemo skoraj prikazati iz hiše, ako nočemo, da nas napade lahonska druhal. To se lahko prepričate iz sledeče dogodbice : Dne 19. marca zvečer ob peti uri je šla neka Slovenka po svojih opravilih. Med potjo je siečala neko poitalijaučeno Hrvatico in jo pozdravila reksi: „D jber večer". Ona pa je odgovorila v laškem jeaiku: „No se parla piu ščavol" Slovenka jo je pa prijela za obleko, ki je bila taka, kakoršno nosijo okoličanke in jo prašala: „In ta obleka ni slovenska"? M-jsto vsacega odgovora je Lahonka prijela Slovenko za vrat, tako, da se je Slovenka komaj rešila. Take so razaere, v katerih morajo živeti Slovenci v Kopru. Zavedna Slovenka. Iz Celovca nam pišejo : Volilni boj je končan in sedaj se prične zopet rednejše in mirnejše delovanje. Koroški Slovenci smo po mnogoletnem trpljenji in trudopolnem delovanji prišli vendar enkrat do tega, da moremo poslati na Dunaj v državni zbor svojega lastnega poslanca, in to v častiti osebi prezaslužuega iu ljubeznjivega gospoda stolnega skolastika in kanonika Lamberta Eiuspielerja, pravega in najbo'jšega sina našega slovenskega n&roda. Huda je hila borba in pot borbe ptstlan nam je bil s trnjem od vsf-h stranij. Nasprotstva, ki so s početka nastala celo med nami Slovenci gledč kandidatov, so se, hvala Bogu, kmalu ublažila in dela smo se poprijeti vsi s podvojeno silo ter si složno izvojevali zmago. Ta zmaga pa je za nas koroške Slovence vitalnega pomena. Zatorej je tudi veselje nad zmag'* veliko in vsestransko, a ne samo med Dami in našim ljudstvom, marveč tudi po drugih pokrajinah ostale Slovenije, kar nam pričajo mnog številne brzojavne čestitke, ki so nam došle in po *ateiih nam izražajo naši bratje svojo radost nad lepim .vspehom. S to izvolitvijo smo koroški Slovenci pokazali, da Še nismo mrtev list na drevesu Slovenije, da še živimo in se vklub vsemu nanUtvu probnjanao in razvijamo. Bog daj srečo (udi v prihodnje 1 Dnč 17. t. m. priredil je slovenski klub v dvorani pri Sandwirtu v Celovcu svojemu novemu poslancu na ča^t slavnostni večer, ki je bil mnogobrojno obiskan in se je izušil prav po domače-veselo. Navdušeni govori in neštevilne napitnice, ki so ponajveč vtljule novoizvoljenemu gospodu državnomu poslancu, so pričale jasno, kako veselje in kdka radost da vlada nad to zmago v prsih vseh dobrih Slovencev. Pevci so neutrudljivo prepevali ter zbrano občinstvo kar uajbolje zabavali. Brzojavni pozdravi so došli od raznih stranij: iz Dunaja, Gradca, Trsta, Gorice, iz Izstre, iz Kranjskega, spodnjega Štajerja in iz Koroškega j iz vseh so odmevali navdušeni, prisrčui pozdravi. Nekaj pa nas je presenetilo. Ona stranka, ki nosi svojo skrb za naš narod najbolj na svojem praporu, ki najbolj p-jvdarja duševni prospeh slovenskega ljudstva, ki se tako samozavestno kreta v sredotočji Slovenije, ona stranka, ki je v prenapetem strankarstvu pozabila pravi smoter našega medsebojnega programa, potegovati se po Vsi moči za D&rodni razvoj in prospeh, le ona se nas ni spominjala, namreč „nirodna stranka'. Raznn uzornega rodoljuba in župana stolnega mesta Ljubljane, g. Ivana Hribarja, ni se naše zmage iz t«ga tabora spomnil nikdo drugi. S tem je pokazala jasuo, da je z nami Slovenci na periferiji popolnoma odra-čunila, in mi si zapomnimo ta pojav. Kdor je prijatelj nžiroda, se veseli vsakega napredka ; ta stranka pa je naš veliki napredek Čisto ignorirala. Sama je kriva torej, ako izgublja simpatije med obmejnimi Slovenci. Po tej poti, ume se ob sebi, pa Slovenci ne smemo hoditi, ako hočemo priti kdaj do pravega svojega smotra, d o sjedinjene Slovenije. Te trdnjave si ne smemo sam razbijati; dolžnost nas vseh je, pomagati zidati na temelju, da si jo postavimo prej ko mogoče. Tisti, kise čutijo že bolj svobodne, ne smejo pozabiti tistih, ki ob mejah straži) o, trpijo in ječijo pod kruto silo in pestjo skupnih naših sovražnikov Opozarjamo naše čitatelje na današnji inserat „Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva. Koledar Danes (23.): Viktorijan rauč ; Miklavž F., rniič. - Jutri (24.) : Gabrijel, ai liangelj ; Epigrneuij, muč. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 6 min., zatoni ob 6. uri 9 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 11 stop., ob 2. pop. 17 stop. C. Loterijske Številke, izžrebane dne 20. t. m.: Dunaj 60, 7, 72, 1, 4 Gradec 59, 18, 22, 61, 42. Iz malomestja. Spisal K—k. (Dalje.) „Klanjam se, gospodičina 1" pozdravil jo je. „Dober dan, gospod Bojajev !* je odvrnila Sabina iu ga pogledala koketuo. „Prišel sem se pošlo/it". .Ali res? Ni mogoče! Kedaj odidete?" dejala je žalostnim glasom. „Prosim, gospodičina", odvrnil je Ivan Bojajev s sarkastičnim nasmehom, „ne hlinite se tako žalostno, ker vem, da se tako veselite, ker odhajam, da--• „Ne govorite mi tako, gospod Ivan!" „Da, da, veselite se". Položil je klobuk in rokavice na mizo in sel, — Še enkrat je ponovil : „Da, da !ft „Ah!" „Prišel sem se poslovit . . . Drugega vam ne želim, kakor da so vrlo zabavate z nadporoč-kom Laszciuyem, svojim ljubljencem lu Sabino je polila rudečica. „Gospod, prepovedujem si kaj takega v svojem salonu !" dejala je resno. „Ha, ha, pripovedujete si kaj takega v svojem salonu! Ha, k&! A nekoliko vefi pravic vendar lahko prepustite svojemu nekdanjemu 1 ubljencu, katerega ste —" „Gospod . „Pustite me, du završim I . . Katerega ste vi zapustili, kateremu si se t i . . ne . . ste se v i izneverili, o katerem ste vi govorili tako zaniče-valno, takrat . . . k«> ste imeli z nadporočnikom Laszciuyjem ponočui rendez v.,us . . „Gospod, vi ste — —* „Naju poslušali, ste hoteli dostaviti . . Da, da, poslušal sem vaju . . a tega mi ne smete zameriti, ker je to bilo oni dan, ko ste vi poslali po Djadjenku drobno pisemce, katero je vendar pri svoji drobnosti pokončalo vso moje nade, upe! . . Oh! . . Da, da!" Ustal je iu korakal po sobi, ne zmeiič se za moderne zakone uljudnosti, poigraval se z nepravo cvetlico, sedaj z zavesami pri oknu, včasih je met-nil z nogo ob tapeto, da se je zvila, včasih postal kerčevito stisnil roke in žarno pogledal Sabino. „Ivan !* Sabina ga je milo pogledala. „Sedaj me zopet tako kličete, tako milo pogledujete kakor takrat, ko sera vam razodel svojo ljubav !" „Ah!M Hinavsko si je pokrila svoj obraz z rokama. Toda ne bom vas mučil! L> toliko vara povem, da grem na Dunaj z upanjem, da se mi zaceli rana, katero ste mi zadali v i!" „A prosim . Klanjam -e, gc>.4podiSiua ! Z Ira stvujt«-!* Odšel je mirno. Potolažil se — Poiskal i*1 še Ksaa Urja Zopkina, poslovil se tudi od njega in u h to oišel domov, odkoder je o Isel kmalu na kolodvo; l r ne olptljal z brzo vlakom na Dunaj. Čez dvu tedna je odšel za njim tudiZopkiu. vir. Jliuolo je sedem let. Zopkin Ksaudor je postni soduij?ki pristav in se oženil z Angelo; njegovi stariši so že umrli. Bojajev Ivan je bil tudi že zdravnik v glavnem deželnem mestu. — Zima je bila. Ivan Bojajev j« obiskal svojega prijatelja iu njegovo ljubeznivo ženko. Sedela sta sama v sobi »Da, da, Ksandor", je začel Bojajev: „tebi se lepo godi! Imaš svoj dom, svojo ženo, otroke, vesele ure prebijaS v krogu svoje družine. A kako srečo imam jaz ? 1 Prebivam v najetili stanovanjih, jem v gostilnici, tru lim se z bolniki... ah ! vsega tega Sbin že sit! . . »Ne govori mi tako, Ivan! Bodi veael! Vse imaš. kar hočeš, a ti si vendar tako nezadovoljen.. Povedi mi rajši o moji sestri, o Sabini, saj si mi obljubil! Ničesar mi še ni pisala, štiri leta ne, odkar je pobegnila z Laszcinyjem iz rojstne svoje hi.-e. Stariši niso dovolili, da ni se omožila z lahkomiselnim Laszeinyj, m . . no, saj veš sam vse . . . Povedi mi vendar kaj, zmeraj odlašaš! Pripravljen sem na vse, v-m, da bo slabo poročilo!" »Da, da, do^ti slabo 1. »No, povedi !M (Zvršetek pride ) sada uiti i kada, dok je meni na ramenu glave, primio kandidaturu proti bilo kojemu od muževah, denarjih naših u »rodnih zastupnikab, koji kano sijajno zviezde svietle ua obzorju našeg neba u Istri. — NaŠao sam za potrebno, pak sam i govorio o hrvatskom imenu, ter rekoh da neću niti ja niti moja djeca zvati jezik naš drugim doli hrvatskim. Ja sam Istarski Hrvat! sa ponosom i žarom moje duše kkknuh do tri puta, odriešito i bistro! Iza toga, tekom izborah, obraćao sam se ope-tovno i pismom i telegrami, kamo sam držao za shodno u interesu svete naše narodne stvari. Što učinih, učinih vršeč skromno svoju rodoljubnu dužnost, pak i nezahljevam hvale nit priznanja, al držim da imam pravo zahtjevati od svakoga, pak i od anonimnog dopisnika, da barem nevriedja moje patriotičke osječaje. U momentu divnom, gdje naš narod širom Istre hrli na bojište a prot dušmaDinu svoga imena, u Času gdje palim vošćenice na prozorih svoga stana, i izvje-šam hrvatsku trobojnicu iznad dvoglavog orla mog tabelionata, nemogu dostupiti uvriede na čuvstvo, koje mi je nada sve sveto! nemogu dopustiti da m radi crne klevete tobožnje izdaje naroda, na domaćem ognjišču od ljute boli zakuka moja starica majka! Želim bo, vjekom ostati samo prosti i skroman vojnik, al vjeran sin svoga hrvatskoga naroda. Rekoh — pak neka sudi moj narod il u njegovo ime dični zastupnici Laginja i Spinčić, kojih se ja sudu bezprizivno pokoravam. Podgrad, 19. man a 1897. Dubrović Franjo, Notar. silje. redu Np jnovejie vesti. TRST 3. Danes se je dogodilo nečuveno na-V seji mestnega sveta je bila na dnevnem verifikacija volitev. Volitve Frana Dollenza, Alojzija in Ivana Goriupa, Ivana M. Vatovca in Frana Kosca potrjene; Nabergnjeva pa uničena vzlic temu, da je verifikacijski odsek predlagal odobrenje in da ni bilo nikakega protesta proti volitvi A sedaj se je dogodilo nečuveno: členi istega odseka niso glasovali za odobrenje Svetovalec Ivan Goriup je pro-testoval proti takemu postopanju, rek&i, da to je zaušnica vsej okolici. Slovenski svetovalci so se I x J a v a. K*r se širij« glasovi, da sem jan agi ti ral Poslano*) Molim Vas liepo, gospodine Uredniče, da u svom listu dadete mjesto sliedećim redkom : U 32. broju „Edinosti* meni nepoznati, jer nepodpisan, dopisnik napada na moje patriotičke osjećaje, veleć da su Rukavčani htjeli glasovati za mene mjesto dra. Matka Laginje, al da sam ja u zadnji hip izjavio, da neprimam kandidature, jer da je ta bila za mene „kiselo grozdje". Iz sjegurnog dakle zakloništa anonimnosti napada na mene dopisnik. Ne „kiselo grozdje", moj junače vrli, već moje ustaljeno patriotičko čuvstvo zvalo me prošloga mjeseca febrara do dva puta u Rukavačke strane, gdje sam osobno i ustmeuo, živom rieči, u skupu stotine ljudi, na otvorenom javnom mjestu preporučivao kandidaturu dra. Matka Laginje jer, rekoh, to je čovjek prama kojemu sam ja u tih javnih poslih maleno diete prama velikomu gorostasu, Čovjek u kojega sa podpunim pouzdanjem može i mora gledati naš narod čovjek, za koga držim da ga je u današnjih prilikah upravo Božja Providnost rodila naSemu narodu ! Nisam tuj ja, kako piše dopisnik, samo ,za sada' odklonio svoju kandidaturu, nego rekoh da nebi niti *) Za stvari pod tem naslovom uredništvo le toliko dogovarja kolikor mu postava veleva. temnoruđeči . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . „ mali . . . zeleni, dolgi . . „ okrogli . . mešani hrvatski „ štajerski Maslo fino štajersko Ječmen št. 10 .... „ » . . . . * 8 . . . . Zelje kranjsko .... Repa „ .... Krompir, . . Proso kranjsko .... Leča, kranjska .... apeli ogerski..... Kast ..... Sava Moccn..... Ceylnn Plant. fina . Perl . . . Portorioco . . . Jata Malang . . Guatomala . . . San Domingo . . Malabar Plant . . „ native. . Laguajra Plant . „ nativo . M • 6.50 1. ■ 8. 8-25 a H s!- 8.25 H * 7.25 7.50 a 5.50 —.— n 6.— _ • 65. - 70*— » 8.75 — ■ 9.75 —.— n 11.50 • lit 5.50 n n 2^50 270 n 9.— 9.26 n ti 58. 59!— n 49. 50.— • 161. 1 » 172.- 173.- ■ 182,- 184.— 166.— 168.— n 149.- 150.- H 141 — 143.— n 143 — 144— in podkupaval v prilog kandidatu MHuroni'rju, izjavljam tu svečano, da sem toliko sam glasoval za našega kandidata Nabergoja, kakor seui tudi Upli val na druge dvomljive, da bi glasovali za našo : stran. Mislim, da to se ni nobeo dokaz, da sem se jaz izneveril naši stvari, ako sem občeval s tem ali onim o katerem se govori, da je glasoval za Mauronerja. Namen pri tem mi |e bil najbolji, ; namreč ta: da bi dvomljive pridobil za našo stvar ; — kar lahko dokažem s pričami. Ako mi kdo more . ... .... . . dokazati kaj drug^sa. naj le pride z resnico na obrnili brzojavno do mmistra-predsednlka s prošnjo, dan da jim izposluje avdijencijo pri Njeg. Veličanstvu. Trst 22. Tudi trgovinska zbornica je izvolila progivssovea svoj;m državnim poslancem mesto dosedanjega po^laic S alitz i Izvoljen je '-eletržec Basevi. To se je dogodilo po prizadevanju baroua Reinelta, ki je z vso svojo prtljago prešel v pro« givssovski tabor. (Glnj politifike vesti! Ured.) Poreč. Veleposestvo istrsko je izvolilo dra. Ivana Petra Ga m b i n i j a svojim državnim po-slancem. Dunaj 22. Nabergoj« srčno sožalje, tržaškim okoličanom in Iatranom zahvalo; društvu »Edinost" priznanje! Slov. dunajski akademiki. Dunaj 22. Njegovo Veličanstvo je vsprejelo včeraj avstrijskega in ogerskega ministra-pred-sednika in ministra za vnanie stvari ftoluhovskega. Rii 22. Dosedaj je izvoljenih : 297 pristašev vlade, 70 koustitucijonelne opozicije. 17 radikalcev, 16 socijalistov, trelia 46 ožjih vlitev; 61 rezultatov še ni znanih. Slednjič izjavljam svačauo : da sem i*e rodil Slovenec in da Slovenc' ostanemo za vedno ja<« in moja družina. Nri Korito velju, due 21. marca 1R97. Jakob Vijak, sodni poverjenik na Kontovelju. Mestnim čitateljem našega lista naznanjamo, da *mo znova dali natisniti sobotno vtiierno izdanj-, -t ero je p ••šio, v pr:mer>ieo> številu, t.er \ . •■■■■sakd > lah*.) ku>; sobotno večerno številko v tabakarnih Lavs-enfliča B rgamini, Pipana in Coradini. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljen (Dunajska cesta) katere so bile odlikovano z Isajvifijiiu pri/.nanjom Nj. c. in k Vis prejasno gospe proHtolonaHlednico-udovu nadvojvodinje PT Štefanije "IU Stoklonica volja '20 kr- Trgovinske brzojavke In v ^nti. •j i • -B" PAenifl« je ion 725 727 Pšenica -a ipouilad llii<7 7.91 do 7 92 Oves za spomlad 5'80—fi.85. •» apomlad 6.43—6.43. Koruza maj-juni 1897. 3.61'8.d3 P - i 'B »«'* ■ n t f. kil. t'. 8-i5 8-20 ■> ( 79 kilo. 8.25—830 •• «. i. 830 -835 cd St. kil. 8-85 840 ■ —.— .—. fl-10- 8-— f.roHO 5 65 610 Dobro ponudbe, povprn&evuiije bolje, prodaja 35000 met. st. nokoliko nč. dražjo. Vremo ; oblačno. Prftfra. N'«rn niPHHi jIkIk i tor. 12.02 do 12 05. Za maj f. 12.-. jako stalno. PlMtfa. Centrifuga! no»i, po»t«\'ljno i irst t oarino ti'oi! oipodiljatov prrtoo.l J, 31 50 3175 Conoaauc 33 75—'—Ootvoru« S3'75' -*. V sodili 36" — 3avry. Kam ^ aii ^ s rfO'it! it.' • maro 54*50 ua jnli 55.50 silno mlačno. Hamburg, .iiimoi ^jod nv;ira;;o , raurc 44.76 v.b inaj-45.—, za septombor 46.— za deceinbor 46.25 mlačno. 8antoa fini ........ 120. - 124'- „ srodnje fini..... 118— 120- - 108.- 110.— n ordinar ....... 100.— 102.— Rio oprani ........ —.— —.— „ najfiniji........ 12".— 128 - » »rodnji........ 110.- 114,— Slpdkor Centrifugal T. vrste . . . 31.50 32.- Concassć........ 34.— —.— v glavah....... 35.25 35.50 razkonatii ....... 85.— 35.25 RiJ italijanski fini....... 23.75 24 25 n srednji...... 26. - 23.25 Japan fini AAA....... 17.25 —._ „ srodni i ....... 1« 75 —.__ RatiKoon oxtra........ i:t.— 13.50 1......... 11 — 11.50 1< .25 10.60 Petrolej tuski v sodih...... 19.— —.— v zaboji II od 29 kil. . . 0.15 —. — Olj« italijansko iiajfineji . . . . . 65,- 66- 62. 64 — bombažno, amorik...... 28 — 29.- dalmatinsko........ 31.- 32 — Limoni Mlinski ....... 3.- 5.— Pomarančo „ ....... 3 .— 5 .- Mandbljni Dalmatinski 1 100 K . 57.— 59.— Bari . . { 62.— 64,— Pinjoli ............ 87,— 89,— Rožiči Daimutiiislu novi..... _•_ ___ Pnljfski......... 7.75 8,— S okve PuljoSko ....... 11.25 11.50 „ Orško v vencih, . . 14.25 14.50 46. - 54 — 28 - 29.— Oib be J.......... 39,- 41. - Polftnovke srednje voiikoHti . . . -16 — 47 — B voliko ...... 45.- — „ male ...... . . 47. 48. Slanlki v velikih h., lih..... —.— —.— • n 4.— 6.— —*—■ 25.- • 26-— „Goriška tiskarna" A. Gabršček V Gorici, Gospodska ulica št. 9. ima v zalogi vse tiskovine za županstva, 6ole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise: »Soća", tednik, cena gld. 4.40. — .Primorec" vsakih 14 dnij, ena 80 nvč. „Slovanska knjli-»»i©«-", ▼ mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina za jedno leto gld. 1.80 Doslej izšlo 56 snopičer. — „Knjižnica za mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike 20 nč. Doslej izšlo 23 snop. — „Materino dolo za Boga In domovino", 70 nvč. — roman „Bole noči". 25 nvč. — „Venec alovan-■lcili povestij" 55 nvč. — „Kutarjeve crtico o pokn. grofiji (Soriški in Gradiški", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tohakarnnr M. Lavrončič, naproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v sprehodu Pontc della Fabra, na kur opozarjamo Slovencu v Tratu in okolici. j iAjn. al- marca 7 danoB vžerai Državui iloig v papirju . . . 100.90 101.05 H, 1 v srobru . . . . 10090 101.05 \vRtrijn!t;i renta v zlatu . . . 122 60 122.60 « S kronali . . . 100.30 100.30 Kreditne akciji* • . , . . . . 858.— 357.10 119 70 Napoleoni . . 9.52'/, 20 i.iark . . • 11.72 11.72 'on ||t . . 46.05 45 05 Tržne oene (Cene ae razumejo na debelo In s oarino vred.) Domaći pridelki. Cena ritol: Koks...........100 K. Mandoloni......... „ gvetlorndeči........ . od for. rto for. 10.- 10.25 8.50 8.75 6.50 7.— Rojaki pozo ! Via deli© Poste, st. 3 nasproti Pitselmu odprl sem novo pekarno in sladščicarno. Kruh, svež vsaki čas, bel, fin 14 nv<\ K. , z mlekom 16 in 18 „ , „ z maslom 20 „ 24 , „ Moka najfinejša 14, 16, 18, 20 in 24 nč. kilogr. Iuiam specijalitete: maki in kineski ćaj, idadieico kavo in čokolado ter biskvite Antona" Gatti. Na dom prosto! Pogiljatev od 5 kil. naprej proti povzetju. Cene iinarn nizke, da nikjer ni lakih; priporočam se Vam rojaki udanostno A. Širca. Borzni tra žt 14 Sedanja razstava: Vele'animivo po-tovaDje preko Ka-sela in okolice v Virtemberpfu pogled na hišo bajk bratov Orimm, Wi!helmisli5he, ječo Napoleonalll. Uatopnina 20 novč. otroci 10 nov. Lastnik kensorcij liata ,Edinoat\ Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.