Leto LOTL, št. 16 I«]nnl|ana) petek 20» Cm Dia Unaja vsak dao popoldne lavaemaj aedelje to prasni**. — Inasrafl do 80 petit vrst a Din 2, do ioo vrst a Din 2.50. od 100 do 800 vrat a Din & večji tnaaratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, lnaeratoi davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—» sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OT*AVNMTVO LJUBLJANA, Knafljera aflea Štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 81-24, 81-25 m 81-26 Podrutnlce: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon SL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: StrossinayerJeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani it. 10.851 španska kriza — klinč evropskega mira: Kaj bosta storili Francija in Anglija? Dočim se v Franciji in Angliji Siri pokret za Berlin pred novim vmeJavanjem, proglašaj ož ga sa roke? - Pred odločilnimi izjavami Daladiera in v korist belil- AngDja PARIZ, 19. jan. br. Napetost zaradi Španije zadnje dni vidno narašča in kaže, da bo kmalu dosegla vrhunec. V Angliji in Franciji vedno bolj narašča pokret, ki se zavzema za pomoč španskim republikancem, Italija in Nemčija pa vedno odločneje svarita pred vsako intervencijo. Svoje opomine naslavljata zlasti na Francijo, ker se bojita, da bi preokret v razpoloženju javnosti mogel preko noči pokopati politiko nevmešavanja in dovesti do intervencije, ki bi paralizirala vse dosedanje uspehe generala Franca. Rim in Berlin zadnje dni ponovno govorita o vojni nevarnosti, ki bi bila neizbežna, če bi se kdorkoli vmešal v španske zadeve in skušal preprečiti zmago generala Franca. V tej zvezi je zbudila veliko pozornost objava uradne nemške agencije (DNB), ki pravi med drugim; Berlinski politični krogi so docela solidarni z Italijo in podpirajo z vsem poudarkom akcijo Rima, ki se zoperstavlja prizadevanju gotovih francoskih krogov, da bi zavedli Francijo k novi podpori rdeče Španije. Tudi v Ber- linu so mnenja, da bi taka intervencija s strani Francije predstavljala izredno nevarnost za mir v Evropi. Mussolinijevo izjavo, da si pridržuje Italija svobodne roke za primer, da bi katerakoli vlada, ki je v prijateljskih odnosa jih z Negri-novo vlado v Španiji, poskušala intervenirati v Španiji, berlinski krogi v polnem obsegu odobravajo« Tudi pisanje »Berliner Borsen Zeitung« ki ima dobre zveze z nemškim vojnim ministrstvom, zbuja pozornost v pariških in londonskih diplomatskih krogih. List med drugim poudarja, da v Parizu in Londonu z mešanimi občutki zasledujejo razvoj dogodkov v Španiji in se začenjajo spraševati, v koliki meri se bo spremenilo lice Evrope, ko bo general Frane« izvo-jeval zmago. Se večjo pozornost pa je zbudilo v pariških krogih pisanje glasila italijanskega zunanjega ministra »Telegrafom, ki je objavil članek izpod peresa Giovanna An salda, v katerem pravi, da intervenira Italija v Španiji ne samo iz ideoloških razlogov, marveč da spravi v šah franco- ski imperializem, ki ima na Iberskem polotoku svojo poslednjo postojanko. Pisec analizira nato zgodovinski razvoj Španije od Karla Velikega dalje in pravi* da Francija samo zaradi tega simpatizira s španskimi republikanci, ker želi, da bi Katalonija ostala še nadalje v politični odvisnosti Francije. V tem je baš globlji vzrok konflikta med Francijo In Italijo. Italija zasleduje v Španiji interese, ki Franciji ne gredo v račun. Italija hoče Španijo, ki bo sama svoj gospodar in v kateri bo izključen vsak vpliv tujih sil, zlasti pa Francije Italija bo svoj cilj dosegla kljub nasprotovanju Francije. Kljub francoskemu imperializmu mora nastati na Pirenejih meja, ki bo v rokah Spancev, ne pa Francozov. Spričo takega položaja je opažati, da se tako v Franciji kakor v Angliji vse bolj nagibajo k naziranju. da je ključ mednarodne situacije v Španiji. London in Pariz zaradi tega mrzlično razpravljata o tem, kako bi zavarovala svoje interese, ne da bi to dovedlo do odkritega konflikta z osjo Rim-Berlin. Med Pari- 9 svarita Rim in Franciji svobodne zom in Londonom se vodijo živahni diplomatski razgovori. Snoči so se v pariških diplomatskih krogih razširile vesti, da je angleška vlada odločno odsvetovala francoski vladi vsako intervencijo v korist španskih republikancev, danes pa se je iz vladnih krogov zatrjevalo baš nasprotno, da je angleška vlada s posebno noto sporočila francoski vladi, da ji prepušča glede Španije popolnoma svobodne roke z zagotovilom, da more Francija v obrambi svojih interesov računati na vso podporo Anglije. Z največjo napetostjo pričakujejo zaradi tega za danes popoldne napovedani govor zunanjega ministra Bonneta in ministrskega predsednika Daladiera v poslanski zbornici, kjer bosta po štiridnevni razpravi o zunanji politiki v zvezi s španskim problemom pojasnila stališče vlade. Zaenkrat se francoska vlada še vedno nagiba k nevtralnosti, vendar pa je V glavnem odvisno od parlamenta, kakšno stališče bo zavzel. Daladier bo v zvezi s tem stavil vprašanje zaupnice. Kako sodi francoski katoliški politik o Španiji in španskem problemu — o —Pariz, 18. januarja. V ospredju vsega zanimanja francoske Javnosti je že nekaj dni sem Španija. S tem problemom se bavi ves pariški tisk in o tem vprašanju se vodi glavna razprava v poslanski zbornici. Značilno za razpoloženje v Franciji je dejstvo, da so celo ekstremni desničarski listi in politiki, ki so doslej ostro pobijali simpatije levičarjev za španske republikance, spremenili svoje naziranje in vedno bolj podčrta vajo interese, ki jih ima Francija na rešitvi španskega problema v duhu demokracije. Posebno značilen je v tem pogledu članek, ki ga je objavil v »Petit Dcniocrate« Ray-mond Laurenr, glavni tajnik ljudske demokratske katoliške stranke, ki se je nedavno vrnil s študijskega potovanja po Španiji. V začetku svojega članka se obširno bavi s cerkveno verskimi razmerami v republikanski Španiji ter navaja konkretne primere o svobodi verskega prepričanja. Zlasti omenja svoj razgovor z generalnim, vikarjem in apostolskim administratorjem taragoiiske nadškofije, ki se je bil takrat pravkar vrnil s potovanja po svoji škofiji. Republikanska vlada je uradno sporočila cerkvenim oblastem svojo željo, da se cerkve zopet oclpro, odločitev o tem pa je prepustila katoliški duhovščini. Mobilizirani duhovniki so uvrščeni v republikanski vojski v sanitetne formacije, kjer izvršujejo svoje duhovniške funkcije z znanjem in odobrenjem vlade. R. Lauremt je sam obiskal mnogo cerkva, med drugimi tudi slavno baziliko benediktinskega samostana v Montserratu in taragonsko katedralo ter se na lastne oči prepričal, da so vse zgradbe popolnoma nedotaknjene ter da ee vsi predmeti kulta nahajajo na svojem mestu. Kar se tiče zunanjepolitičnega, položaja, v katerem zavzema fepanija tako važno mesto, je francoski katoliški politik prepričan, da je položaj nevaren za Francijo brez ozira na kakršnekoli ideološke razloge. V republikanski vojski ni več nobenih tujih legionar j ev in prostovoljcev, d očim se na nasprotni strani bori nad 50.000 mož, ne prostovoljcev nego rednih vojakov. Tujci, ki pomagajo generalu Francu, da bi podjarmil Španijo, terorizirajo civilno prebivalstvo nezaščitenih mest z zračnim bombardiranjem, pri čemer so prizadeti ne-številni neborci, ženske in otroci. Francu 80 nujno potrebni i tuji vojaki i tuji strokovnjaki, ker brez te podpore in pomoči ne bi mogel nikdar zmagati. So tudi v Franciji gotovi ljudje, piše dalje ki verujejo, da se bo general France če končno premaga republikance, mogel osvoboditi tujih projektorjev, toda to upanje nikakor ni upravičeno. Po avtentičnih dokumentih se da sklepati, da bi Francova zmaga pomenila snacifikacijo« vse Španije in ustvaritev nove osi Madrid—Rim— Berlin. Ze sedaj, nadaljuje g. R. Laurent, izvažajo Nemci železno rudo iz Bilbaoa in cement iz biskajskih tvornic, ki ga potrebujejo za gradnjo Siegfriedove linije (trdil javski pas na zapadni nemški meji). Uredili so si tudi podmoruiSka oporišča na Atlantski obali ki so jih utrdili in opremili a težkimi topovi. Vzdolž Pirenejev so zgradili osem velikih aerodromov. V primeru evropskega konflikta bi morali Francozi braniti še tretjo mejo, česar se francoski generalni štab dobro zaveda. Kar se tiče Italijanov, nameravajo vsekakor ostati na Balearih, da bi njihovi avioni z Majorke mogli og raž a ti življenjske prometne zveze med Francijo in Severno Afriko. G. Laurent naglasa dalje, da govori kot zaskrbljen domoljub, ki se je boril v svetovni vojni, a kot oče in bivši bojevnik ceni mir. ker ve, kaj pomeni vojna. Toda rešitev Francije postavlja nad vse ter zaradi tega opozarja skeptične ,in omahljive rojake, da grozi nevarnost, ki bi mogla postati usodna. Ne predlaga direktne Intervencije, toda zahteva, da se Italija in Nemčija prisilita k spoštovanju politike nevmešavanja, ker bi se v tem primeru moglo uspešno posredovati med obema sprtima španskima taboroma. Bodimo dalekovidni, da bi spoznali naš pravi interes in se zavedeli, na kateri strani so nas: pravi prijatelji. Zaradi tega tudi ostro nastopa proti kampanji francoskih komunistov, ki s svojim početjem diskreditira jo špansko stvar v očeh francoskih nacionalistov ter naglasa, da se je na svojem potovanju po Španiji prepričal, da je vpliv komunistov v republikanski Španiji mnogo manjši, kakor pa je bil še do nedavna v Franciji sami v dobi režima ljudske fronte. Lov na Belju Po lovu sta imela grof Ciano in dr. Stojadinović poldrago aro trajajoč političen razgovor Bel je, 20. januarja. AA. Včeraj je italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu predsednika j ugoslovenske vlade dr. Stojadinovića bil na državnem posestvu Belje trikrat na lovu. Lov je potekel v prijetnem razpoloženju. V prvih dveh partijah, pri katerih je sodelovalo okoli 30 lovcev in 100 gonjačev, ki so bili razporejeni v krogu, je bilo ustreljenih nekaj 100 zajcev, tretji lov je bil prirejen v gozdu Bušilica, kjer so lovci čakali na divjačino, ki so jo gonili gonjači Tudi tu je bilo število ubite divjačine znatno. Na povratku iz gozda na posestvu Belje je imel grof Ciano s predsednikom vlade dr. Stojadinovićem v zasebnem vozu političen razgovor, ki je trajal eno uro 30 minut. Belje, 20. januarja. A A včerajšnji lov v gozdovih pri Malem Kneževu je trajal od 10.30 do 17 ure. Lova so se udeležili italijanski minister zunanjih zadev grof Ciano, predsednik vlade dr Stojadinović ter člani njunega spremstva. Lov je bil zelo bogat Lovski plen je znašal okoli 250 kosov drobne divjačine, v glavnem zajcev in lisic. Udeleženci lova so se vrnili ob 17.30 v Aleksandrov dvorec. Pred dvorcem se je zbrala zvečer množica ljudstva v pisanih narodnih nošah, ter vzklikala grofu Cianu in dr. Stojadinoviću. Ljudstvo )0 pred dvorcem plesalo razne narodne plese, ki jih je spremstvo grofa Ciana in dr. Stojadinovića gledalo z balkona dvorca. Okoli devetih zvečer sta med ponovnimi spontanimi ovacijami ljudstva stopila iz dvorca grof Ciano in predsednik dr. Stojadinović ter občudovala okoli pol ure narodno kolo in druge narodne plese baranjskih kmetov Zunanji minister Ciano in predsednik dr. Stojadinović sta bila ves čas predmet burnih ovacij Večerji v Aleksandrovem domu so poleg grofa Ciana in dr Stojadinovića prisostvovali člani njunih spremstev, ki so sodelovali pri včerajšnjem lovu. Lov se bo danes nadaljeval. Pred odhodom na lov ob 10.30 bodo lovci po tradicionalni navadi zatrobili lovsko molitev. Pri včerajšnjem lovu se je grof Ciano izkazal kot odličen lovec, ki je ulovil največ divjačine. Ukrajinci zahtevajo avtonomijo Brez nje proglašajo vsako sožitje s Poljaki Skupni manevri francoskega in angleškega brodovja ob afriški obali London, 20- jan. e. Službeno javljajo iz Pariza, da bosta šefa obeh generalnih Štabov za časa istočasnih angleških in francoskih manevrov v bližini Gibraltarja nagi inspekcijo v Sredozemskem morju. V službenih krogih ne pojasnjujejo, ali imajo ti istočasni manevri kak pomen za politično situacijo v Sredozemskem morja, toda v politiondb krogih ne verujejo, da gre tu samo za golo naključje. Angleški pomorski letalski manevri se prično 22. januarja. Francosko sredozemsko m «»i««fajr/i brodovje je Se zapustilo Toulon in Brest in odplulo v gibraltarske vode, kjer bodo manevri, ki bodo po izjavi mi- trajaU dva Sef generalnega štaba Gamelin in vrhovni komandant mornarice bosta pregledala utrdbe ob alžirski obali in v francoskem Maroku. Angleški manevri, ki se jih udeleži tudi domovinsko brodovje, Imajo v prvi vrsti namen ugotoviti, kako vrednost imajo nove utrdbe na Gibraltarju, z angleške strani namreč smatrajo, da Gibraltarja danes ni mogoče zavzeti, ker so bile utrdbe, ki so jih po vojni nekoliko zanemarili, v zadnjem času. zlasti pa med abesinsko vojno, znatno ojačene in modernizirane ter opremljene z najtežjimi topovi ter lahko vzdrže najhujše bombardiranje s morja in is zraka. Varšava, 20. jan. h. V proračunskem odboru senata je zopet prišlo do razprave o ukrajinskem problemu. Ukrajinski senator Tvoriglo je obalno govoril o položaju Ukrajincev in o razmerju do Poljakov ter ob koncu svojega govora naglasil, da je Iz sedanjega nevzdržnega položaja samo en j izhod, Hi sicer na ta način, da Poljska prizna Ukrajincem popolno teritorialno avtonomijo. Samo na ta način je motna rešitev nadaljnjega mirnega sožitja Ukrajincev In Poljakov. Zahteval je tudi, naj se ustanovi pri predsedstvo vlade posebno ukrajinsko pod tajništvo ali pa posebno ministrstvo za Ukrajino, kar bi brc« dvoma v veliki meri pripomoglo do odstranitve sedanjih nesoglasij in ustvarilo nove temelje za nadaljnje sodelovanje Ukrajincev in Poljakov. Člani vladnega tabora so ostro nastopili proti tem ukrajinskim zahtevam in očitali Ukrajincem veleizdajstvo in nelojalnost, ker da s takimi zahtevami očitno izjavljajo, da ne priznavajo sedanjega ustroja države. To pa je za vladni tabor osnovni pogoj, brez katerega je vsaka nadaljnja razprava o ukrajinskem vprašanju nemogoča. Tudi v proračunskem odboru sejma je prišlo pri obravnavi proračuna postnega ministrstva do burne debate, ko je ukrajinski poslanec Skrlpnlk zahteval, naj se ustanovi posebna ukrajinska radijska postaja. Njegovo zahtevo je podprl tudi ukrajinski poslanec Celevič, ki je ostro kritiziral poslovanje poljskih radijskih postaj in zlasti očital, da vlada zlorablja radijske postaje za propagando proti Ukrajincem. Pritisk velesil na Japonsko Francija me je pridružila protestu Anglije In Amerike — Proti japonski pokret v Ameriki Tokio, 19. jan br Francoski poslanik Je danes Izročil japonskemu zunanjemu ministru noto svoje vlade v kateri opozarja vlado, da smatra enostransko pogodbe devetih velesil za nedopustno. Nota ugotavlja dalje, da je japonska politika na Kitajskem nezdružljiva s dolsfbsml te pogodbe. Obenem naproša japonsko vlado, da dostavi vsem podpis nikom omenjene pogodbe svoje predloge sa primer, da smatra htpremembo te pogodbe za potrebno. Izrecno pa svari Francije Japonsko pred politike brvrienib dejal taka politika naletela na slo- Dejstvo, da sta sličen protest vložili tudi i Anglija in Zedinjene države. Je zbudilo v tokijskih krosih prepričanje, da se pripravlja skupna akcija omenjenih velesil proti Japonski. ■ Tokio, 20. jan. br. Vest, da nameravajo j Zedinjene države na Tihem oceanu zgra- ■ diti več novih pomorskih oporišč, je tu- ■ kajšnje politične kroge silno vznemirila. Gradnjo oporišča na otoku Guanu tolma- ; čijo kot dokaz, da je Amerika pričela iz-i vajati svoj imperialistični načrt v Škodo ' Japonski. Waahingtou, 20. jan. br. Prežident Roo-I sevelt je danes predložil kongresu v odo-I britev načrt Tss-gns o gradnji 24 navit po- morskih oporišč ne Atlantskem in Tihem oceanu za ameriško vojno brodovje in letalstvo. Poleg drugih bo utrjen rudi otok Juani na Tihem oceanu. Zakonski načrt je zbudil v vsej javnosti veliko pozornost. Washington, 20. januarja A A. Reuter: Ameriški poslanik na Kitajskem Johnson je izjavil po sestanku z zunanjim ministrom Hullom. da bo k i tajsko-japonska vojna &e dolgo trajala in da se bo Kitajska odločno upirala. Posebno ie poudaril, da je morala kitajskega narod« in kitajskih vojakov zelo visoka in da Kitajcem noben poraz no vzame poguma. Kitajci radi žrtvujejo življenje za domovino. New York, 20. jan. br. Poti vodstvom bivšega ameriškega zunanjega ministra Stimpsona se je osnoval odbor, ki vodi propagando za bojkot japonskega blaga in za prepoved izvoza slehernega blaga na Japonsko. Prepoved naj bi zlasti obsegala vojne potrebščine, predvsem letala, municijo in orožje. Koncentracija francoskega vzhodnega brodovja Sanghaj, 20. januarja A A. i Reuter). francoska kri ž arka »Primoget« je dobila davi iznenada nalog, da odpluje iz šanghaj-skega pristanišča Smer njene poti ni znan, ker je poveljnik dobil zapoved v zapečatenem ovitku, ki ga sme odpreti šele tedaj, ko bo križarka že zunaj teritorialnih voda. V tukajšnjih krogih mislijo, da je križarka namenjena v Saigon, kjer se zbira močno franco&ko vojno brodovje. Bombni atentati razburjajo vso Anglijo London, 20. ian AA DNJB. Bombni atentati, ki so posebno pogosti v severnih delih Irske, &o obrnili na so vso pozornost policije, ki jc izdala izredne ukrepe. V«sa policija v severni Irski je v stalni pripravljenosti. Mobilizirane so bile rudi rezervne policijske čete, katerim je bilo razdeljeno orožje. Na vseh važnih krajih so postavljene straže ter po^bne patrulje ponoči in podnevi čuvajo pota, posebno ona, ki vodijo preko meje. Po poročilih londonskih listov je dobila angleška policija anonimna pisma, v katerih se napovedujejo atentati na letala, na radiopostaje in angleške ladje, ki prenašajo pošto med severno Irsko in Anglijo. »Daily Telegraph« poroča, da je vlada severne l^ske že pred več tedni sporočila angleškim oblastem, da »e pripravljajo incidenti. Ministrski predsednik de Valera je naročil irskemu visokemu komisarju v Londonu, da se predsedniku angleške vlade Chamberlainu oprosti zaradi eksplozije v nekem hotelu, ki se je zgodila v trenutku, ko je tam bival 24-lotni »n predsednika vlade. Poskusen atentat na Chamberlainovega fina Dublin, 1L. januarja. AA. Havaa; v okolici mesta Tralee na irskem so vpri-zorili pravcati lov aa nekega človeka, o katerem domnevajo, da je hotel tevratti atentat na sina angleškega ministrskega predsednika Chamberlalna ,v nekem Hotelu. Ta Človek je atentat tudi izvršil, veor-dar se mu ni poerečil. dele po atentatu j« večina prebivalstva Tralee nvedela, da 00 je oretekli teden nastanil v nekem tamkajšnjem hotelu sin predsednika angleake Vlade Franck Chamiberlain. Atentator Je ocividno mislil, da se Chamberlainov sin Se vedno mudi v hotelu. POflku0 tega atentata je izzval pri prebivalstvu veliko ogorčenje. Epidemija hripe v Budimpeiti Budimpešti, 20. jan. e. V Budimpešti razsaja epidemija hripe, ki zavzema vedno večji obseg. Na bripi je obolelo ie pol ral- lnona Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnfli xvex v LJubljani In Mariboru, SFD to JZSS z dne 20. januarja 1939 Kranjska gora 810 m: 2, delno oblačno 25 cm snega, južen, mirno. Rateče-Planica 870 m: 2, delno oblačno, 26 cm snega, južen, mirno. Plani ca-Slat na 950 m: 1, delno oblačno, 36 cm snega, Južen. Planica-Tamar 1108 m: 2, delno oblačno, 40 cm snega, južen. Pfcč-Petellnjek 1440 m: 2, delno oblačno, 30 cm snega, južen. Pokljuka 1900 m: 2, delno oblačno, 45 cm snega, južen. Dom na Komni 1520 m: 2, oblačno, 50 cm snega, Južen, mirno. Gorjnie 1000 m: 3, oblačno, 20 cm snega, južen, mirno. Menina planina 1508 m: —2, delno oblačno, 50 cm snega, peea 1654 m: 6, delno oblačno, 70 eni sna- ga, južen. Rimski vrelec 550 m: —1, delno oblačno, 13 cm snega, južen. Curin, 20. januarja. Beograd 10.—. riz 11.70, London 20.73, New Yorfc 442.75, Bruselj 74.85, Milan 24.30, Amsterdam 240.50, Berlin 177.50, Praga 15.15. Varšava 83.50, Bukareata .- . ,— »SLOVENSKI KABOIH St6T. 16 Najganlllvejil ljubavni Katarin« Velika, najmogočnejša nuka caric«, Je te IJi na smrt arom Orlova — svojega ljubimca _m lepo ki — »vojo rlvallnjo na prestala bi v src« Vse podrobnosti te tragedije Vam poda lam, biser francoske Dejanje vtem filmu se godi v Benetkah in na bivšem carskem dvoru — TELEFON 28*31 • Predstave ob 16., 19. in 21. uri DANES PREMIERA! KINO UNION v Petragradu! Kniegima Tarakanova ANNUS VERNAT SUZV PRDI Računski zaključek mestne občine Proračun za 1.1936-37 Je znaCal 103,600.000 Sla, SohotfM skupno s kontokorentom so pa dosegtt 95,260.000 Sla Ljubljana. 20. januarja Sestavljen je računski zaključek mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1936/37. Ce bi hoteli ta računski zaključek primerjati z zaključkom prejšnjega proračunskega leta. bi bila potrebna precej zamotana preračunavanja; proračun 1936/37 se namreč znatno loči po sestavi od prejšnjih proračunov'. Po navodilu finančnega ministrstva je ta proračun sestavljen globalno, skupaj za mestni zaklad in podjetja, medtem ko je bilo v prejšnjih proračunih poslovanje mestnih podjetij in zaklada strogro ločeno. Proračun je znašal 103,600.000 din. po računskem zaključku so pa dohodki dosegli skupno 3 kontokorentom 95.260.000 din. C*e hočemo dohodke prejšnjega proračuna primerjati z dohodki proračuna 1936/37. jih moramo navajati po posameznih partijah. Nudi se nam naslednja slika (v milijonih din): Dohodki Proračun Doseženi dohodki 1935/36 1936/37 1936/37 Doklade na ne- posr. davke 5.9 8.9 7.06 Takse 8.4 11 10.8 Trošarine 18 23.7 24.66 Odkupnina za osebno delo 0.3 0.15 0.4 11 0.4 0.08 0.05 45.5 2.85 0.03 103.6 11.14 0.43 0.17 0.28 37.1 2.95 0.1 94.9 1.1 E>ohodki od premoženja 7.7 Zdravstvo 0.45 SocJal. skrbstvo 0.12 Finančna stroka 0.07 Dohodki podjetij (izkaza no posebej) Ostali dohodki 1 Nepričakovani dohodki 0.16 Redni dohodki (izkazano posebej) Dohodki iz prejšnjih let Dohodki priključenih občin 0.2 Te številke nam kažejo, da so dohodki podjetij dosegli znatno manj kakor so bili proračuni, precej več sta vrgli trošarina in uvoanina, ki sta razen dohodkov podjetij med glavnimi mestnimi dohodki, saj zdaj že znašata nad 24 milijonov. Dohodki so bili za 8.700.000 din nižji kakor so bili pro-računani. Redni izdatki so znašali 90,200.000 din. Občina je plačala na račun obveznosti is prej*njih let 470.000 din, med tem 130.000 din za inkorporirane občine. Med izrednimi izdatki gre na račun prispevka obratnemu fondu in osnovnega, premoženja 5,500.000 din. v poslovanju s posojili je pa bilo 26 milijonov 500.000 din izdatkov. Prebitek znaša 2.060.000 din. Osnutek ljubljanskega proračuna Od lanskega je proračun večji za okrog vendar pa davščine ne bodo zvišane — VoiflM hnentkl a* popravljajo in so vnem interaaantam na vpogled do 25. t. m. pri mestni policiji. Volilni upravičenci se opozarjajo, da pravočasno prijavijo vse sprw r temno. stno strano. Proti tuberkulozni dispanzer, *ki je imel doslej svoje prostore v ptujski bolnici, si urejuje nove prostore v posebni hiši na Ljutomerski cesti in sicer v hiši g. Weselega. Poslopje je popolnoma zase in bodo prostori moderno urejeni. V poslopju bo tudi vodovod. — Nemške pridig:© bodo odslej v mestni župni cerkvi vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri. — Iz sodne službe. Z novim letom so nastale nekatere spremembe na oddelkih tukajšnjega sodišča. Dosedanji sodnik iz- vršilne** oddelka g. dr. Vladimir Muha pre vzame civilnopravni oddelek za levi breg Drave, sodnik dr. Robert Kramberger pa prevzame V. in VI. kazenski oddelek. Dosedanji sodnik kazenskega oddelka g. Zvonko Dokler pa prevzame izvršilni oddelek. — Skoda po viharju. Kakor smo že poročali, je razsajal v ptujski okolici zadnje tri dni močan vihar, ki je bil mestoma podoben orkanu. Mnogo škode je napravil na podeželju, kjer je odnašal kar cele strehe. Tudi prebivalstvu na Ptujski gori vinar ni prizanesel. Mnogim posestnikom je ze* lo močno poškodovalo strehe, veliko škodo pa trpi znamenita cerkev, kateri je vihar odnesel z ostrešjem vred polovico strehe ter jo z vso silo treščil ob tla škoda še ni ocenjena. Mezdno gibanje 15.000 tekstilnih delavcev Pogajanja za novo kolektivno pogodbo so se včeraj Ljubljana, 20. januarja. Dopoldne ob 11. so se zbrali v mestni posvetovalnici ljubljanski novinarji, kjer jim je župan dr. Adlešič obrazložil osnutek proračuna za leto 1939/40. Glavne značilnosti novega proračuna so: Proračun bo približno za 5,000.000 višji od lanskega, vendar pa zaradi tega ne bodo zvišane davščine in doklade. Ta povišek gre delno na račun podjetij okrog 2 milijona, ostanek pa na administrativni del. Za kritje dobička je delno določen prebitek lanskega proračuna, delno pa hočejo prihraniti primerno vsoto na račun reorganizacije administracije in doseči nekoliko višje dohodke s strožjo kontrolo pri pobiranju trošarine. Proračun znaša 122,857.463 din. Razen glavnega letnega proračuna so razpoloženi na magistratu osnutki 11 specialnih proračunov. Ti proračuni znašajo skupaj 9 milijonov 820.221 din, tako da znašajo vsi proračuni ljubljanske občine skupaj 132 milijonov 677.684 din. Ce bi hoteli kriti izdatke za vse potrebe, ki jih je čimdalje več v Ljubljani in za kar se zavzema občinstvo in organizacije, bi potrebovali še ckrog 10 do 15 milijonov din, za kar se pa zdaj proračun Se ne more povišati. Proračun bo še razpoložen na javni ogled jutri, na kar ga bo proučil finančni odbor, končno pa pride pred mestni svet. Izpred obrtnega sodišča *E ZOPET BOLEZENSKI TEDEN Nekateri delodajalci se še sedaj ne morejo sprijazniti z dolcčbo § 219 obr. zak., ki določa, da obdrži delavec po najmanj 14 dnevnem zaposlenju pravico do plače za največ teden dni. ako bolezni ni zakrivil namerno ali z veliko nemarnostjo. Nešteto delodajalcev je bJo že obsojenih po tem paragrafu, vendar se pri obrtnem sodišču take tožbe ponavljajo dan na dan. France je bil med trajanjem službenega ozmerja v staležu bolnikov 3 dni, za katere ni dobil nikake mezde. Po izstopu je iztoževal odškodnino za 3 dni; pri razpravi se je delodajalec upiral plačilu, češ, da France obolelosti ni javil, razen tega pa je pari izstopu podpisal izjavo, v kateri je bilo napisano, da je popolnoma izplačan in da nima ničesar več terjati, tudi ne iz naslova boleznine. Toženec je bil obsojen v plačilo mezde za 3 dni. Razlogi: Toženčevo naziranje, da se je France že s samim podpisom navedene izjave odpovedal vtoževanemu znesku, je pravno zgrešeno. Nesporno je, da France za 3 dni, ko je bil bolan, ni prejel nikake plače, dalje pa je tudi nesporno, da Francetu ni nihče raztohnačil, kaj je bilo v dotični izjavi zapisano, in tudi sam France jo ni prečita 1. Ce bi jo bil France prečital ali pa če bi mu jo bil kdo prečital, bi je gotovo ne bil podpisal, ker njena vsebina ni bila resnična; neverjetno je namreč, da nt ae bil ubog: delavec odpovedal znesku 111.50 din brez vsake protiusluge. Skrajni čas je že. da bi take pravde pred sodišči odpadle! Delodajalci pa naj ne zahtevajo od delojemalcev, da bi podpisovali take izjave, ki ne odgovarjajo resnici, saj delavec ne zahteva več, kakor mu zakon v svoj: skromnosti dopušča. Prekrižani načrti smučarjev Jesenice, 19. jan. Ko je pred pičlim mesecem po naših krajih zapadlo skoraj en meter snega, je v smučarskih krogih zavladalo veliko veselje. Po zasneženih poljanah, po cestnih klancih in strmih planinskih pobočjih so sa podile skupine veselih smučarjev in uživale radosti v .krasni zimski prirodi. Na sporedu je bila cela vrsta smučar-■hk prireditev, pri katerih bi naši smučarji preizkušali svoje moči in sposobnosti in se temeljito pripravili na zimsko olimpijado, ki se bo vršila prihodnjo zimo nskjfi na severu Evrope. Smuški klubi so srečno spravili svoje ■lilinlrri dneve pod streho. Gorenjska zim-skosportna zveza pa svoj zlet v Kranjski gori, ki je odlično uspel. S tem pa je naj-ntie že najlepši del zime pri kraju in največja smučarska prireditev v tej zimi. Haatopilo je južno vreme, ki traja že nad 10 dni. Ze na Jesenicah Je po cestah po-ekoraj ves sneg. Travniki kažejo ve- like rjave lise, prisojni bregovi so že skoraj brez snega, visoko gori v planinskih strminah pa je velika nevarnost plazov. Spričo skrajno neugodnih snežnih razmer, je morala Sokolska župa Kranj odpovedati članske smučarske tekme, ki bi se morale vršiti jutri in v nedeljo v Bohinjski Bistrici. Ker še ni nobenih izgledov, da bi se vreme izboljšalo in da bi zapadel nov sneg, se bodo morale najbrže odpovedati ali preložiti tudi druge tekme, ki so za prihodnjo nedeljo na sporedu. Tu pridejo v poštev tekme za prvenstvo JZSS v alpski kombinaciji, ki so razpisane za 28. in 29. t. m. na Slemenu, med-klubske tekme v alpski kombinaciji v Kranjski gori in medklubski tek na 18 km v izvedbi S. K. »Poljane« Kranj. Ce se bo vreme izboljšalo in če bo zapadel nov sneg, bo mogoče, da se ostali del programa spravi še pod streho Toda to bo smučarskim vodilnim krogom delalo velike preglavice, ker se bodo vse prireditve zgnetle na dve ali tri nedelje. Radi tega nikjer ne bo velike udeležbe in nikjer temeljitega pregleda uspehov posameznih tekmovalcev, ki je letos toliko bolj potreben, ker je posegla v borbe cela vrsta mladih moči v teku, klasični in alpski kombinaciji. Njih prava sposobnost bi se dala dognati šele pri velikih smučarskih prireditvah, ki so Še na sporedu. Ljubljana, 20. januarja Naša javnost se §e dobro spominja velikega mezdnega gibanja tekstilnega delavstva I. 1936, ki je vzbudilo velik odmev, saj je stavka trajala več tednov ter je prišlo do resnega spora med delodajalci in delavstvom. Tekstilna industrija se je pri nas izredno naglo razvila in nekateri kraji so dobili v kratkem desetletju iz podeželskih mest industrijski značaj. To velja zlasti za Kranj. Spremenila se je pa rudi socialna struktura, saj se je večina tekstilnega delavstva rekrutirala izmed kmečkega prebivalstva. Zato tudi to delavstvo v začetku ni bilo dobro organizirano. Kmalu so se pa začeli oglašati zastopniki delavstva, da delovne razmere v tekstilni stroki niso zadovoljivo urejene. Zahteva po primerni kolektivni pogodbi je bila čedalje glasnejša in tako je prišlo do velikega mezdnega gibanja, ki se pa ni končalo z večjim uspehom za delavstvo. Delovni pogoji so bili urejeni s splošno kolektivno pogodbo za okrog 15.000 delavcev, zaposlenih pri 42 podjetjih v več krajih dravske banovine. Zadnja leta 6o se življenjske potrebščine znatno podražile in tekstilno delavstvo se je začelo oglašati z zahtevo po novi kolektivni pogodbi, ki bi zajamčila primernejše mezde. Zadnjega decembra je delavsko zastopstvo odpovedalo staro kolektivno pogodbo, ki bo prenehala veljati 31. t. m., ker je veljaven mesečni rok. in predložilo svoje zahteve glede nove pogodbe ter ureditve mezd. Delodajalci so organizirani v Zvezi delodajalcev tekstilne stroke dravske banovine. Predsednik je Kavčič, tajnik pa dr. A. Go-lia. Zveza je odgovorila na delavske zahteve odklonilno. Delavci so zahtevali, naj bi Transmisija ga je ubila Leskovec pri Krškem, 19. januarja Pred dnevi so pričeli z delom na parni žagi g. Antona Petriča v Leskovcu pri Krškem, ki zaposluje precej delavcev. V ponedeljek se je mudil pri transmisiji posestnikov sin delavec tovarne Franc Ma5 rolt. Po neprevidnosti se ji je preveč približal in nesreča je bila tu. Jermeni so ga z vso silo zgrabili ter mu odtrgali nogo, nato pa vrgli v strop, da je obležal nezavesten. Tovariši so mu priskočili na pomoč, toda stanje ponesrečenca je bilo brezupno. Kri je brizgala na vse strani, da mu je niso mogli ustaviti. Lastnik tovarne g. Petrič ga je odpeljal nemudoma s svojim avtomobilom v krško bolnico, kjer pa ie spričo prehudih poškodb izdihnil, ne da bi se bil zavedel, pokopan je bil na domačem pokopališču. Naj mu bo zemlja lahka. Preostalim naše sožalje. Iz Ptuja — Liep življenjski jubilej. Te dni je v Ptuju praznoval 94. rojstni dan g. Jožef Muaič, sodni nadoficial v p. Naš čislani jubilant, ki je po rodu iz Rogatca, se je pred leti preselil v ptuj, kjer uživa zasluženi pokoj, se kot mlad uradnik je služboval v privatnih službah prej na Dunaju in Trstu, nakar se je vrnil v Rogatec, kjer je vstopil v sodno službo kot oficial. Bil je vzor uradnika, vedno visoko spoštovan in čislan med svojimi predstojniki kakor tudi med tovariši. Izven službe se je zelo rad bavil s splošno zgodovino, ki jo je prav rad študiral. Jubilant je tudi velik ljubitelj narave, kar dokazujejo tudi njegovi izprehodi po mestnem parku in Ljudskem vrtu, kjer ga stalno srečava-mo. Je še zelo čil in zdrav ter mu iz srca želimo, da bi ostal tak še mnoga leta. — Delovanje ptujske gasilske čete. V nedeljo je imela ptujska gasilska četa svoj redni občni zbor pod predsedstvom g. Vidmarja. Občnega zbora se je udeležil tudi za mestno občino župan g. dr. Remec, komandant mesta major Markovi č, zastopnik sreskega načelstva ter župni starosta g. Musek. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je ptujska gasilska četa tudi lani opravila ogromno delo ter je razen pri številnih manjših požarih intervenirala tudi pri petih velikih požarih. Geta si je lani nabavila novo Magirus motorko, ki je stala 30.000 din. Četa šteje 3 častne in 93 rednih članov. Blagajniško stanje je zadovoljivo. Rešilni oddelek je interveniral v 93 primerih ter je opravil rešilni avtomobil v ta namen 93 voženj. Občni zbor je soglasno sklenil, da ae prejšnji dolgoletni poveljnik g. Breznik Franc, ki se je preselil v Maribor, imenuje za častnega člana. Vlomi in tatvine Ljubljana, 20. januarja Oni dan ponoči se je priplazil nekdo do gostilne Frančiške Petkovšek v Lanišču pri Škofljici, kjer je vlomil skozi okno v gostilniško sobo. V gostilni je odprl vse omare in ukradel za 1300 d'n raznih cigaret, cigar in drugih tobačnih izdelkov, nato pa odnesel še svežo svinjsko kožo. mesarski nož in nekaj orodja. P e tko vik ova je oškodovana za okrog 1600 din. Iz zasilnega stanovanja v Novih Jaršah je odnesel tat delavcu Francu Hočevarju skoraj novo črno obleko, nekaj srajc, par hlač in nekaj ženskega perila. Revni delavec je oškodovan za okrog 2000 din. V Vikerčah pod Šmarno goro je bilo vlomljeno v vilo odvetnika dr. Frica Luk-mana iz Ljubljane. Tatovi so v zapuščeni vili temeljito pogospodarili in se za nekaj ur Cisto uredili po domače. Preden so izginili, so pobasali v torbe 10 rjuh iz belega platna, 3 bela pregrinjala za postelje, 4 volnene odeje modre barve, gramafon, 20 plošč, zeleno moško športno obleko, žensko obleko in 2 para čevljev v skupni vrednosti nad 5000 din. V Kranju so vdrli vlomilci v vilo Inke Aljančičeve in odnesli brušeno stensko ogledalo, več namiznih prtov, jedilni pribor za 6 oseb, stojalo za servis, nekaj skodelic m krožnikov odlične kakovosti in izdelave, več navadnega jedilnega orodja in nekaj drugih predmetov v vrednosti nad 3000 din. Vlomljeno je bilo tudi v vilo Rudolfa Hlepša. odkoder so tatovi odnesli več perila, veliko jedilnega orodja, veliko steklen ine, precej posode, par srnjakovih rogov in nekaj obleke. V Zagorju so obiskali vlomilci trgovino Viktorja Miillerja. Odnesli so več blage, moških jopic, posteljnih pregriJLjal, šest ženskih torbic, nekaj steklenic fisnja in okrog 200 din dro- jim zvišali mezde za 15 odst. v vseh razredih, ćeš da je to potrebno zaradi podražitve življenjskih potrebščin V sredo popoldne so pa bila sklicana pogajanja med delodajalci in delavci v prostorih Zveze in-dustrijcev. Pogajanja so se včeraj nadaljevala. Delodajalci so odklanjali delavske zahteve po zvišanju mezd za 15 odst.. pa tudi glede splošnih določb nove kolektivne pogodbe niso soglašali z delavstvom. Medtem ko je delavstvo bilo pripravljeno pogajati se glede splošnih določb kolektivne pogodbe, je odločno vztrajalo pri zahtevi po zvišanju mezd za 15 odst. Delodajalci so izjavili, da so pripravljeni nekoliko zvišati samo najslabše plačanim delavcem, ne pa rudi delavcem višjih razredov. Pri včerajšnjih pogajanjih je delavsko zastopstvo podalo izjavo, da vztraja pri zahtevi po zvišanju mezd ter da v predlogih delodajalcev ne vidi obnove za nadaljnja pogajanja. Zato so bila pogajanja včeraj razb'ta To pomeni, da je že nastal spor med delodajalci in delavci tekstilne stroke ter da se zaradi tega lahko že obrnejo za posredovanje na oblasti, kakor predpisuje uredba O minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb. Zdaj Še nikakor ni mogoče napovedovati, kako bo spor rešen. Obe pogodbeni stranki imata še možnost dati pobudo za ponovna pogajanja. Vendar kaže, da delavci ne bodo prosili za nadaljevanje pogajanj ter da bodo vztrajali pri zahtevi po zvišanju mezd. S precejšnjo zanesljivostjo pa lahko trdimo, da nova kolektivna pogodba ne bo sklenjena do 1. februarja, ko bo prenehala veljati sedanja ter da bo najbrž nastalo v tekstilnih podjetjih tako zvano brezpogodbenc, stanje. Novak pred svojo hišo, ga udaril s sekiro po glavi in ga hudo poškodoval. V torek je padel lOletni rudarjev sin Stanko De-novnik iz Hrastnika v soli po stopnicah in al zlomil levo nogo v stegnu. V sredo zjutraj ss je osemletna posestnikova hčerka Cita Slapnikova iz Trnovelj pri Celju oprijela na poti v šolo nekega voza, pri tem pa je padla in nalomila desno nogo pod kolenom. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. KOLEDAR Danes: Petek. 20. januarja katoličani: Fablan in Sebastian DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Peaem slave Kino Union: Kneginja Tarakanova Kino Sloga: V zarji slavce Kino Moste: Strah in Valček na Jedu Geografsko društvo občni zbor ob 17.30 v geografskem institutu univerze Slavistično društvo: predavanje dr. A. Siodnjaka. o Ivanu Cankarju ob 20. na državni trgfovski akademiji Francoski institut predavanje dr. Andre Allixa, profesorja zemljepisa na lvonski univerzi, o francoskem kmečkem življenju ob 18. v univerzitetni zbornici Ljubljanski športni klub občni zbor ob 20. v lovski sobi restavracije Slamič DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. BakarCiC, Sv. Jakoba trg Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mu rm a ver, Sv. Petra cesta 78. biža. Iz Lindnerjeve gostilne v Litiji je odnesel neznan rokomavh siv damski plašč, siv moški površnik, rjav moški suknjič, ženske smučarske hlače, 3 ženske rute, dve usnjeni denarn:ci. v katerih je bilo nekaj drobiža, in pa več klobas, nekaj žganja ter .*ečjo količino masti. Iz Pol jčan — Iz občinske pisarne. Občinski urad razglaša, da je v kraju Statenberg, občina Makole, ugotovljena svinjska kuga. Dalje opozarja, da plača vet. eks. stanica v Zas grebu po 100 din za vsako živo podlasico, dostavljeno najbližji železniški postaji. Podrobna navodila daje sreski veterinar. Vra nični prisad v kraju Studenice se proglaša prestalim, v kraju Zrkovci, občina Pobrež-je, pa je ugotovljena slinavka in parkljevka. — Odmera pridobnine leta 1938 je podaljšana tudi za leto 1939. Prijave za leto 1939 morajo izročiti vsi novi zavezanci in oni, katerih promet se je zvišal odnosno zmanjšal. Slednji morajo vložiti prošnjo. — Poučno predavanje. V nedeljo bo po rani maši v posojilnični dvorani v PoljČa-nah predavanje o zavarovanju živine. Predaval bo banovinski veterinar dr. Žemljic iz Slovenske Bistrice. — Občinska seja. Upravni odbor je imel v ponedeljek sejo, na kateri je sestavil osnutek proračuna. Proračunska seja ob* činskega odbora bo prihodnji teden. Iz Celi a —c Zanimivo predavanje. Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 23. t. m. ob 20. dr. Fran Zvvitter iz Ljubljane o predhodnikih sodobnega (nemškega) nacionalizma. Priporočamo občinstvu, da se udeleži predavanja v čim večjem številu. —c O Hamburgu s posebnim ozirom na svetovni promet i npomen te luke bo predaval g. Leo potočnik, vodja potovalne pisarne »Jugoslavije« v Hamburgu, drevi ob osmih v risal niči meščanske šole in predvajal tudi filme. Predavanje priredita Olepševalno in tujskoprometno društvo t Celju ter Združenje trgovcev za mesto Celje pod okriljem Tujskoprometne zveze Putnika v Mariboru in Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani. — c Vlom v Vojniku. V noči od ponedeljka na torek so neznani storilci vlomili v prostore finančne kontrole v Vojniku pri Celju. Zaželenega denarja pa niso našli. Odnesli so samo nekaj malenkosti. Ker je bilo v vojniški okolici izvršenih v zadnjem času več vlomov, izgleda, da je na delu dobro organizirana vlomilska družba. —c Sestanek staršev gojencev Glasbene Matice v Celju bo v četrtek 20. t. m. ob 20. v prostorih Glasbene Matice. Na dnev« nem redu je predavanje ravnatelja g. Kar. la San c ina o stanju današnje glasbene vzgoje in izvolitev zastopnika staršev. —c Napad in dve nesreči. Ko se je vračal 181etni posestnikov sin Alojz Krajne iz Voglajne pri Slivnici v sredo okrog 21 domov, ga je napadel posestnik Mihael i od sita V *Slo\-encu* smo brali in iz njega posnemamo, da spada dobro slovensko ljudstvo v skupino alkoholikov. Tole smo brali v sredo v »Slovencu«: »Nič ne smemo ofepševati m priznati, da slo\*ensko ljudstvo spada v skupino alfco holiko\\ Zdru\'nišku \-eda namreč loči Z ozirom na način uživanja alkohola in al-koholnih pijač več vrst ljudi. In sicer: 1. take* ki alkoholnih pijač ne uživajo iz kateregakoli vzroka* so torej popolnoma vzdržni; 2. take. ki uživajo alkoholne ni jače redko in zmerno ter so torej zmerni in trezni; 3. take. ki uživajo alkoholne pijače redno in tudi manj — ali večkrat se upijani jo, to so alkoholiki; 4. take, ki se redoma upijanijo, to so notorični pijanci. Slovenski delavec, kmet. obrtnik, trgovec ali inteligent spadajo po pretežni večini v tretjo skupino alkoholikov. Ta ugotovitev sloni na opazovanjih in dejstvih. Ta napaka sloA-enskega naroda ni več sama naša moralna zabloda, ki bi škodovala samo posameznikom, ampak je že tako splošna, da je prešla že kot poglavje zase v splošno socialno medicino.« Iz Maribora — Iz policijske službe. Pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije so bili vpo-kojeni: policijski nadzornik Srečko Saksi-da, policijski stražnik Maks Hlad in Anton Kamušič. — Zanimivo predavanje. Snoči je predaval v nabito polni dvorani Ljudske univerze bivši načelnik rninistrstva za narodno zdravje dr. Štampar o Kitajski in Kitajcih. O zanimivem predavanju, ki je bilo izpopolnjeno s skioptičnimi slikami, bomo še obširneje poročali. — Poskusen samomor. V samomorilnem namenu je v neki gostilni na Glavnem trgu izpila večjo količino oetove kisline 34-letna Roza K. iz Frankopanove ulice. Nezavestno so jo reševalci prepeljali v bolnico, kjer so ji rešili življenje. Vzrok obupnega dejanja ni znan. — Mednarodni dirkači skozi Maribor. Dirkači, udeleženci velike mednarodne avtomobilske zvezdne vožnje v Monte Carlo, so bili na svoji včerajšnji vožnji skozi Maribor deležni precejšnje pozornosti Mariborčanov, ki so se v večjem številu zbrali na Kralja Petra trgu in na Glavnem trgu. Prvi avtomobilski dirkač je prispel na Kralja Petra trg ob 17.47, drugi je sledil ob 17.50, nakar so v raznih presledkih sledili ostali dirkači. Na najvažnejših križiščih so bila orientacijska znamenja z naznačeno smerjo vožnje. Ob meji jih je pričakal zastopnik mariborske sekcije Avtomobilskega kluba g. Pugel, ki je poskrbel, da je bila odprava dirkačev preko meje čim hitrejša. Naše eleAaUiče DB A BI A Začetek ob 20. ur! Petek, 20. januarja: zaprto Sobota, 21. januarjat Upniki — na plan! Premiera. Premierski abonma Nedelja, 22. januarja: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Hol-lywood. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 23. januarja: zaprto Torek, 24. januarja: zaprto. (Gostovanje ▼ Celju: Hollywood) ★ Karel Piskof je avtor dedke veoek>igre »Upniki — na plan!« katere premiera bo jutri zvečer v režiji prof. gesta. Glavne tri vloge bodo igrali: uradnika Jazbeca — Kralj, bankirja Hegnerja — Skrbtaaek, advokata Losmana — Gregorin. V igri gre za nečedne posle, ki jih opravljata bankir in advokat in način, kako likvidira njim pošteni uradnik zadeve z upniki. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 20. januarja: ob 15. uri: La Boheme. Dijaška predstava. Cene od 16 din navado! Sobota, 21. januarja: Roxy. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja, 22. januarja: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Manom. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Izven. Ponedeljek, 23. januarja: zaprto ★ Ga. Zlata Gjungjenac-Gavella bo gostovala v nedtorjo, dne 22. t m. zvečer. Pela bo svojo najboljšo in v Ljubljani najbolj priljubljeno vlogo v Maasenetovi operi »Ma-non«. Na gostovanje odlične pevke še prav poeeberj otMseiJuiuu- V operi se vrše intenzivne priprave za izvedbo Wagnerjeve opere >LohengTin« v režiji Primožiča in pod taktirko dr. švare. Naslovno vlogo bo pel g. Franci. Premiera bo prihodnji teden. mm. 16 Siran 3 SAMO SE DANES NINO MARTINI Nepozabni p e v a k I in glasbeni film Matica 21-24 ob 16., 19* in 21. uri! Ne Pesem slave DNEVNE VESTI — Modema cesta od Samobora proti Slo veni«.. 10. terenska sekcija ministrstva za javna dela izdeluje načrte za novo cesto od Samobora do Slovenije. Stik nove ceste s staro državno bo pri vasi Dolnje Ribnice. Graditi jo začno prihodnji mesec. — Velika melioracUska dela- Parocali smo že, da je ministrstvo javnih del odobrilo Vodni zadrugi v Dolnji Lendavi 5 mi lijonov 373.384 din za nedovršena melioracijska in regulacijska dela. Tri milijone din bo dobila zadruga iz 4;niilijardnega notranjega posojila, milijon iz melioracijskih fOndOV, drugo pa iz proračuna dravske banovine. Melioracijska in regulacijska dela bodo razdeljena v tri odseke. V prvem delu bo končana regulacija potoka Lendave in stroški bodo znašali 1,250.000 din, popravilo nasipa potoka črne bo stalo 150.000 din, popravilo obrambnega nasipa ob Muri pri Benici pa 200.000 din. V drugo etapo spada regulacija potoka Kobilje, ki bo stala 750.000 din, za nadalje-vanje popravil odnosno regulacijo potoka Lendave se bo porabilo 800.000 din, za nujna melioracijska dela pri občini Bogoji_ ni in Ivanjcih ter za nadaljevanje regulacije potoka Kobilje pa 250.000 din. V tretji etapi je predvidena regulacija Lendave od vasi Nedeljice do sreske meje. Ta dela bodo veljala 300.000 din. — V Zemunu zgrajeno stratosferno letalo. V Zemunu so zgradili in že preizkusili novo lovsko enosedežno letalo, ki je doseglo hitrost 527 km na uro in se dvig* nilo 10.000 m visoko, kar je že stratosferi na višina. 5000 m visoko se je dvignilo v pičlih 7 minutah. Letalo tehta 2400 kg in ima motor s kapaciteto 900 HP. Letalo ima radijsko postajo in posebne aparate za dihanje med poletom v velikih višinah. — V Dalmaciji cveto mandlji. V Dalmaciji je tako toplo, da že cveto mandlji. Kmetje se boje, da bo še pritisnil mraz in pokončal cvetje. V Bosanski Krajini, kjer je tudi izredno toplo, pa cveto višnje in tudi jablane so že pognale popke in bodo kmalu razcvele. V Ban jalu ki so imeli včeraj opoldne 20 stopinj nad ničlo. CMD DRUŽABNI VEČER S PLESOM dne 21. januarja 1939 v veliki dvorani Kazine Obleka promenadna. — železniškim upokojencem, članom bolniškega fonda v vednost. V svrho revizije članstva pri bolniškem fondu državnih prometnih ustanov, pozivamo vse železniške upokojence, ki so zavarovani pri bolniškem fondu, da se javijo pri svojih edinicah. s č eboj je treba prinesti članski list bolniškega fonda. Za otroke, stare nad 18 let, ki se šolajo, pa šolsko potrdilo odnosno dijaško knjižico. Termin za postajo Ljubljana glavni kolodvor je od 23. I. do 28. I. 1939. Obenem sporočamo vsem onim upokojencem, ki naročajo režijski premog v računski pisarni glavni kolodvor v Ljubljani, da pri naročilu prineso s seboj odre zek o prejemanju .pokojnine. — Spomenik maršala Pilsudskega v Zagrebu. Na dvorišču Umetniške akademije v Zagrebu stoji že dovršen spomenik maršala Pilsudskega, ki ga je izdelal znani kipar Anton Avgu-srtinčič. Spomenik je že vlit v bronu. Visok je 5.20 m in stal bo na 11.50 m visokem podstavku, tako da bo s podstavkom vred visok okrog 17 m. Stal bo v Katovicah na Velikem trgu. Okrog njega bodo štiri figure, prikazujoče borbo Poljakov proti Nemcem. Spomenik ostane v Zagrebu se do junija, potem ga pa prepeljejo na Poljsko. — Lep primer plemenitosti. V Šibeniku je umrla v su-edo velika dobrotni ca Milica Smoljanović, stara 73 let. Bila je samica in vse svoje premoženje nad pol milijona din je zapustila v dobrodelne namene. * Banovinski institut za novotvorbe v Ljubljani, Lipičeva ul. 2. sprejema zaradi pomanjkanja prostorov izključno le tiste bolnike, ki bodo na podlagi predhodnega vprašanja na zdravljenje v zavod pozvani. Ambulatorično zdravljenje po obsevanju z rontgenom, radijem itd. se vrši nespremenjeno. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nekoliko hladneje. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Kumboru 17, v Sarajevu in Splitu 16, v Mariboru 14.2. na Rabu in Dubrovniku 14 v Ljubljani in Zagrebu 13, na Visu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.9, temperatura je znašala 6.1. — Ukradena kobila. Cigan Janez Hudo-rovič iz Sv. Jakoba je prignal v okolico Kranja rjavo kobilo, ki ima na čelu belo ozko liso in jo prodal nekemu posestniku v Fangeršici pri Golniku. Sedaj pa so orožniki ugotovili, da je cigan živinski list ponaredil in dognali so. da je seve tudi kobilo nekje ukradel. Tatinskega cigana orož niki zasledujejo. — Dva poškodovanca Iz Sel-šumberka so prepeljali v bolnico lSletnega posestni* kovega sina Jožeta Strmca, ki ima prestre ljeno levo nogo. V nogo ga je ustrelil s samokresom njegov tovariš France GUha. vendar Strmec noče povedati, kako je prišlo do nesreče. V bolnico je prišel davi tu, di 231etni posestnikov sin Vinko Ramovž iz Dravelj, ki ga je nekdo udaril z vilami po glavi ter ga težje poškodoval. — Pogrešana delavka. Od doma v Zapo-gab pri Smledniku je že pred dnevi izgi5 nila 191etna delavka Ana Hribernik, zaposlena v tovarni »Intex« v Kranju. Hriber-nikova, ki je precej močne postave, širokega obraza, črnih las in oči, je pred odho dom izjavila, da si namerava končati življenje. Kdor bi o nji kaj vedel, naj sporoči to orožnikom v Kranju. — Samomor živčno bolnega vpokojenca. Voeraj zjutraj si je v Zagrebu končal življenje vpokojeni tajnik državnih železnic Oskar Grgič. star 59 let. Ko je bil sam V sobi. se je obesil na kljuko na oknu. Žena se je tako ustrašila, ko ga je zagledala, da je planila iz sobe in jela klicati na pomoč. Prihitel je sosed, ki je Grgiča snel in mu skušal z umetnim dihanjem reeUti življenje, toda bilo je že prepozno. Grgič je obupal nad življenjem zaradi težke Živčna bolesni. — Morskega nosoroga so ujeli. Oni dan sta ujela brata Jankulič, z otoka Mljeta 3 in pol metra dolgo in 360 kg težko ribo, ki je plavala za angleško vojno ladjo. To je morski nosorog. Ribiča sta pripeljala to Čudno ribo v Sarajevo, da jo pokaže ta ljudem. Morski nosorog ima štiri vrste zob, jezik velik kakor dva volovska, na glavi ob strani pa 5 škrg. Na hrbtu ima tako oster greben, da lahko prereze z njim čoln. — 22 otrok ima. G juro Flegar iz vasi Segna blizu Varaždina je star že 62 let, pa mu je žena oni dan rodila še enega otroka, tako da jih ima zdaj 22. Oženjen je bil dvakrat. \f. F.^-^^ —lj Osnutek ljubljanskega mestnega proračuna za leto 1989-40 je od jutri, sobote 21. t. m. dalje do vključene srede 25. t. m. na osnovi določila § 117 zakona o mestnih občinah med uradnimi urami raz-gmjen v vratarjevi sobi v pritličju mestnega poglavarstva. Vsak ljubljanski občan ima k osnutku proračuna pravico staviti svoje pripombe, ki jih je treba predložiti mestnemu poglavarstvu v dnevih, ko je proračun razgrnjen. —1 j Izposojanje okrasnih rastlin iz me*f ne vrtnarije je po pravilniku dovoljeno samo za prireditve in slavnostj mestne občine, kakor tudi mestnih ljudskin in meščanskih šol. Izjemo se sme napraviti samo pri prireditvah državnih in samoupravnih uradov ter javnih prireditev karitativnih društev v karitativne namene. Dovoljenja za take primere izdaja predsednik mestne občine na podlagi kolkova-ne, pravočasno vložene in utemeljene prošnje, čeprav je prosilec mnenja, da izpolnjuje vse pogoje dobrodelnosti, vendar mu to še ne jamči ugodne rešitve. Prošnji je treba priložiti pravila ali overovljen izpisek, ki dokazujejo namen društva, poleg tega pa še izjavo, s katero se društvo po svojih pooblaščenih zastopnikih obveže prepeljati rastline na svoje stroške tja in nazaj ter nositi vse stroške poškodb itd. če pa prireditveni odbor želi, da rastline prepelje mestna občina, mora hkrati vplačati pri mestni blagajni kavcijo 100 din, ki se po prepeljavi obračuna z društvom. —lj V zarji slave. Ta veličastna filmska revija, kakor je še nismo videli na platnu v Ljubljani, je dospela. Mnoge in mnogi bi hoteli k filmu v prepričanju, da dobe pri filmu vse, kar jim srce poželi. Toda varajo se, ker se ne zavedajo, da tudi film zahteva prepogosto največjih žrtev. Vsak, ki bo videl ta edinstveni film tako po svoji zamisli, kakor tudi po izvedbi, bo obenem tudi priča njegovega postanka. Slavne osebnosti iz gledališča, filma in sporta kakor Willi Forst, Luis Trenker, Georg Aleksander, Lil Dagover, Kari L. Diehl, Gustav PrShlich, Paul Hartmann. Paul Horbiger, Jenny Jugo, Paul Kemp, Wolf-gang Diebeneiner, Harry Liedtke, Theo Lingen, Hans Moser, Anny Ondra, Hans Sfchnker, Albrecht Schonhals, Luise Ulrich Ida Wust itd. itd. predvajajo senzacio«. nalne gledališke točke svetovnega formata. Slišali boste duhovite šlagerje, videli prekrasen Rolf Hillerjev balet, smejali se boste slavnim komikom, kratko, t. j. silno interesanten film, ki naj si ga vsakdo ogleda. Predvajali ga bodo v kinu Slogi od danes dalje do vštevši 24. t. m. —lj Darila za me»tne reveže. Za kuhinjo najrevnejših v stari cukrami je darovala ga. I. Strojanšek, trgovka Pred škofijo. 20 m flanele, g. Andrej Jovanovič, carinski posrednik. Livarska 3., 300 din, g. Legat Anton, trgovec na Miklošičevi cesti 28., 200 din, a z Dunaja je mestnim revežem poslal za božič upokojeni direktor g. An, drej Vrečko 200 din. Nadalje sta darovala ga. Jožica in g. Joško subert. obrato-vodja kemične tovarne v Mostah, 200 din, manufakturna tvrdka Šalamun & Lampe v Frančiškanski ulici št 4., je pa poslala 125 m blaga, naposled pa popravljamo tudi že objavljene darilo 100 din g. Janka Cirma-na, trgovca in gostilničarja v Mednem, da je bil znesek darovan namesto venca na krsto g. Josipa VerliČa. V počaščenje pokojne ge. Ane Skubicove je za mestne reveže daroval 200 din g. Vladislav Zajec, trgovec, Tavčarjeva 1., mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto dva venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom revežev najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne z dobrimi deli! —lj Vse, ki so navdušeni za letalstvo, bo presenetila uprava kina Matice v Ljubljani z letalskim filmom velikega formata iz jubilejne Metro Goldwyn Maver produkcije — »Vragi neba«. Kakor pove že naslov, poteka dejanje med nebom in zemljo, med vratolomnimi podvigi in akrobacijami tovarniškega pilota, katerega naloga je, preizkušanje novih modelov in tipov raznovrstnih letal. Tehnično dovršeni prizori katastrof, prepleteni z resnimi in prisrčnimi momenti ljubavne igre dveh pi-lotov-prijateljev in tekmecev za isto dekle, so napravili iz teh scen enega največ, jih letalskih filmov sploh. Glavni »vragi neba« Clark Gable, Myma Loy in Spen-cer Tracy jamčijo za umetniško podajanje igre in dejanja, premiera teg«, velefilma bo jutri v soboto in si radi navala rezervirajte vstopnice v predprodaji! —lj Na CM družabnem večeru s plesom nastopijo gdč. Polajnarjeva, ga. B ravni carjeva, in Slov. vokalni kvintet. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo CM šole pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom, prosimo obilnega obiska. —lj ifVe meje in drevje ob cestah. Zaradi zaščite cest in varnosti prometa mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse posestnike v mestu na člen I/l iz naredbe o zaščiti javnih cest, ki se glasi: Žive meje, nasadi in grmovje, ki stoje bliže kot 2 m od zunanje meje cestnega zemljišča, ne smejo segati više nego 1.50 m nad cestni nivo in se morajo odsekati aM otnrtr'či, kadar presežejo to visino. Nobena ograja, nasad ali druga naprava v razdalji 60 m od železniških križišč, dalje ob cći*hfh križiščih ter ob ozkih ovinkih ne smi zastirati preglednosti križišč in ovinkov. Drevje in vejevje ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča, niti ovirati prometa aH zastirati pregleda na javni cesti Drevje in vejevje ki visi na zemljišče javne ceste, ovira promet ali zastira pregled, se mora brez počiva odstraniti. filmske mm KDfO SLOGA, UJL 27-SO VQT tk Tt CV A \J Ws Ernst Frttz Fttrbringer! AZsŽ\Mm%M m 9 JLasT% v JE* Rezervirajte si vstopnice : Reprezentativno filmsko delo, razkošne inscenacije, prekrasne glasbe in izredno zanimive in napete vsebine. Senzacijonaine točke svetovnih revijskih gledališč, fasctolrajoce scene čudovitega baleta m temperamentni šlager ji bodo zadivili slehernega gledalca! V tem filmu sodelujejo priznane osobnosti Is športa in vsi odlični filmski zvezdniki, med njimi: Jenny Jugo, Willy Forst, Gustav Froblich, Luis Trenker, Luise Ulrich, Anny Ondra, Hans Sftnnker, Olga Cehova, Paul Kemp. Hans Moaer, Paul Horbiger, Kari L. Diehl, Ida Wust, Theo Ungen m številni dragi. To odlično filmsko delo si mora vsakdo ogledati! —lj Predavanje o Ivanu Cankarju. Dre-vi ob 20. bo na drž. trgovski akademiji (Bleiweisova cesta) predaval o Ivanu Cankarju g. dr. Anton Slodnjak; odlomke Iz njegovih del pa bo recitiral g. režiser Narodnega gledališča Ciril Debevec. Predavanje priredi Slavistično društvo. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni. —lj Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da se vrši redni občni zbor danes v petek 20. t. m. ob 20. v lovski sobi restavracije SJamlč z običajnim dnevnim redom. Odbor. u— Redni občni zbor krajevnega odbora Aero-fclubfk terUm« bo dne 9. februarja v prostorih Avto-kluba, Kongres* ni trg, ob 20. uri. Redni občni zbor oblastnega odbora bo isto tam dne 16. februarja ob 20. uri. Samostojni predlogi morajo biti predloženi 15 dni pred občnim zborom. —lj Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica vabi ponovno članstvo in go-*ste k predvajanju strokovnega filma o spoznavanju in zatiranju škodljivcev na sadnem drevju, ki bo d revi ob 19. v fizikalni dvorani prve drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. —lj Pevski zbor Glasbene matice ljubljanske bo imel d revi izjemoma pevsko vajo in sicer ženski zbor ob pol 20., moški zbor ob 20. uri. —lj Tatvine v mestu. Iz stanovanja Vilme Florjančič na Jegličevi cesti 23 je tat odnesel 500 din vreden ženski plašč in ko. stum. Te dni ponoči je neznan prijatelj kokošje pečenke obiskal hlevec Marije Somrak na Zaloški cesti in ji odnesel 5 kokoši, vrednih 150 din. Na kolodvoru je neznan zlikovec ukradel čevljarskemu pomočniku Mihaelu Cengljetu iz štepanje vasi črno čedno suknjo, v kateri je imel in-j validsko legitimacijo in nalivno pero. Cen-j glje jc oškodovan za 700 din. —lj Tatvina kolesa. Iz veže gostilne >pri Štefanu« na Miklošičevi cesti je tat odpeljal 600 din vredno žensko kolo znamke > Eli te«, last posestnika Franceta Pri-teklja. Ukradeno kolo je črno pleakano, krmilo ima pokromano in ročaje iz gumija. Opremljeno je s tov. št. 53.543. Iz Kranja — Javno kopališče v Zdravstvenem domu bo v bodoče odprto vse dni v tednu izvzemši srede in sicer v ponedeljek in torek ves dan, v četrtek, petek in soboto popoldne, v nedeljo dopoldne. Ob delavnikih je kopališče odprto popoldne do 18., ob sobotah pa do 20. ure. Poslovati je pričelo tudi fizikalno zdravilišče, kjer so na razpolago obsevanja, ogljikove, smrečne in žveplene kopeli. Tudi to kopališče je na razpolago zasebnikom. Informacije dobite vsak delavnik od 9. do 11. ure v sobi št. 51 — Deputacija stavbinskih delavcev je izročila »reškemu načelniku prošnjo za pomoč atavbinskim delavcem,, ki so zašli zaradi slabe sezone v veliko stisko. Stavbin-ci niti v času dela ne zaslužijo toliko, da bi živeli dostojno, kaj šele, da bi si prihranili kaj za zimo. V prošnji, ki jo je podpisalo 170 delavcev, prosijo, da bi se jim izplačevale vsaj malenkostne podpore, kakor so jih dobivali v prejšnjih letih. SPORT — Službene objave GZSP, Jesenice. 3. izlet podzvese je končan. Vsem klubom m društvom, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k takemu uspehu, se najiakre-neje zahvaljujemo. Vsem prijateljem belega sporta, ki so s svojimi darili razveselili nagrajene tekmovalce, naj velja še posebna zahvala. Zapi*»niki Klubskih prireditev. Vsi klubi naj takoj pošljejo zapisnike svojih klubskih prireditev ->d 8. jan. t. 1., da jih bomo odposlali savezu. Verifikacija. Dne 9. t. m. so bili na seji o. u. verificirani: Strumbl Anton, Koren Prane (oba Bratstvo), Grabnar Ljubo, Vole Andrej (oba Jezersko), Pohar Silva (Sokol Jesenice), Pere Stanko, Ješe Jože, Prešeren Martin, Ravnik Franc (vsi Sokol Radovljica), Andolšek Martin. Zig-man Viktor, Arh Alojz, Malenšek Silvin (vsi Sm. k. Bohinj). Verifikacijo so obnovili: Bohinc Ivan, Cvisenberger Adolf (oba Bratstvo), Lukanc, Hafner, čarman, Ta-del Tone, Tadel Janez. Kramar, Klemene, Stranskv, Teran, Ahačič. Ankele, Lavlč-ka, Babic. ToporiS in Tepina (vsi SK Tržič). GZSP. Z Jesenic — Nov grob. Po daljši bolezni je v sredo v 71. letu starosti preminula gospa Marija Tancar, žena upokojenega tovarniškega delavca, stanujočega na Kralja Petra cesti. Pokojnica, ki je bila dobra in prikupna žena, je dala življenje desetim otrokom, od katerih žive le štirje, ki pa so že preskrbljeni. Blagi delavski ženi in materi naj bo ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim nase sožalje! — Naše ceste in pota. Močna od juga. ki je nastopila pred dnevi, je skoraj ves sneg" spravila s cest. Prejšnji teden smo še tavali po cestah in bredli brozgo do kolen, dokler se nas ni usmililo vreme in nam spravilo to nadlogo izpod nog. Skoraj ves mesec je na cestnih hcKlnikih ležalo nad en meter visoko snega, ki ga je snežni plug odrinil s cest. V zadnjih dneh je mestna občina dara nekaj delavcev, da so začeli čistiti hodnike, a jih je prehitela od juga in pohleven dežek. Sokol Sokolske smučarske tekme župe Kranj v Bohinju od 21. do 22. t. m. so zaradi južnega vremena odgođene za nedogleden čas. Za te tekme se je prijavilo 28 trojanskih edinic za tek na 10 km s streljanjem z vojaško puško, za smuk oO članov in 9 članic, za skoke 22 članov in za izmenski tek 15 članic. Tekme se bodo vršile, čim bodo snežne razmere ugodne in bo župno načelnistvo (smučarski odsek) datum pravočasno objavilo. _* -2Sn-Bsi' i.sifnventurno po neverjetno & aiir blago in ostanki nizkih cenah! a rvf 1? KI Ti 17 H ljubljana /a« Ju Kd ML Pl U ML Mm mestni trg *x MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici izjave beseda Din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din TRGOVSKO PODJETJE išče v centru Ljubljane pisarniške prostore od 1 do 2 sob. — Pismene ponudbe na Inter-reklam, Zagreb, Masarvkova 28 pod »P-5759«. 240 KLIŠEJE [ NO IN JUGOGBAriKA isVPbTčANANlP/J ŽIVALI Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din ~~ ~~ PAR LISIC 8 mesecev starih, proda Miki Vladimir, Sv. Marjeta prt Mo-škanjcih. 231 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. NajmariTSi znesek 8 Din DVE ŠIVILJI za belo perilo (moške srajce), samostojni in urni delavki, dobita trajno zaposlenje proti dobri hrani, stanovanju in perilu ter dobri plači. Ponudbe naslovite na izdelovalnico perila Diitsch Josef, Pančevo, z navedbo dnevne zmogljivosti in plačilnih zahtev. 230 Fotografskega pomočnika ali pomočnico, resnega, po možnosti familijarnega, samo dobro izvežbanega in skozi odličnega retušerja v negativu in zrnu, potrebujem. Mora biti zelo uren v retušl in kopiranju, samo za ateliersko delo. Zapomnite si, da pridejo v poštev samo prvovrstne moči, ki bi ob vsaki priliki lahko nadomeščale šefa. — Začetna plača 2000 do 3000 din mesečno. Oglas nI reklamni, mesto je resno in stalno. Ponudbe takoj ali pozneje na: Svetozar Miljkovič. Hart-wigova 41, Beograd. 242 PRODAM PARNA PRALNICA moderno opremljena in dobro tdoča, zaradi odpotovanja naprodaj. Vprašajte: Maribor — Krekova 12. 230 GOSTILNO S HIŠO V VARAŽDINU visokopritlično, obstoječo iz 0 sob, 2 kuhinj, lepega vrta, velikega dvorišča, kegljišča in kleti pod vso hišo, prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno. Gostilna je dobro uvedena že mnogo let. Cena 310.000 din. Naslov: Varaždin, Vrazova uL 4, F. Pavlovič. 241 AKO PRODAJAŠ, KUPUJEŠ oglašuj V MALI OGLASNIK „slov. naroda"! NAJCENEJŠI IZDATEK I.a BUKOVA DRVA suha in razžagana po 105 din ms dostavljena na dom ter trboveljski premog — dobite pri Kržiču, Ljubljana VII, Gubčeva 23, telef. 45-57. 202 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafl]eva ulica Štev. 5 Zahvala Vsem prijateljem in znancem, M so z nami sočustvovali, spremljali našo predobro soprogo, mater in staro mater na njeni zadnji poti in fi pokrili grob s cvetjem, izrehasno najiskrenelšo zahvatom Svete maše zadušnice se boda darovale v VranHšbansM cerhvt v Ljubljani, v soboto, dne Zl. Unu ob pol 9. uri in v farnih eerltvah: Rova, Palovie, Mamac, Mengeš, Šbocjan, in šmlhel v ponedeljek, dne 1% t. nt. Na Kolovcu, dne 19. januarja 1939. Feliks Stare, soprog Hela, Ninka, Dora, hčere Vladi, Sašo sinova J! Jk StfKD 4 SLOVENSKI NABODc, pM, ». U8f. ■■■■■■■^■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■^PBMi stcv i e Malarija v Ljubljani pred 100 leti Najstarejši Barjani ne pomnijo, da je njih prodnllic tresla mrzlica Ljubljana, 20. januarja O malariji pred 100 leti v Ljubljani je napisal zdravnik dr. Mirko Karlin z Golnika zanimivo študijo v »Zdravniškem ve-stniku«. Ljubljančane utegnejo ugotovitve dr. Karlina zaradi tega zanimati, ker je dognal, da ima Slovenija lepo zgodovino malarije za seboj in se ima Ljubljana le vztrajnemu in velikopoteznemu asanacijskemu delu pri izsuševanju Barja zahvaliti, da v zdravstvenem pogledu m več »azlike med južnim in severnim deiom mc*ta. kajti tudi najstarejši prebivale« Barja se ne spominjajo več. da je njih prednike se pošteno tresla mrzlica. Po statističnih podatkih, ki jih je zbral dr. Karlin. je namreč za malarijo obolelo od L 1828. do 1. 1832. v Ljubljani 716 prebivalcev. Dva od teh sta umrla. Domačinov je bilo 564. tujcev pa 152. Glede na kraj bivanja za malarijo obolelih pred približno sto leti dokazujejo podatki, da je bil tedaj južni del mesta v resnici leglo malarije in drugih vročičnih bolezni. V letih 1828 do 1832, ko je malarija v Ljubljani posebno hudo razsajala, je mrzlica tresla pomladi 87 bolnikov iz severnega dela mesta in 182 bolnikov iz južnega močvirnatega dela mesta, poleti je bilo 77 bolnikov iz severnega dela. 164 bolnikov pa iz južnega dela, jeseni 29 bolnikov iz severnega dela in 87 bolnikov iz južnega dela. pozimi pa 27 bolnikov iz severnega dela in 63 bolnikov iz južnega dela Ljubljane. V severnem delu Ljubljane je torej obolelo skupaj 220 prebivalcev za malarijo, v južnem pa 496, kar je neizpodbiten dokaz, da je bil pred 100 leti južni del mesta mnogo bolj nezdrav kakor severni deL Že od davna govorijo zlasti popotniki in priseljenci, ugotavlja dr. Karlin, o nezdravem podnebju Ljubljane. Mnoge ljubljanske zdravnike so take površne in presplo-šne obdolži t ve pripravile do tega, da bi dokazali slabo podlago takih trditev. Zlasti si je v tej smeri prizadeval zdravnik M. Grbec, ki je trdil, da je le majhen del Ljubljane odtegnjen vzhodnim vetrovom in žarkom vzhajajočega sonca. Večina mestnih delov leži precej visoko in mesto samo je po načinu zidave dostopno vsem vetrovom, tudi severnim in vzhodnim. Izvzete so samo nekatere ulice drugega mestnega okraja, v katerih vlada že od nekdaj večja umrljivost. Le en del vetrov, ki doseže mesto, obveje popreje močvirnato površino in še to le za kratko dobo. Južni vetrovi pa zaradi tega ne dovajajo izdatnih močvir- skih izparin, ker po večini prinesejo dež, ki nezdrave hlapove kmalu potlači k tlom. Tako Grbčevo pravilno tolmačenje, de južni vetrovi za Ljubljano niso najškodlji-vejši. moremo razlagati s tem, ker prihajajo od morja. Če so pa mnogi kakor Grbec branili ljubljansko podnebje že v dobi, ko je bilo v mestu mnogo zdravju škodljivih činiteljev, je zdaj to še lažje, ker je bilo Barje razmočvirjeno, struga Ljubljanice poglobljena, mesto očiščeno, prezračeno in polepšano ter napravljeno še mnogo drugega za povzdigo zdravstvenega stanja. Ne glede na to pa slišimo še vedno pritožbe o nezdravem podnebju Ljubljane iz ust ljudi, ki se v mestu ne počutijo dobro. Težko pa je take trditve objektivno in do-kazilno podpreti. Ne da se tajiti, da je ostalo kljub aaa-naciii še nekaj vplivov, ki utemeljujejo nekoliko vlažno močvirsko klimo s spremenljivim vremenom. Stopnja slabih Lastnosti ljubljanske klime je pa zelo majhna. Opozoriti je treba tudi na činitelje, ki drže slabim vplivom ravnotežje. Slabi vplivi, ki izvirajo iz močvirnatega južnega dela mesta, postanejo za večino prebivalcev Ljubljane neškodljivi, za kar ni treba dolgega prila-gojanja, temveč zadostujejo le nekateri milo potekajoči izenačevalni postopki, ki se kažejo kot tako zvane aklimatizacijake bolezni. Fizična kvalitet«, kakor tudi s tem določena kvantiteta ljubljanskega prebivalstva se na srečo komaj oddaljuje od norme, ki je lastna srednje velikim mestom sploh. Baumesovega dokaza, da umre v močvirnih krajih v sto letih pet šestin prebivalstva, ni bilo mogoče nikdar v Ljubljani vzeti v poštev, zdaj pa še tem manj. Velike razlike med južnim in severnim delom Ljubljane v zdravstvenem pogledu torej ni več, dasi se ne da tajiti, da so prebivalci in delavci v močvirnatem delu mesta bolj izpostavljeni nezdravim vplivom. Zato se morajo držati higienskih predpisov. Delavcem in naseljencem na Barju je najstrožje prepovedano piti vodo iz hiž in močvirja. Vodo jim je priskrbeti iz atu-denčnice, spravljene v leseni znotraj poog-ljeneli posodi. Hrano morajo imeti redilnp in nekoliko začinjeno. Glavo naj imajo zjutraj in zvečer pokrito z volneno čepico, čez dan poleti pa pokrito s slamnikom. Noge ne smejo biti nikdar bose* temveč vedno obute v volnene nogavice m visoke škornje. Priporočljivo je kajenje, odsvetovati pa je ležanje na zemlji in spanje na prostem. Veseloigra »Upniki na plan!« Spisal jo je Čeh Karel Piskor in premiera bo v naši drami jutri Ljubljana, 20. januarja Jutri bo v drami premiera veseloigre »Upniki — na plan!«, ki jo je spisal Karel Piskor, nam doslej neznani če5ki dramatik. To njegovo delo uprizarjajo že tri mesece dan za dnem z izrednim uspehom v »Komornem divadlu«. Igro je poslovenil in zrežiral prof. Še6t. Iz pogovora z njim posnemamo sledeče: Glavna oseba igre. okrog katere je spleten veis konflikt, je uradnik Jazbec (Kralj), moderni don Kihot, ki sc bori z vso silo, v današnjih časih tako redkega poštenja, za zmago pravice. V današnjih korumpiranih časih je pojava takega poštenjaka resničen unikum. skoraj prav tako fantastično neverjeten, kakor pravi den Kihot, ki se bori z mlini na veter. Pisatelj je pokazal z veliko odrsko spretnostjo in učinkovitostjo, s precejšnjo dozo humorja in ne brez tehtnosti primer, ki bi se zgodil v marsikateri pisarni ali uradu. Seveda, če bi se našel tak fanatik poštenja, kot je Jazbec, in bi imel prav toliko sreče, kot on, da bi na lastno roko zadovoljil ogoljufane in tako brez slabih posledic zase onemogočil nadaljnje nečedno poslovanje svojih šefov. Igra ima brez dvoma svojo etično vrednost, ki prihaja tudi popolnoma do izraza. Glavno stremljenje pisatelja je prikazati dogodke, ki se pletejo okrog glavnih treh oseb: Jazbeca (Kralj), bankirja Hegnerja (Skrbinšek) in advokata Losmana (Grego-rin), na komičen, skoraj nekoliko satiričen način. Tekom dejanja spoznamo celo vrsto oseb. ki sta jih oba bančna kompanjona s pomočjo fiktivnih transakcij pripravila ob premoženje, spoznamo pa tudi njuna pomagača, kriminalna tipa Suzano in vlomilca Francija (Gabrijelčičeva in Sever). V ilustracijo nepoštenega poslovanja služijo še: koncipijent dr. MenšHk (Jerman), Hegnerjeva ločena žena (N&blocka), njena nečakinja Vera (Vida Juvanova), strojepiska Vitkova (M. Boltarjeva), pisarniški sluga Sonček (Bratina) ter upniki: re-stavrater Trahtar (Potokar), krojač Pavel-ka (Danes), Mahač (Gale) in Hošek (Pre-setnik). Zabavni prizori se nizajo do končnega viška, ko izvede Jazbec na svojo roko veliki udar ter postavi oba presenečena kompanjona pred fait accompli. Preden se brez dovoljenja obeh šefov seznani Jazbec z njunimi tajnostmi, govori tale monolog in se poigrava s ponarejenim ključem: »Biti ali ne biti vlomilec. (Ogleduje ključ) Ah, kaj! Saj mogoče sploh ne pojde v ključavnico. (Sede in ga porine v ključavnico.) Gre, zlomek! Glej ga strelo, počuti se kakor doma ... Prav za prav je bedasto: jaz odpiram predal v imenu pravičnosti in bom zaprt v imenu zakona. Ampak zdaj! (Odpre predal na široko.) Ampak zdaj! Kolumb je bil tudi zato zaprt, ker je bil radoveden, kaj je na drugi plati zemlje. Poglejmo torej!« Čudovit je njegov humor, ko pripoveduje šefoma, kaj se bo zgodilo z vlomilcem, ki je po njunem nalogu vlomil v blagajno, misleč, da bo ukradel poki rug milijon: »— Le pomislita, gospoda, nekje v gozdu je sedel pod bukev in ogleduje kaseto. Slavčki in strnadi mu svirajo pesemco o poldrugem milijonu, ko pa stvarco odpre, najde v nji vrvico, in kukavica mu kuka: »Kuku, hitro na bukev!« S to češko veseloigro bomo dobili v spo- ved doka, ki bo žmheo odziv, kot dela dragih česUb mstikov, uprizorjenih doslej v našem gledališču. Pozornost in zanimanje, s katerima je sprejelo občinstvo vaa ta dela, pričata, da eo po svoji zasnovi in izvedbi na- ju in mišljenju dojemljiv« in blizu. Njihova vrednost je predvsem v aktualnosti in literarni in idejni vrednosti prikazane snovi, tudi če gre za komad Iti joga značaja. Maša SL Roparski napad ▼ Kalcah pri Leskovcu Jamesa Zorfca i« odnesla 4000 din Kosa doUB Zofko Krško. 19. januarja Niso se se polegle govorice o aretaciji Ivana Unučica in njegovih pajdašev, že ae je včeraj z bliskovito naglico raznesla po Krškem vest, da je bil komaj dve uri od Krškega v vasi Kalce v noči na sredo storjen drzen roparski napad na zakonca Zorko Janeza in Jožefo. Napadalca sta odnesla 4000 din gotovine in močno poškodovala Janeza Zorka, ki je bil prepeljan v krško bolnico. Zorko je bil že včeraj operiran, a je njegovo stanje kljub operaciji zelo kritično, ker je izgubil mnogo krvi. Kakor je pokazala dosedaj preiskava orožnikov v Krškem, sta zločinca vlomila najprej v zidanico, kjer sta vzela lestev, po kateri sta se povzpela do višje ležečih vrat, ki so imela namesto stekla papir ter so bila samo zapahnjena. Tako sta prišla v hišo. Tu sta vlomila zaklenjena vrata v spalnico, v kateri sta spala zakonca in oba njuna otroka. Napadalca sta začela takoj obdelovati gospodarja z lato, katero sta odtrgala od sobnih vrat. Razbojnika sta nosila na obrazu rjave platnene maske. Janezu Zorku se je pa vendar posrečilo uiti napadalcema in zbežati k sosedom po pomoč, ki pa je prišla prepozno, kajti roparja sta jo bila medtem že popihala. Vendar pa sta imela Se toliko časa, da sta z orožjem v roki prisilila Jožefo, da jima je dala denar, ki sta ga ime'a za« konca pripravljenega za nakup gozda. Zločincema je bilo gotovo znano, da imata zakonca Zorko denar, kajti ko jima je hotela Jožefa izročiti 3000 din. sta zahtevala še 1000, češ. da imata 4000 din. Zanimivo, da sta napadalca prav dobro vedela, koliko denarja hranita zakonca doma in da eden sploh ni govoril, d očim je drugi močno spreminjal glas. skušajoč oponašati glas mestnega človeka. Napadalca sta ji tudi grozila s samokresi, ko sta zahtevala denar in sta ji sledila tudi v shrambo, kjer je imela denar shranjen. Dočdm Jožefi nista ničesar prizadejala, sta močno pobila njenega moža. tako da se je ta, ko je priklical pomoč, žal prepozno, onesvestil zaradi velike izgube krvi. O nadaljnji preiskavi bomo še poročali. Zaenkrat so orožniki aretirali več osumljencev, pravih napadalcev pa se niso izu sledili. Nevarno pobiti Zorko je bil v bol, niči zaslišan. On dolži 281etnega Franca Cerovska iz Sp. Pijavškega in Martina Gričarja ter Alojzija Naroglava. Največja francoska križarka Rsfžarka ,JUchelieu" bo imela spredaj 8, zadaj pa 15 Sloveči francoski državnik is ančetka 17. stoletja slavni kardinal Richelieu bi ne gotovo začudil, Če bi adaj zagledal jekleno sivo morsko pošast, naježeno od vseh strani z žreli morskih, topov, to največjo, 35.000 ton obsegajoče francosko križarko, ki bo nosila kardinalovo ime na svojih vožnjah po evropskih morjih. Ta modama francoska ladja je bOa spuščena na morje v torek v severofranooskern vojaškem pri. stanišču Brestu. Tradicionalna steklenica šampanjca je bila razbita ob njen bok, ko se je njen 245 m dolgi in 33 m široki trup ob zvokih marseljeze počasi pomikal na morje. Borba za tone Veliko križarko »Richelieu« so začeli graditi 22. oktobra 1935. To je bil prav za prav odgovor na gradnjo italijanskih križark »Vittoria« in »Vittorio Venetoc obe tudi po 35.000 ton. Poprej je gradila Francija samo manjše križarke kakor jih je dovoljevala \vash ing tonska pomorska pogodba, ki so jo podpisali leta 1922 Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska. Takrat so si namreč vse države prizadevale graditi velike in hitro pljujoče trdnjave na morju, ki bi združevale obenem največjo hitrost in največjo odpornost proti bombam m ki bi mogle imeti topove največjega kalibra. Tako se je pričela takoj po vojni tekma v gradnji vedno večjih vojnih ladij. Amerika in Japonska sta jeli graditi ob koncu svetovne vojne graditi ladje po 40.000 in celo 45.000 ton. Wasrungtonska pogodba je zajezila to tekmovanje in določila maksimalno tonažo 35.000 ten. Pri moderni vojni ladji igra glavno vlogo teža. Tonaža 35.000 ton je v mejah možnosti idealna, ker dovoljuje, da se doseže najugodnejše ravnovesje med odpornostjo, usposobljenostjo za napad in hitrostjo. To so trije pogoji dobre vojne lau-dje, pri čemer se ne sme povečati ena sposobnost na škodo druge. Ce bi hoteli doseči veliko hitrost in povečati kaliber topov, bi se lahko to zgodilo samo na škodo odpornosti križarke, kar pomeni, da bi njen oklep ne smel biti tako močan. Taka ladja bi proti sovražnim topovom ne bila dovolj odporna, Križarka »Richelieu«: ima pa zelo močan oklep. Celotna teža njenega trupa, vertikalnih oklepov proti topovskim kroglam, horicontainih oklepov proti letalskim bombam, pojačenih oklepov proti torpedom, oklopnih strelnih lin in poveljniških mo-stičkov dosega 70% celotne teže križarke, torej 20.000 ton. Tako zavarovana križarka seveda ni neranljiva, vendar jo pa lahko sovražnik precej dolgo obstreljuje, ne da bi kaj trpela njena sposobnost za manevriranje. Kar se tiče napadalne sposobnosti, otoorožuje francoska mornarica svoje križarke s topovi kalibra, ki je med angleškim in ameriškim kalibrom. Američani imajo na svojih ladjah topove kalibra 406 mm, Angleži pa 356 mm. Nova francoska križarka ima 8 topov kalibra 380 mm (Nemci in Italijani imajo na svojih ladjah topove istega kalibra), ki so nameščeni spredaj v dveh oklopnih, vrtečih se stolpih. Ti topovi streljajo na veliko daljavo, 900 kg težko granato lahko izstre- le 40 km daleč. Učinek take granate je zek> velik. Zadaj ima križarka topove druge vrate, čijih namen je boriti ae proti tor-pedovkam m letalom. Zadaj je 15 topov kalibra 152, 12 topov kalibra 100 man ter več avtomatičnih topov in strojnic. Celotna teža oborožitve znaša 9.000 ton. 30 vozlov aa uro Navzlic tej ogromni teži oklepov in oborožitve bo vozila križarka »Richilieu« s povprečno hitrostjo 30 vozlov na uro In njena hitrost se bo dala lahko prekositi. Križarko bodo gonile 4 turbine s celotno kapaciteto 150 000 HP. Tehničnemu napredku zadnjih let se morajo Francozi zahval t;, da gonilni stroji ne bodo tehtali mnogo vei nego 3.000 ton. V te.i trži pa ni zapopa iena teza pogonskih snovi, ki se po besedilu washingtonske pogodbe itak nikoli ne prišteva k celotni tonaži ladje. To pomen \ da kr žarka 35.000 ton, dovoljenih po wasningtoneki pogodbi, praktično 38.000 do 40.000 ton. Posadka križarke »Richelieu* štele l.?00 in 60 častnikov brojeći gener*»Tr»' štab. Francoska počasnost V torek so pa posuli na morje samo oklopni trup križarke. še celo leto bo trajalo montiranje strojev in topov na krovu, tako da bo nova križarka zmožna prvih manevrov št le v začetku prihodnjega leta. To je nekaj izrednega, kajti križarko so začeli graditi kot rečeno leta 1935 in dograjena bo šele v petih letih in pol, dočim zgrade v Italiji križarko enake velikosti v treh let h in pol. Enaka počasnost se bo pokazala tudi pri gradnji križarke *Jean Bart:, ki jo grade v ladjedelnici v Saint Lazaire in ki bo imela tudi 35.000 ton. Vzrok tiči v nesrečnih francoskih stavkah v zadnjih dveh letih. Čeprav delavstvo v pomorskih arzenalih v splošnem ni stavkalo, se je gradnja križarke ^Richelieu* močno zakasnila zato, ker tovarne zaradi neprestanih stavk niso mogle pravočasno dobaviti arzenalom sestavnih delov nove križarke. Senca francoskih stavk in po delavstvu zasedenih tovarn pade torej na največjo francosko križarko, ki pa bo kljub temu ponos in močna opora francoskega vojnega brodovja. Delavčeva žena krstna botra Križarka »Richelieuc je prva iz nove serije 35.000 tonskih francoskih križark. Drugo grade zdaj v Saint Lazaire in imenovala se bo kot rečeno >Jean Bart«, tretja se bo pa imenovala »Clemenceau«. V torek je bila nova francoska križarka tudi svečano krščena. Mornariški minister Cam-pinehi je že poprej določil, da bo kumica križar ki mati številne delavčeve družine Monsova. Zakonca Mons imata deset otrok v starosti od 3 do 14 let. Mož je služil med vojno pri vojakih in se boril za domovino, zdaj je pa delavec v ladjedelnicah v Brestu. Bil je zaposlen tudi pri gradnji nove križarke. 114 riški letalec o evropskem letalstvu Znani ameriški letalec kapitan Haizlip je potoval po Evropi, da bi si ogledal letalske sile poedinih držav. Nedavno se je vrnil v Nevv Tork, kjer je poročal o razvoju letalstva v Evropi, kjer se je mudil dve leti in se je seznanil z vsemi letalskimi napravami. Ogledal si je vsa večja letališča in govoril z letalskimi strokovnjaki vseh evropskih držav. Zato je njegovo poročilo zanimivo in poučno. Haizlip trdi, da so poročila o znatni premoči nemških zračnih sil nad francoskimi in angleškimi močno pretirana. Ameriško letalstvo je po njegovem mnenju boljše od letalstva katerekoli evropske države, kar se tiče francoskega letalstva, čigar nedostat-Id so bili baje krivi, da Francija lani v septembru ni odločno nastopila v zaščito svojih interesov, pravi Haizlip, da je dosegla Francija pod Daladierovim vodstvom velik uspeh glede serijske proizvodnje vojnih letal. Francija je pomladila svoj letalski kader in dela na to, da izkoristi ves napredek tehnike na polju letalstva. Združene francosko-angleške zračne sile bi lahko kljubovale napadu nemških letal. Ne puščajte otrok samih! Krško, 19. januarja Te dni se je pripetila v Župečji vasi pri Krškem smrtna nesreča, ki opozarja starše, da ne smejo pustiti otrok niti za trenutek samih. Franc Zorko je imel triletno hčerko Majdo, ki je v svoji otroški naivnosti segla po loncu na štedilniku, v katerem je bil krop, ki jo je poparil po vsem telesu. Na krik je prihitela mati ter vsa iz sebe opazila v smrtnih mukah stokajo, čega otroka. Planila je iz hiše in jela klicati na pomoč. Nesrečnemu otroku je nudila prvo pomoč, potem pa so dekletce prepeljali v brežiško bolnico, kjer pa je kmalu izdihnila. Tragična smrt otroka je globoko pretresla vse vaščane, ki sočustvujejo z nesrečnimi starši. Dicholas Siluer: Hiša groze J roman L — Moj bog! — je vzkliknil Cable in planil naenkrat pokonci. — Vprav nocoj je irunilo leto dni. — Kakšno leto dni? — je vprašal Lucas mračno. Iztegnil je roke proti ognju in zazdehal. Cablu se je zdelo čudno, da Ose je Guy Lucas spretno ognil pojasnilu, kaj prav za prav počne v stari Ko je zaničljivo govoril o starem rodbinskem sedežu, se je Cable spomnil, da izvira Guy iz stranske veje starega rodu. Med dediči starega kapitana je bil malone tujec. Kako drugače bi mogel tako brezskrbno sedeti tu danes ponoči, ko je baš pred letom dni stari Lucas umrl tako tragične smrti. Pred letom dni... — Leto dni od smrti kapitana Arthura Allena Lucasa, ki je umrl tragične smrti baš v noči po svojem rojstnem dnevu. Guy ga je pogledal izpod čela, potem se je pa nagnil naprej in podrezal dogorevajoča polena. — Naj v miru počiva, — je dejal. — Njegov ipornin počiva najlepše, če pozabiva nanj. Storil je presneto malo v svojem življenju. — Presneto malo, razen tega, da mi je zapustil lepo premoženje. Guy.se je prisrčno zasmejal. — In dopuščam, — je nadaljeval, — da je.bil to čudež. Saj mi vendar ni bilo treba ničesar zapustiti. Cablovemu značaju se je upirala hladna sebičnost in trdosrčnost mladega Lucasa. — Res ti ni moral ničesar zapustiti. Morda si se mu pa zasmilil, saj je vedel, da nimaš lastnega denarja. Lucas se je naglo ozrl naokrog. Zdaj pa zdaj je pomežiknil in v njeogvem obrazu je bilo nekaj ptičjega. Potem se je pa zopet glasno zasmejal. — Dragi prijatelj, — je dejal, — nekam čuden se mi zdiš. Znal bi si izmisliti dobre nagibe tudi za orla, ki bi napadel golobico. Stari kapitan je v dno duše sovražil svoja neposredna dediča Wil-liama in Henrya ter njuno mater. Petnajst let sta mu služila kot sužnja, da bi bil srečen, ko je pa umrl, se jima je oddolžil s tem, da je jima zapustil prav toliko, kolikor je bilo treba, da nista mogla doseči razveljavjenja njegove oporoke. Potem se je znova zleknil v naslanjač in zdelo se je, da ne more premagati veselosti. — Kar se tiče njune matere, — je začel. Tisti hip je pa planil John Cable pokonci. Čeprav je vstal hitro, se je njegov glas komaj slišal, ko je izpregovoril. — Nekdo je pred vrati, — je zašepetal. — Nekdo je zunaj! Guy Lucas se je obrnil in ga pogledal z odporom, obenem pa z začudenjem. --Kaj neki bi moglo biti? — je dejal rezko. Počakaj! Posegel je v žep in potegnil iz njega uro. — Ne, — je dejal in odkimal z glavo. — To ni mogoče. In vendar____ Vstal je in stopil k vratom. In tisti hip je John Cable v duhu občudoval njegov pogum, on, Cable, ki bi moral več minut zbirati pogum, da bi bil stopil k vratom. Toda vrata so bila že odprta in žolta svetloba iz kamina je skočila pred Lucasom v črno temo v veži. — Morda se je pa slišalo to pod oknom, — je vzkliknil Cable. Lucas je nekaj časa nepremično gledal bledi obraz svojega tovariša, potem se je pa naenkrat pojavil na njegovem obrazu izraz zaničevanja. — Sam pojdi pogledat pod okna, če hočeš, — je dejal. Skomignil je z rameni in sedel nazaj k peči. . * Nobenkrat se ni obrnil, ko je Cable odpiral eno okno za drugim Težke oknice v vseh štirih oknih so bile od znotraj dobro zaprte. Potem je Cable znova zaprl okna in se obrnil k Lucasu: — In vendar bi bil prisegel, da sem slišal korake. — V tem trušču? Nevihta prihrtatnl Zdelo se je, da stresa vihar vso hišo. Nevihta se je naglo bližala. — V tem trenutku ni bilo zunaj tolikega trušča. Pa tudi, če bi bil--to je bil čisto drugačen zvok, kakršnega ne more povzročiti nevihta. Čutil sem to tako močno, kakor da se mi je nekdo srepo zagledal v tilnik. Znova je opazil, da ga Guy Lucas opazuje. — Cuj, prijatelj, — je dejal, — take občutke moraš premagati. To so živci. Zunaj divja samo nevihta. Če bi sijalo solnce, bi se za take reči sploh ne zmenil. Zdaj pa pozabi na to, prosim. Njegove besede so bile dokaj prijateljske. Iz njegovega glasu je pa odmevalo zaničevanje in komaj viden nasmeh je pričal, da bo pri prvi priliki pripovedoval o tem dogodku ne posebno prizanesljivo. John Cable se pa tisti hip ni zanimal za Lucasovo mnenje. Napočil je bil trenutek, ko je moral oditi--in bal se je kreniti sam čez temni vrt. Da, čutil je, da je strahopeten. Naenkrat se je pa obrnil na peti. — Ne, ne motim se, ne morem se motiti! — je vzkliknil. — Nekdo je pri enem izmed oken. — Kaj pa je s teboj? — je vzkliknil Guy Lucas in planil znova pokonci. Ce bi ne bil to ti, Cable, bi mislil, da ga je strah. Sedi, prosim te, sedi vendar. Toda Cable ga je potisnil od sebe. Iz žepa svojega svršnika je potegnil samokres, težko orožje, ki bi moglo vsak hip iz njegove roke sejati smrt. Lucasu je ob pogledu nanj zaprlo sapo. Urejuj« — Ia upravo dal Usta Oton Christof — Vat v Ljubljani