Leto XLVI - št. 30 - CENA 50 SIT y^cer z mladimi glasbeniki - V sredo zvečer so v Prešernovem gledališču podrhtevali nežni zvoki, ki so jih iz svojih glasbil izvabljali učenci sedmih glasbenih f?o Z ^orenJskega in zamejstva. Na svojem srečanju so se predstavili že osemnajstič > *)•> Pr>ič pa je bil gostitelj mesto Kranj in kranjska glasbena šola. Mladi glasbeniki . ^abnice pri Trbižu, Celovca, Tržiča, Radovljice, Jesenic, Škofje Loke in Kranja so 'Srali na raznovrstna glasbila, vse od klavirja do saksofona. Pomladni večer so napolni z veselimi in otožnimi melodijami, obiskovalcem pa pričarali delček pravega kontnega vzdušja. • M. Peternelj, foto: G.Šinik urev- 111 nsku opravila - obrezovanje sadnega in okrasnega spojjj' Sadi»ev krompirja... Prav okrog krompirja je bilo letos ti „a a"' ^ar nekaj zapletov. Inšpekcija je poskušala malo stopi-k|| ,'\,?te •»'»tim, ki so pod "znamko" semenski krompir produbi n« .I nePotrjeno seme; kmetje pa niso prav dobro vedeli, kako kron, .Sa'' čusopisni oglas: "Prodam krompir za saditev, prodam *aS|u.P.,rj'Ve Romolje..." Vsi, ki poskušajo s krompirjem tudi kaj ftie V(lH Pa dobro vedo, da se naložba v kakovostno, potrjeno se-"no i/p|aca - CZ- sliki: I). Dolenc, G. Sinik HIT- ti °vi lastninski ruleti ^renjska podjetja so ^slovne sklade potegnila" nazaj Drevi, ob 20. uri, bo v Vili Bistrica nad Tržičem 4. letošnja PREJA VlklorŽakelJjo je naslovil ^OKOŠ£C-S£e IZ OPERE °rošec, legendi slovenske operne umetnosti ^ V salonu Vile Je 60 sedežev. ezervaeije: po telefonu 211-860 in 21 1-835 Pokrovitelja prireditve sta Vila Bistrica Tržič slovenska knjiga Ljubljana Kranj, petek, 16.aprila 1993 A Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE 19 ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Bodo sedmim upokojencem škofjeloške Jelovice izplačali interne obveznice Časi, ko tudi sodba nič ne pomeni Upokojenci napovedujejo izvršbo, direktor Jelovice obnovo sodnega postopka. škof ja Loka, 14. aprila - V zadnjih letih je bilo v naših podjetjih napisanih in podpisanih veliko internih delnic in obveznic. Vprašanje je, kdo je (bil) bolj naiven: delavci, ki v te listke verjamejorali direktorji, ki so jih lahkotno podpisovali. Primer škofjeloške Jelovice namreč utegne spodbuditi tudi druge, da bodo v zamenjavo za listke zahtevali denar. Več na 9. strani. Iz zamrznitve izvzetih več kot polovica podjetij Podvojen delež managerskih plač Kranj, 15. aprila - Po prvih ocenah je iz zamrznitve plač izvzetih od 60 do 70 odstotkov gorenjskih podjetij. Zakon, ki je bil že trikrat spremenjen, zaradi zapletenosti povzroča v podjetij dosti težav. Zakon je torej dokaj hitro izgubil ostrino, nedvomno tudi po zaslugi pogovorov predsednika vlade dr. Janeza Drnovška s sindikati. Sandi Bartol, predsednik škofjeloške organizacije Zveze svobododnih sindikatov Slovenije nam je na vprašanje, kakršno skrivnostno orožje so uporabili, povedal, da so predstavili tudi spremenjeno politiko plač v podjetjih. Pred uveljavitvijo managerskih pogodb so imele direktorske plače 14-odstotni delež v masi plač gospodarstva, po njihovi uveljavitvi pa je poskočil na 26-odstotnega. Pri takšnih spremembah je potemtakem povprečje lahko ostalo stvarno enako, kar z drugimi besedami pomeni, da delavske plače niso narasle, (več na 7. strani) • M. V. Gorenjski župani pisali dr. Maksu Tajnikarju Zaslužili bodo le svetovalci Kranj, 15. aprila - Če ne bomo znali izkoristiti pomoči in nasvetov, ki jih lahko dobimo v okviru projekta PHARE, bodo lepo zaslužili le svetovalci iz dežel Evropske skupnosti. Gorenjski župani pa sumijo, da gre le za prefinjeno obliko osvajanja vzhodnih trgov in celo industrijsko špijonažo. Informacija o poteku projekta PHARE, ki naj bi predstavljal obliko pomoči Evropske skupnosti državam Vzhodne Evrope, sama po sebi ne bi vzbudila na včerajšni seji kranjske vlade posebne pozornosti, če ne bi za to poskrbel kranjski župan Vitomir Gros. Iz Slovenije sta v okviru tega projekta od petih bila izbrana dva programa: infrastrukturni program izgradnje pospeševalne mreže ter pilotni program pospeševanja podjetništva na Gorenjskem. Za omenjeni gorenjski program je bila izbrana svetovalna firma SEED iz Trsta, ki si je poleg sorodnih firm iz Italije in Nemčije kot podiz-vajalce izbrala tudi nekatera podjetja v Sloveniji. Poleg predstavitve projekta, ki naj bi skupno trajal eno leto, so bili že opravljeni razgovori s predstavniki občin, gospodarskih združenj, marca pa so bili tudi intervjuji v nekaterih podjetjih. Po mnenju Vitomira Grosa, pa je način izvajanja programa nadvse sumljiv: kljub temu da se govori o pospeševanju malega podjetništva, so bila interv-jujana velika podjetja (npr. Sava, nekatere Iskre) z dokaj neumestnimi predlogi za njihovo razbitje, nekatera vprašanja pa kažejo, da svetovalce zanimajo predvsem tržne možnosti in celo zemljišča in prostori za povsem privatne interese. Izrazil je tudi jasen dvom o solidnosti izbrane svetovalne firme, ponujanje mednarodnega koope-racijskega sodelovanja v oblikah subeontraetinga (podpo-godb) pa nas utegne postaviti v še bolj podrejen in odvisen položaj, kot je to pri tako imenovanih Ion poslih, ki so za mnoga podjetja že nekaj časa izhod v sili. Na seji kranjskega izvrš- nega sveta je v imenu vseh gorenjskih županov prebral pismo ministru za gospodarske dejavnosti dr. Maksu Tajnikarju, v katerem očitajo "razdedi-njenje" gorenjskih občin, ki so program pripravile skupaj z nekdanjim ministrstvom za malo gospodarstvo, ter opozarjajo na pasti in nevarnosti, da se program izrodi v pomoč Evropski skupnosti in ne obratno. »Mnogokrat se počutim kot poglavar zamorskega plemena, ki mu skušajo za zlato prodati ogledalca,« je k temu dodal Vitomir Gros. Izvršni svet je informacijo o poteku projekta in o pismu gorenjskih županov sprejel. • Š. Ž. Najmanj 2 milijardi tolarjev za avtocesto Jesenice, 15. aprila - Koordinacijski odbor projekt Karavanke je na minuli seji obravnaval tudi informacijo o gradnji avtoceste lirtišira -Vrba. Julija lani so ustavili dela na trasi, septembra nadaljevali, vendar zaradi obilnega deževja niso gradili tako, kot so načrtovali. Ocenjujejo, da je 80 odstotkov del na trasi avtoceste Hruška - Vrba končanih, ostala jim je še finančno bolj zahtevna gradnja. Za dokončanje trase potrebujejo fte 2,7 milijarde tolarjev. Da bi promet na trasi stekel, pa bi bilo potrebno najmanj 2 milijardi tolarjev. V tem primeru bi v republiškem proračunu morali zagotoviti še milijardo tolarjev. V državnem proračunu je za ta odsek avtoceste predvidenih 1,49 milijarde tolarjev. Zato, ker se na tem odseku dela škoda, promet skozi Jesenice se povečuje, prometna varnost pa , slabša in ne nazadnje tudi zato, ker smo v letu turizma, koordinacijski odbor predlaga, saj jeseniški izvršni svet predlaga Ministrstvu za promet in zve/e delovni pogovor o nujnosti dograditve avtoceste se letos. V državnem proračunu naj se zagotovi dovolj sredstev za dokončanje del na avtocesti Hruška - Vrba.* D. Sedej < O* fiu O U ii z? © 3 s* P 2» O os H M X C* U SLOVENIJA IN SVET V državah nekdanje Jugoslavije živi okrog 37.000 Slovencev Domovina naj bo pravična O 37 tisočih, med katerimi jih je 23.800 na Hrvaškem, govorijo uradni podatki. Dejansko pa živi v republikah oziroma novih državah bivše Jugoslavije najmanj še enkrat toliko Slovencev. S tistimi, ki so zunaj območja Sarajeva, na kriznih območjih Hrvaške in v Srbiji oziroma Zvezni republiki Jugoslaviji, niso mogoči nikakršni stiki. Tistim, katerim lahko, mora domovina pomagati, sicer ne bo pravična do svojih ljudi. Skrb za sodelovanje s temi ljudmi in njihovimi društvi in organizacijami je naložena državnemu uradu oziroma državnemu sekretarju za Slovence po svetu in manjšine v Sloveniji dr. Petru Venc-Iju. Če naj bi bile oblike sodelovanja in pomoči enake kot za Slovence v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pa je za večino razseljenih Slovencev po republikah bivše Jugoslavije značilna socialna stiska, vojna ali njena neposredna nevarnost in oteženo ali skoraj nemogoče komuniciranje z matičnim narodom in njegovo državo. Na Hrvaškem tri slovenska društva Na Hrvaškem je največja koncentracija Slovencev v Zagrebu (zanj so pred drugo svetovno vojno celo dejali, da je za Ljubljano drugo največje "slovensko" mesto), v Karlovcu, na Reki, v Splitu in Puli. V teh krajih jih je vsaj 1000 ali več. Razen njih pa je na Hrvaškem še nekaj mest. kjer je Slovencev med 500 in 1000. Skupno živi po uradnih podatkih na Hrvaškem 23.800 Slovencev. Po ugotovitvah urada za Slovence po svetu in državnega sekretarja dr. Venci ja, ki je bil konec marca v Zagrebu, socialne in gmotne razmere naših ljudi niso dobre. To še posebej velja za družine, v katerih so bili očetje oficirji ali uslužbenci Jugoslovanske armade. Poldrugo leto so bili brez dohodkov, saj niso imeli "domovnice", sedaj pa so pokojnine in drugi prejemki za polovico manjši od prejemkov, ki jih dobivajo Hrvati oziroma državljani Hrvaške. V Sloveniji smo to uredili drugače, ker smo menili, da je to dolžnost do teh ljudi. Marsikdo od teh ljudi bi se rad vrnil v Slovenijo, vendar s 100 ali celo 40 markami dohodka pri nas ne more preživeti. Te stvari bomo morali urediti, sicer bomo delali našim ljudem krivico, je stališče državnega sekretarja dr. Petra Venclja. V Zagrebu deluje Slomškovo društvo, ki je bilo ustanovljeno že pred drugo svetovno vojno, in ima svoje prostore. Na Reki imajo Slovenci društvo Bazovica, ki ima prostore v predstavništvu enega od naših podjetij, najmlajše pa je društvo Triglav v Splitu, ki pa je zelo aktivno in ima okrog 600 članov. Triglav je, čeprav brez lastnih prostorov, odigral veliko vlogo skupaj z Rdečim križem in Karitas pri pomoči našim ljudem. Prostorski problem je rešljiv. Ljubljana naj bi, o tem je bil s strani državnega urada že nagovorjen ljubljanski župan, zagotovila prostore hrvaški kulturni skupnosti, Split pa slovenskemu društvu Triglav. Ko se bodo na Hrvaškem razmere umirile, se bodo najverjetneje Slovenci organizirali tudi v drugih hrvaških mestih. Slovenija bo morala tem društvom finančno pomagati tako kot pomaga zamejskim organizacijam v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Subvencije hrvaške države so zelo nizke. V pogledu Slovenije ne bi šlo za velik denar. Po mnenju sekretarja dr. Venclja za 5 milijonov tolarjev, kar je v primerjavi s pomočjo drugim manjšincem malo, Slovencem na Hrvaškem pa bi tolikšna pomoč ogromno pomenila. Vsaj kulturno delovanje bi bilo kolikor toliko normalno. Premišljeno vračanje Država Slovenija ima stike le s Slovenci z območja Sarajeva in to prek zvez na ravni vlad. Slo naj bi za okrog 800 ljudi, vendar jih je zanesljivo od tri do štirikrat več. Veliko jih ni dosegljivih. Od 800 bi se jih polovica rada vrnila v Slovenijo. Pri tem naša država ne namerava ponoviti napak iz prve in druge evakuacije, ko so bile obljube tem ljudem eno, realnost pa drugo. Marsikaj jim je bilo obljubljeno, tudi državljanstva, kasneje pa se je izkazalo, da okrog 100 ljudi sploh nima možnosti za pridobitev slovenskega državljanstva Bosanski Slovenci se bodo vračali, vendar v manjših skupinah in ob skrbno načrtovani akciji zunanjega in notranjega ministrstva. V Bosni in Hercegovini ni malo Slovencev. Se v Avstro-ogrski in kasneje so odhajali v te kraje predvsem rudarji, železarji in železničarji. Precej naj bi jih bilo v Zenici, Kaknju in drugih železarskih in rudniških krajih. Poročila iz Sarajeva ne govorijo o diskriminaciji Slovencev, niti ni podatkov, ali so med njimi mrtvi, zanesljivo pa delijo usodo vojnih grozot v Bosni in Hercegovini. • J. košnjek STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati Tržič Ena ali tri občine Tržič, 8. aprila - V Tržiču se je sestal novoizvoljeni občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Iržič in pohvalil organizacijo in organizatorje praznovanja materinskega dne v Krilili m Kovorju, kar ponovno uveljavlja ta praznik. Obravnavali so priprave na sejo občinske skupščine in soglašali z imenovanjem Janeza Bečana za načelnika oddelka za gospodarstvo in družbene delavnosti, čimprej pa naj se nadomesti tudi načelnik oddelka za splošne zadeve in finance, o čemer naj se predsednik izvršnega sveta posvetuje tudi s krščanskimi demokrati. Razpravljali so o pripravah na lokalne volitve in sklenili organizirati posvetovanje, ali naj bo Tržič po novem ena ali tri občine Klub seniorjev SKD bo danes organiziral izlet na Koroiko. Sploh se želijo tesneje povezati / zamejci Konec mail pa bodo v Podljubelju organizirali piknik gorenjskih krščanskih demokratov. • J.P. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor se bo po štiridnevni seji spet sešel prihodnji teden Vlada pod ploho obtožb Državni zbor je, razen obravnave proračunskega memoranduma, proračuna in svojega poslovnika, uvrstil na dnevni red tudi problematiko papirne in celulozne industrije, predlog za spremembo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in ustanovitev preiskovalne komisije za proučitev primerov oškodovanja družbene lastnine. Proračun na skrajni meji Proračun, težak 291 milijard tolarjev, je skrajna meja, je v st>' lišča zapisal matični odbor državnega zbora za finance in kredit«0' monetarno politiko. Proračun za prihodnje leto mora biti pripravljen že letošnjo jesen, sploh Pa je ocena gospodarskega razvoja Slovenije do leta 1995 preveč optimistična. Raznih državnih skladov je preveč in so zaradi tega nepregledni, parlamentu pa na« Ljubljana, 16. aprila - Glasovanje o letošnjem proračunu bo prihodnji teden, razprava pa je bila opravljena v sredo in včeraj, danes pa bo državni zbor predvidoma sprejemal spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ustanovil preiskovalno komisijo za divje privatizacije, razpravljal o položaju papirne in celulozne industrije ter sklepal o državni garanciji za mednarodno posojilo za modernizacijo verige Dravskih elektrarn. Če se je kdaj vlada in vladajoča koalicija znašla pod ploho obtožb in očitkov, potem se je tokrat. Čeprav nihče od številnih govornikov ni hvalil proračunskega memoranduma (uvod k proračunu in njegova razlaga) in samega proračuna, je bila vladajoča koalicija prizanesljivejša, opozicija pa ostra z namenom, da še bolj omaja že sicer ne preveč trdno vladajočo združbo. Da ima le-ta še vedno zadovoljivo večino, je pokazalo glasovanje o predlogu, da bi morali glasovati tudi o proračunskem memorandumu. Predlog je bil s prepričljivo večino zavrnjen. Vlada je odločila, da državni zbor o memorandumu ne bo glasoval. Podoben izid je zato pričakovati tudi prihodnji teden, ko bo na dnevnem redu glasovanje o proračunu in zakonu o izvrševanju proračuna. Podrejena vloga parlamenta Najostrejši kritiki proračunskega memoranduma in proračuna so bili Demokrati, poslanci Slovenske ljudske stranke in Sa- mostojne poslanske skupine. Povedali so, da je proračun protiustaven, da si vlada podreja parlament in ga ima za glasovalni stroj, glasovalni valjar, ki ima sicer že razpoke, vendar še vedno valja. Državni zbor bi moral glasovati tudi o proračunskem memorandumu, saj je to politika, s katero vlada ostane ali pade, samo razpravljanje o memorandumu pa je podcenjevanje parlamenta in njegovo izkoriščanje. Parlament namreč določa politiko, vlada pa jo le izvaja. Ker vlada nima projekta razvoja, sta proračunski memorandum in proračun gnil kompromis brez jasne razvojne vizije, v katerem so vladni partnerji popuščali drug drugemu. Predvsem opozicija je vladi očitala centralizacijo (ali bo Slovenija ljubljansko predmestje), zanemarjanje manj razvitih območij države, premajhno skrb družinski politiki, zanemarjanje občin (zanje naj bi uvedli poseben davek) in posameznih dejavnosti. Vlada naj razkrije javnosti razne afere in nečedne posle, začenši pri Elanu, predlaga naj pro- Sašo Lap (Samostojna poslanska skupina) Manj za borce, ni za obrambo "Naše načelno stališče do proračuna je strnjeno v štirih točkah. Ministrstvo za obrambo ima predvidenih premalo sredstev. Ministrstvo za pravosodje po ustrezno sprejeti zakonodaji za odpravo krivic ne bo imelo denarja. Ministrstvo za delo, družino in soeialo s predvidenim denarjem materinskega doma ne bo dokončalo. Ministrstvo za promet mora dobiti dodatna sredstva za železnico Murska Sobota -Martinje. Pri sociali menimo, naj brezposelni prejema tako podpor«, da bo razmišljal, zakaj prejema tako malo. Minimalna plača za delo mora biti vsaj dvakrat večja od socialne podpore. Iako pa dobijo posamezniki od države mesečno kar lepo vsoto, na Črno pa služijo vsaj nekajkratno vsoto socialne podpore. Obramba države je drago podjetje. Vsota, ki jo dajemo, je trikrat manjša od vsote, ki smo jo dajali nekdanji Jugoslaviji. Ce ne želimo presenečenj, takrat bo prepozno, namenimo obrambi denar, ki bo omogočil red v zraku in na morju, dokler ga še imamo. V proračunu se prelivajo ogromne vsote v pokrivanje starih obveznosti. Promotivna dejavnost se mora povezati na državni ravni, sedaj pa je razdeljena med postavke različnih uporabnikov. Kje vzeti manjkajoči denar? Za obrambo v ministrstvu za delo, soeialo in družino pri postavki za skrb in varstvo borcev. Za krivično obsojene, zanje je sedaj namenjeno 66 milijonov, kar je le za poplačilo dveh, treh ljudi, pa bi prav t;iko dobili denar v istem ministrstvu pri borcih in bivših oficirjih Jugoslovanske armade " # J.K. Poslanci zahtevali poročilo o primeru Elan v* Vlada molči Ker dolgovi nekdanjega begunjskega Klana bremenijo tudi letošnji proračun, terja opozicija od vlade poročilo o "zadevi I lan", radovedna pa je tudi pri sanaciji bank. Ljubljana, 13, aprila - "Od zahteve, da vlada poroča o zadevi Lian, je preteklo že 45 dni, čeprav je bil rok 30 dni. Prav tako vlada ne odgovarja na zahteve po informacijah o Slov mu. l&naciji bank in drugih primerih, kjer naj bi se nenadzorovano trosil državni denar. Tu gre za konkretno odgovornost državnih in paradržavnih organov in sodnih ter policijskih organov." je dejal v torek n.i seji državnega zbora poslanec Slovenske ljudske stranke dr. Ludvik Toplak. Državni zbor je sklenil, da se bo proračun sprejemal po hitrem postopku, opo/i< ija pa je zahtevala normalni postopek, medtem pa naj vlad.i pripravi ustrezne informacije. "Državni zbor se z vsiljevanjem hitrega postopka pri sprejemanju proračuna postavlja v podrejen položaj, prav lako pa |e letošnp proračun zaradi raznih uta| davka in nepojasnjenih postavk zgubil verodostojnost,'' |e menil poslanec Slovenske ljudske stranke Jane/ Podobnik. "Gre za denar za podjetje, ki ni več naše, in je vprašanje, ali je prav, da je proračun obremenjen s takimi sumljivimi zadeva mi." "Vlada spel skuša sko/i mala viala spravili v proiačun velike za deve Pred sprejemom proračuna mora državni zbor o l lanu vedeti vse Ker vlada tega poročila ni pripravila. kaže. da nekaj smrdi," je povedal poslanec Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. • J K Ivan Oman: 0 dopolnilih ne bom glasoval "Zame je nesprejemljivo, da se o proračunskem memorandumu, ki je temelji*1 dokument za delovanje vlade, ne glasuje. To je dokument, s katerim vlada ostane ali pade. Motijo me optimistične napovedi gospodarske rasti, saj take besede poslušam že nekaj let, od njih pa M nič. V memorandumu se govori o pornofl izvozu kmetijskih izdelkov, v proračunu pa za to ni denarja. Predvideni so ukrepi za širitev kmetijske predelovalne industrije, ki je že sedaj prevelika. Z° amandmaje ne bom glasoval, ne za. ne proti. Tako oblikovanje proračuna je nemogoče, saj na tak način lahko sprejmemo nemogoča dopolnila in ne bomo vedeli, kakšen proračun sploh imamo." metno politiko in politiko do tujih vlaganj in tujega kapitala. Postavljenih je bilo tudi nekaj vprašanj: koliko je resnično brezposelnih v Sloveniji, koliko in kakšni begunci so v Sloveniji, koliko državljanstev in na kakšni osnovi bo ta vlada še podelila, kdo ni plačeval davkov in carin, kakšne pokojnine prejemajo bivši oficirji Jugoslovanske armade, koliko Slovencev ima izredne pokojnine in kdo jih bo še dobil, kakšna je sploh prihodnost slovenske mladine in koliko denarja je nekontrolirano odšlo iz države. njimi ni omogočena kontrola. S? cialni pakt naj omejuje vse ohl ke porabe, tudi javno. Vlada ra poročati državnemu zboru poteku raznih sanacij, predvs« železarske, učinkovitejša pa *J ra postati davčna služba. V tf»r mesecih naj bo opravljena reVZ.. ja delovanja in organizacije JaV nih služb, promotivna dejavno Slovenije pa naj izhaja iz ene!2 centra. • J. Košnjek, slika G. Šinik Štefan Matuš (Slovenska ljudska stranka) Moratorij za državljanstva "Državnemu zboru predlagam jem moratorija na podeljevanje sloveti* ga državljanstva toliko časa, dokler ne do odnosi z bivšimi jugoslovanskimi rey blikami urejeni z ustreznimi meddrža mi pogodbami. Vlada naj pripravi inf°r^j. cijo, koliko državljanstev je bilo poslej ^ deljenih in po katerih členih. Vlada dwgjj na našo pobudo še ni odgovorila, p0' pa je iz dneva v dan slabši." Zakonite, vendar škodljive privatizacije Podpisi za komisijo Predlagatelji so izkoristili ustavno možnost in zbrali tretjino P^, pisov vseh poslancev ter tako omogočili ustanovitev parlament' ( preiskovalne komisije za proučitev primerov oškodovanja dru* lastnine. Ljubljana, 13. aprila Marjan Podobnik (Slovenska Ijudska JJJ^, ka) je v imenu opozicije le uspel s predlogom /a ustanovitev pa' ^ tarne preiskovalne komisije za proučitev primerov oškodovanja » ^y ne lastnine. Podpredsednik državnega zbora Marjan Mozetič Jc i^jjjUi jal, da predlog skladno z začasnim poslovnikom ni pravilno ^ v(i*i zato je brezpredmeten, vendar je opozicija z zbiranjem P0.0*P1* jn£ osnovi 23. člena ustave uspela spravili ustanovitev komisije n j javni red. V skoraj dveurni razpravi do ustanovitve take komi^l^^M lo*i/razito odklonilnega mnenja. Jože Školč (Liberalno-demokf stranka) je dejal, da se državni zbor ne sme spremeniti v PrC1^ fyt ca, tožnika in sodnika, saj gre zaupati organom, ki jih m,i"mp'j| pr'I Pregelj (Slovenska ljudska stranka) pa mu je odgovai |al, tla i1' ^ ^ mei III I in podobno že razkrinkan, če bi bili ti organi res tak* in učinkoviti. ^ |W Igor Omerza (Demokrati) je pi ll,"""",|ljil'r ■•■ državni zboi .....v ri"u rlt' ne spremeni C«T narno sodišče V Hitu podobnih Pr^yi«j ..........1 vendar duižbeno Sl» -rr gre za zakonite, vendar družbeno sr.-- yv privatizacije Igralništvo |c l//v/t!,(,nov ? vatizacijskega zakona, dtugih ''{*^t.\ sf>r'' nimamo. Dve leti parlament ni us| (nj>tvlJ jeti / ikona o igrah na srečo in '*fr'h jr^3> srda, pa se nam to, ob neučinkovit«" nih organih, maščuje Parlamenta«^* misija ne bo mogla delali brc/ ' .j«l>" ili stranka. On je pred sdk. davkarije in policije. Janez-yoP-(Združena lista) je bil za ustanovit« pij sije, vendai mora ta delovati s rtji vne države in terjati poročila vlai1 ^„v.* nov pregona Državni zbor teh org» ^jj sme izločan Vsak osumljenec ,T1° ')|t-fr' postopku zaščilen in mora i|,H'" S^1,>|1'''1 vice sicei bomo ptiča "sodobnim linčem brez korektnega I .„je* Zavrnil je vpletenosi /druženc 11 ste v primer Hita • »■ - Slike (.. Sinik /GLAS lHMOvttcIj ta izdajatelj Časopisno podjetje GORENJSKI O LAS KRANJ i rednitk« politika: neodvisni nestrunkurski politično in.....nalivni nolltdnik * poudarkom na doauji.....h nu <.....injskcm Predsednik raw»al««wf* «»e»a: Ivan Bi/juT Dlrtkt«* m ilaval urednik: M."k"/l4,i -3 Otoiaiaa arsialrs-1 rnrrlilimi fti-piiij NavtaarJI hi uredniki: Helena Jelovcun lote Kotnick Lcu Mencingei SiojanSaji Darinka Sadej Vilmu Siunovnil Mariju Volcjuk Cveto/uploimk i«,o- '„( h,, .\n,i.n / a... Sici... /.,„•. lektoriranje: Murjeta Vo/I« roiografija: Gorazd Sirtik Priprava ta Itaki Mediti Art. Krani rta).! Podjetje lifc'l.O 11' K tisk časopisov m revij. I.juhl|,mu 1 ,rd .,„.»'"',,i P, ,.„!,.,., i Ki ni, telefon 2II-H6U tll-MJ Itlefas M UM Narotnlne. upra.a, propaganda, oglasi: HI,-.*.-, ova li, Kranj telefon 2IH-46J irl.-i.M (064)21 W,(. Mali oglati: telefon 21 1 •"••» 1 „ p'l'" prekinjeno 24 Ur dnevno aa avtomatskem odzivniku: uradna ure vs.ik duu ,*i ^ d>. 1' m,- < .,-,<>i>.> i/ii.iM ..1, <• > 20,hJsioi* /.i iuiin,> kan« naročnina lan i>i vi OglatiM storilva po ceniku PromatnH davek p" stopnji s ooatolktH v oeni taaopisa (mntnja kmi 23 ?7.g:i Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Spremembe v tržiški občinski upravi En načelnik prihaja, drugi odhaja dosedanji finančni minister naj bi pripravil še vse za sprejem proračuna. 15. aprila - Med zasedanjem zborov tržiške občinske skup-srw!!f mmu'° sredo so sklenili, da bo novi načelnik oddelka za gozdarstvo m družbene dejavnosti Janez BEČ AN, prometni strojni zenir v upravi Slovenskih železnic, doma iz Križev pri Tržiču. Od J, ?Pri,a pa Viktor BLAGOTINŠEK ni več načelnik oddelka za Tržj-ne zadeve m finance, ampak samo direktor Obrtnega podjetja Oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Tr-ž'č je bil po izvolitvi Jane Pri-možič za poslanko državnega 2°ora brez načelnika, kar je 8'ede na pomembnost in obsežnost vodstvenega dela precejšna ovira pri izpolnjevanju na-oddelka, je utemeljil pred- '°8 za imenovanje novega na- čelnika predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic. Kot je seznanil poslance, je SKD - iz te stranke je bila tudi prejšnja načelnica - predlagala Janeza Bečana, 37-letnega vodstvenega delavca iz uprave Slovenskih železnic. Kandidata bi morali predstaviti tudi drugim strankam, je bilo slišati med razpravo. Nekaj pomislekov so izrekli celo o tem, ali je imenovanje pred skorajšnjimi volitvami sploh smiselno. Potem ko je predsednik Peter Smuk ugotovil nujnost izpopolnitve praznega delovnega mesta že zaradi obsežnosti denacionalizacijskih nalog, so se odločili za glasovanje. S štirimi glasovi proti predlogu in petimi vzdržanimi so potrdili predlog. Čeprav je izgledalo, da bo lažja razrešitev načelnika oddelka za splošne zadeve in finance, se je zapletlo tudi pri tem. Glavna zamera je šla na račun tega, ker niso istočasno z razrešitvijo pripravili tudi predloga za imenovanje novega načelnika. Viktor Blagotin-šek je bil namreč že 22. marca 1993 imenovan za direktorja Obrtnega podjetja Tržič. Razpravljala so menili, da zato ne more še naprej zastopati interesov občine v upravnem odboru tega podjetja, prav tako pa tudi, da ne more opravljati načel-niške dolžnosti do 1. junija letos. Sklenili so, da razrešitev velja takoj, izvršni svet pa mora čimprej najti kandidata za novega načelnika. # S. Saje Poslanec Božidar Lakota pravi: »Vlada nam loža nenadomestljivih« J*J**k*i 15. aprila - Poslanci jeseniške skupščine so z e 'kim zanimanjem brali obširno sporočilo poslanca Božidarja akote o tem, kako da ga je policija nekdaj in kako da ga še .anes nenehno preganja. Vedno je bil proti avtoriteti krajevnih n občinskih veljakov, ki so svoje početje vedno skrivali pod preprogo. Pobuda: policija naj pove, zakaj te legitimira. Poslanec jeseniške skup-ščine Božidar Lakota iz Mojstrane je dal pobudo za glasanje o zaupnici jeseniške-n?u županu, predsednici vla-dc< predsedstvu občine, ko-"jMejll za LO in DS ter komiki za imenovanje občine Jesenice. Njegovo obširno ob-T**ložitev so na minuli seji klanci prejeli v vednost, o njeJ pa bodo razpravljali na Prihodnji seji. Božidar Lakota v pobudi "^tančno opisuje, zakaj se je Joiočil za ta korak. Iz njego-e obrazložitve po lastni pre-°J' povzemamo nekaj odlomkov. ?nega bradača bomo pa *e dali v red! -»Jeseniški parlament sem Minulih dveh letih večkrat ^Pozoril,« pravi Božidar La- in 'h <Hah ob*^' Droracuns'1' oz. javni porabi, pa so se v slovenskih ob- Si °veni SbSk pregledu javne porabe na prebivalca po občinah za vso "'pravičeno sprašujejo, kje so možne utemeljitve razlik, ki "(ne. Ker so razlike posledica le indeksiranja zatečene t>e iz leta 1990 je 4 VRega zbora zahtevalo pripravo meril, po katerih naj bi 'n dr,'>0rabe '* le,a ,W0 Je 44 <>hcin * Posebnim pismom od vla-do|°čaii,fVneKa zbora zahtevalo pripravo ~ Pr °Vo'ieno občinsko javno porabo. "škodo" Kranja) ne najdemo prave obrazložitve. Za Ljubljano pa ni mogoče drugega reči, kot to, da je taka dovoljena javna poraba samo odraz, centralizacije ter dejstva, da so v "prestolnici" pri koritu in vedno širšega prepričanja, da je vse ostalo (nezahtevno) podeželje. Ne kaže namreč pozabiti, da je večina družbenih dejavnosti - teh pa je v Ljubljani resnično največ - financirana neposredno iz republiškega proračuna. Dokler ne bo jasnih meril in kriterijev, bo pač veljalo, da postajamo starogrški polis - mesto - država, kot opozarja klasično izobraženi Vitomir Gros. # Š. Ž. prebive.?lcd iavne porabe ""' Dne p° s,ovenskih občili UwC*c resnično s prese S S,evilk ami: v pov-P° 25 77 "Ven'Je je namenjeno ?' ^ar ' t0,arJev na prcbival- ? 22 od« , na lansko le,° ^rnj DlMo,k<>v več, med obe. 5rH(,kS" or*utne razlike. V le>a 2oi!S0d sk«P"o62je '0Wjev' ne dosega niti 23.000 ?'iniih !!d Pjebivalca, v na hv ti m,h obci«wn Pa je S. P