T IMA T ttrfl, fflre 3. Mnnrjil I5Z5. Posamezna Jlevnka slane 2 Din. LelO LIH. Naročnina za državo SHS: ■a mesec . . m pol leta . ma celo leto . . Din 30 .. . »20 . . .240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna Izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstva.... . 80 S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec fg Cene Inseralom; Enostolpna petitna vrsie mali oglasi po Din 1*50 ln Din J'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6■—. »eiSJem narsčiiu popust Izhaja »sak dan izvzemši ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj. Mim pite v soioviDl Uredništvo je v Kopitarjevi nlicl 6/IH. Rokopisi se ne vračajo: nelrankirana pisma se ne spre-temajo. Uredništva leleton SO, upravnlštva 328. Političen list za slovenski narol Uprava je v Kopitarjevi nlicl 6. Čekovni rnčnn: Ljubljana 10.630 in 10.349 (xn insernte) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Bela Ljubljana je govorila. Tudi tolpa razhijačev je govorila, Vsak po svoje: • • i V nedeljo dopoldne je govorila slovenska prestolica, naša bela Ljubljana. Govor slovensko prestolice je bil strahovit in porazen odgovor na nemoralne politične metode samostojne demokratsko stranke in ta odgovor se razlega danes po celi Sloveniji in še daleč preko mej naše ožjs domovine. Tisoč glava množica je polnila v nedeljo dopoldne ljubljanske ulice. Vsa ta množica je bila živa priča vseh dogodkov, ki so se odigravali v veliki unionski dvorani, pred Jugoslovansko tiskarno in po vseh ulicah okoli starodavne frančiškanske cerkve. Tisočglava množica je gleda'a sramoto, ki so jo nad nami zagrešili ljudje, ki pravijo, da so slovenski ljudje. To je bilo tisto ,kar je slovensko Ljubljano najbolj speklo in zaskelelo. Tisočglava množica je bila v nedeljo Sva priča miroljubnosti ljubljanskega prebivalstva. Ljudje so ostali spričo najbolj razburljivih prizorov popolnoma mirni. Oni, ki niso bili mirni, niso bili domačini! S svojim dostojanstvenim mirom so Ljubljančani dokazali, da so civilizirani ljudje in ne kakšni barbarski podivjanci, za katere je glavni in edini duševni argument {orjanska batina. Mir in razamna hpdno-rvnost ljubljanskega prebivalstva sta v nedeljo udarila po nasilnih metodah iz-vestne »slovenske« stranke stokrat hujšo kakor bi udarila najtežja slovenska pest. Mir in red, ki ga je vzdrževalo ljubljansko prebivalstvo v nedeljo dopoldne po vsem mestu prostovoljno, je bil najboljši odgovor na številna izzivanja najetih plačancev, od katerih se je ljudstvo obračalo s ponosnim preziranjem, kakor se to tudi spodobi za civiliziranega prebivalca naše bole prestolice. Držanje ljubljanskega prebivalstva v nedeljo dopoldne je bila sijajna manifestacija one Ljubljane, ki ni napredna samo na jeziku, ampak res napredna v svojih dejanjih. Ljubljansko prebivalstvo je dokazalo, da ne smatra preprečenje govora za napredek, ampak za izraz najbolj zakrknjenega nazadnjaštva. Za nazadnjaštvo smatra moderno misleče ljubljansko prebivalstvo vse, kar se prolivi pravemu napredku in svobodi. Ljubljansko prebivalstvo jo v nedeljo dopoldne spoznalo, da mu ne grozi »klerikalni zmai-s, ampak da ga tišči in davi zmaj nazadnjaškega absolutizma, kateremu se je na veliko sramoto vsega slovenskega naroda udinjal tudi del slovenske »inteligence« za umazano p!ačilo. Ljubljansko prebivalstvo je s svojim drža-njem v nedeljo dokazalo, da ne smatra za naprednjaka onega, ki nosi scfcolsko srajco ali pa znak Orjune, ampak onega, ki zahteva red in spoštovanje zakonov. To pa zahteva danes v imenu vsega Slovenstva Slovenska ljudska stranka in Ljubljančanje so v nedeljo dokazali, da so se jim odprle oči na stežaj, tako da danes dobro vidijo, kdo je njihov mož in kdo ne! Tak« viharno pozdravljen dr. Korošce še nikdar ni bil v srni Slovenije kot v nedeljo in to od vseh pametnih in poštenih ljudi brez razlike na strankarsko pripadnost. V nedoljo so Ljubljančani temeljito obračunali s frazerskim naprednjaštvom židovskega kova in so povedali celi Sloveniji na ves glas: Kdor ie za pravo svobodo in za resničen napredek, mora iti za dr. Korošcem, kdor pa jo za absolutizem in za teror, naj se oklene dr. Žerjava! Ali ni značilno, da mora »klerikalec« dr. Korošec braniti pravo svobodo in pravi napredek pred napadi nekdanjih >na-prerin>akov« na vse, kar je napredno? Kaj bi rekel danes rajnki dr. Tavčar, če bi bil doživel to sramoto in vedno glob- lje pogrezanje slovnskega »naprednjaštva« v umazano lužo reakcijonarstva? Mi vemo, kaj bi rekel danes stari poštenjak. Rekel bi to, kar je rekel v nedeljo njegov odličen stanovski tovariš: »Nam ne preostane nič, kakor da glasujemo v nedeljo za SLS in za dr. Korošca. ker nas jc sram, da so sc našli v Ljubljani ljudje, ki so na visoko idejo napredka — pljunili.« In tako tudi je! V nedeljo se bodo Ljubijančanje odločili, ali so za svobodo aii pa proti njej. Mi smo globoko prepričani, da se bo ljubljansko prebivalstvo izreklo za svobodo in da bo prihodnjo nedeljo še glasnejše klicalo: Živel dr. Korošce — živela Slovenija — živela slovenska, svobodna in napredna Ljubljana! Vectisočglava množica pred shodom. Že dokaj pred 10. uro dopoldne so v nedeljo dne 1. t. m. hitele velike množice ljubljanskih volivcev v hotel >Union«, kjer se je ime! vršiti shod SLS, na katerem sta imela govoriti kandidat SLS za Ljubljano dr. Anton Korošec in njegov namestnik F. Terseglav. Dvorana hotela >Unionc se je do zadnjega kotička napolnila, zunaj pa je stala velika množica, ki ni našla več prostora; bilo je več tisoč ljudstva, kolikor se ga še ni izlepa nabralo v Ljubljani ob podobnih prilikah. Razpoloženje množice ie bilo navdušeno in boclro; videlo se je, da shod ne bo toliko agitacijski kolikor manifestacija sigurne sijajne zmage SLS v ! Ljubljani. Hnjslcajoči letaki Orjnne. Orjuna je bila dan pred shodom raztrosila po Ljubljani velike množine letakov, na katerih je poživljala svojo člane, da pridejo vsi na shod 7,-zahtevat od SLS raznih pojasnik. Iz vsebine letaka, ki je bil skrajno hujskajoc, se jo jasno ra:-vide] o, da je Orjuna sklenila shod s silo razbiti. Letaki so se pa kljub temu nemoteno razširjali; tudi niso bili, kakor predpisuje zakon, 24 ur preje policiji naznanjeni. Vsled tega predoznanila priprav nasprotnikov se je poskrbelo, da so stražili vhode v »Union« reditelji, ki so bili po naročilu strankinega vodstva popolnoma neoboro-ženi.. Kar se tiče varnostnih priprav policije in orožnikov, so bili lc-ti razpostavljeni ro različnih vežah in dvoriščih; nekaj policistov je bilo tudi na konjih. Zavarovali so tudi poslopje deželne vlade na oddaljeni Bleivveisovi cesti z močnim oddelkom orož-ništva, kakor da bi bil kdo nameraval kakšen napad. Delali so pred »Unionom« red in sicer na ta način, da je ostala sredina Miklošičeve ceste do vhoda v >Union popolnoma prazna. Plačana tolpa razbijalcev. Po tej prazni cesti je nekako 10 minut pred 10 uro prikorakala nekako sto glav močna četa Orjune v šesterostopih, kakor je bilo to po letakih napovedano. Četa je bila vseskozi oborožena z debelimi gorja-čami, bikovkami in tudi takozvanimi >pen-drekk, in je ni na njenem bojnem pohodu nihče ustavil. Pred vrati »Unionac so stali 4 stražniki, ki seveda, četudi bi hoteli, taki četi ne bi bili mogli zabraniti vstopa. Prod vhodom v »Union< se je četa obrnila na desno, trikrat glasno zakričala, in z vso silo navalila na vhod. Orjunci pa so bili vrhtega še vsi oboroženi z revolverji. Treba je omeniti, da se je bila naša deputacija zjutraj pred shodom oglasila * i policijskem ravnateljstvu, kjer je opozorila na naznanjene Dredpriuravc Oriuno. izia- vila, da so se od naše strani postavili reditelji, ki so pa popolnoma neoboroženi, ia izrekla svoje prepričanje, da bo policija storila svojo dolžnost in reditelje podpirala. Te izjave deputacije pa ni na policiji nihče hotel vzeti na znanje, po vsej priliki zato, ker je policija, ki je o pripravah Orjune itak bila sama obveščena, smatrala za samoposebi umevno, da bo ščitila shod Li zboroval ce v smislu zakona pred vsakim zlohotnim atentatom na svobodo zborovanja. Naskok. — Orjnncem se odpre pof v dv>-rano. — Derooiiranje. Pri vhodu v hotel se je zdaj razvila prava bitka. Reditelji shoda so se v veži kakih 10 minut pogumno držali, dasi > navalili Orjunci na neoborožene ljudi z gorjačami in divje bili po rediteljih, ki ^o zagrabili za orjunske palice in se tako pred napadalci nekaj minut usnešno branili. Zdajci se pojavi policija in četa orožnikov, reditelji so bili takoj odrinjeni, in Orjuni se je odprla prosta pot v zborovaini prostor. Policijski poveljnik je na ugovor proti temu izjavil, da nima povelja koga zadrževati, če hoče v dvorano, ker je shod javen. Četa orožnikov je korakala tik -a Orjunci, tako da nihče ni mogel za njimi v dvorano. Kakor hitro so bili Orjunci notri, policija ni spustila v dvorano več nobo..o-ga človeka in so morali c .'iti vsi nc.či ljudje, ki šo še hoteli na .ihod. Isti prizor kakor pri glavnem vhodu se je ponovil pri neposrednem vhodu v veliko dvorano samo. Orjunska četa je divje kričala, da hi se zborovalci v dvorani prestrašili, gorjača so začele padati po ljudeh in šipah ter po električnih žarnicah, prosluli Marko Kranjc pa, ki je vodil orjunsko četo, je udaril _ gorjačo po lustru v vestibulu, tako da se jo razsul. Orjunci so, ko so opravili svoje lj-lo, vdrli v dvorano samo, za njimi je šla orožnišlta četa. Orožniki so biii pod poveljstvom g. majorja Schmidta in stotnika Voš-• njaka, ki pa nista šla z orožniki v dvorano, marveč ostala zunaj. V dvorani. — Napad na predsedstvo. — Divjanjo »nacionalistov«. — Orožniki r«s-^ustijo shod. Medtem je bil otvoril načelnik SLS za Ljubljano, dr. Stanovnik shod ln podal besedo dr. Antonu Korošcu, ki je bil c J ogromne množice vihamo pozdravljen. Dr. Korošcc je začel govoriti in je l il povoril kakih 10 minut, ko so se v dvorano vauli Orjunci, za njimi so šli orožniki. Orjunci, na čelu jim Kranjc, so šli po sredi zborovalcev, orožniki z njimi, nato pa takoj poska-kali na oder, začeli podirati mize, vihteli gorjače, divje vpili in hoteli dejansko napasti vso na odru navzoče osebe. V največji nevarnosti se je nahajal dr. Anton Korošec, ki je pa mirno vztrajal in ue ni umaknil s svojega mesta. Med Orjunci se je razen Kranjca, ki se je najbolj divje vedel, opazilo tudi predsednika UJU, upokojenega učitelja Luko J e 1 e n c a ter njegovega sina, uradnika Kreditne banke; ostali so večinoma nepoznani, ker je bila Orjuna mobilizirala svojo člane s podeželskih mest in trgov, da bi jili bilo težje identificirati. Bili so lo zamazani, blatni in naravnost zločinski tipi. ki so tulili kakor divji, se penili, grozili s smrtjo in pobijali okoli sebe. Ljubljančanov med orjunsko tolpo razen omenjenih dveh Jelencev niso opazili, prednjačili so Dnlmatinci, ostali tipi so bili iz Radovljice, med temi se je najbolj »odlikoval« neki pletarski mojster v rjavi suknji, katerega ime bomo že se po-zvedeli, dalje iz Lese, Kamnika, Vrhnike in liublianske okolico. Orožniki niso šli r.a Orjunci na oder, kjer so le-ti grozili predsedstvu, marveč so le obrnili proti občinstvu, klicali: »Živijo kralji Shod je razpuščen!« in z bajoneti začeli izganjati občinstvo iz dvorane. Predsednik shoda dr. Stanovnik je nato vprašal vladnega zastopnika, policijskega komisarja dr. Kokalja, da li je shod res razpuščen? Vladni zastopnik je izjavil, da shod ni razpuščen, da orožnikov nihče ni klical in da oni nimajo pravice shoda razpustiti, ter je šel sam med orožnike ugovarjat. Toda orožniki na ugovore vladnega zastopnika niso obračali pažnje in tirali dalje občinstvo iz dvorane. Medtem so Orjunci divjali naprej, bili po zborovalcih z gorjačami in pretiii celo vladnemu komisarju dr. Kokalju, ki jo nato opozoril Kranjca, da čaka njega in tovariše zaradi tega 1—5 let ječe po srbskem kazenskem zakonu. Orjunci se pa zato niso nič zmenili in divja razsajali naprej. Shod rarpuffi vladni kems^r. Viharno ov&cijs dr. Ivorošcn. — br. Korošca dvignejo na rame. — Velike manifestacije za dr. KoroSca no ljubljanskih ulicah. Dr. Anton Korošec je vztrajal mirno naprej na odru in čakal, kaj bo policijski komisar odredil. Ko so Orjunci divjali, orožniki pa klicali, da je shod razpuščen, Je položaj postal skrajno kritičen. Ljudstvo je klicalo »Živijo Korošec!« »Živijo SLS!« — »Doli Orjnna!« — »Fej dr. Žerjav!« — Ogorčenje množice nad takim terorjem je bilo nepopisno. Zdajci je pozval komisar na oder policijo, ki je mesto orožnikov, ki so se bavili z izganjanjem občinstva, potisnila Orjunce z odra, komisar pa je naznanil, da je shod razpuščen. Dr. Anton Korošec in predsednik shoda dr. Stanovnik sta stopila z odra in sredi dvorane šla skozi množico zborovalcev ob gromkih vzklikih: »Živijo dr. Korošec!« »Živijo SLS!« Dvorana se je izpraznila, pri izhodu pa je večtisočglava množica navdušeno pozdravljala kandidata mesta Ljubljane, dr. Antona Korošca. Liudje so dvignili dr. Korošca na rame in ga nesli med navdušenimi ovaeijami ogromne množice ljubljanskega prebivalstva izpred Uniona do Prešernovega spomenika. Sledile so velike množice in vso na-daljno pot do Jugoslovanske tiskarne je Ml dr. Korošec predmet navdušenih, nepretrganih ovacij. Policija peš in na konjih je skušala manifestante razkropiti, pa se ji ni posrečilo. Občinstvo, ki se je nahajalo^ po ulicah, se je ustavljalo in dr. Korošca pozdravljalo tako burno in navdušeno, kakor smo to videli v taki meri samo ob osvobojenju. Tudi s tramvajev so ljudje dr. Korošca pozdravljali, mu mahali 7. rokami, bil jo nepopisen prizor! Pristaši nasproinih strank, Sokoli, socialisti, komunisti, meščani, ki so znani pripadniki drugih strank — moški in žensko — vse je dr. Korošca vihamo aklamiralo. Bil je pravi trium? za načelnika SLS in za stranko samo, ki ga nasilni razbijalci gotovo niso pričakovali. Po vseh ulicah so vzklikali ljudje: »8. februarja je zmaga dr. Koroš-feva!« >:8. februarja sc vidimo kot zmagovalci!« Pred Jugoslovansko tiskamo je dr. A. Korošec imel kratki nagovor na manifestante, ki so ga spremljali in mu sledili, in, ko je pozval množico, da sc mimo raz-Idc, je vzkliknil: »Dne 8. februarja so vidimo kot zmagovalci!« Pravi vihar aplavza je sledil tem besedam in množica so je razšla brez najmanjših incidentov. š<> dol- go vzklikajoč: »Živijo dr. Korošcc!« vela SLS ta 1 » * • »Ži- V lavorov venec Orjune je treba vpisati tudi več ranjenih, med njimi tajnika SLS, g. Gabrovška, Franca Magistra iz Viž-marjev in več akademikov. Po shodu se je ogromna množica ljudi razgubila po mestu in nupolnila javne lokale do zadnjih kotičkov, ali pa se sestajala v malih gručah na ulici. Tu ljudem ni bilo več mogoče vezati jezikov in na naslov absolutističnih in nazadnjaških »na-prednjakov« so padale besede, da jih v originalu ne bi mogel natisniti niti ranjki »Pondeljek«. Vsa zadržana jeza in prikrivana togota ljubljanskih meščanov je bruhala na dan kakor povodenj. Ljudje so se vpraševali: Ali smo svo- bodni ali nismo? Kdo in zakaj je poslal na nas oboroženo tolpo kakor na kakšno divjaško pleme? Ali smo mi to zaslužili? Kakšen napredek je to? Ali smo svobodni ljubljanski meščani ali pa Žerjavovi tlačani? Na vsa ta vprašanja so ljudje odgovarjali tako, kakor mora odgovarjati nanja vsak pameten človek. S škrtajočimi zobmi in s stisnjenimi pestmi pa so dostavljali: V nedeljo so vidimo! V nedeljo bomo govorili MI! Govorili pa bomo tako, da nas nc bo slišala samo Jugoslavija, ampak ves svet! Ljubljančanov šo nikdar ni nihče ngnal, pa jih tudi dr. Žerjav ne bo! Živijo dr. Korošec! Tako je govorila Ljubljana v nedeljo in tako bo govorila ponosna in svobodna Ljubljana tudi prihodnjo nedeljol Ponesrečen shod sir. žerjava na Vrhniki. VELIKA OROŽNIŠKA ASISTENCA. — VRHNICANI DEMONSTRIRAJO PROTI MINISTRU DR. ŽERJAVU. - ARETACIJE. - DR. ŽERJAV S SHODA POBEGNIL! Na Svečnico je imel dr. Žerjav volivni shod na Vrhniki. Shod si je zavaroval 8 četo orožnikov in s številno četo domačih in ljubljanskih orjuncev, ki so prišli pod vodstvom Luke J e 1 e n c a in njegovih dveh sinov. Ti trije so se žo dopoldne v >Unionu« odlikovali kot najboljši orjunski >četašk. Vsa ta parada je Vrhni-čane jela zanimati in so v precejšnjem številu posetili Žerjavov shod, ne zato, da bi shod razbili, pač pa zato, da bi si ogledali ministra >jake rake«. Zato je cela stvar v začetku potekla popolnoma mirno, dokler se ni dr. Žerjav začel norčevati iz avtonomije. Ko je začel Žerjav v tej smeri govoriti, je začela velika večina navzočih vsklikati: ^Živela avtonomija! Živijo dr. Korošec!« Ker ne gre boriti se s silo, je večina dvorano zapustila in manifestirala na cesti dalje. Orožništvo tega ni dopustilo, temveč je manifestan.e razganjalo, vendar se ti niso dali odgnati, temveč so z vedno večjo vnemo manifestirali in prepevali narodno himno: »Črna zemlja naj pogrezne doktorja Žerjava.« Ko je orožništvo sprevidelo, da se množice, navdušene za slovensko neodvisnost in samostojnost, ne dajo razbrati, so začeli ljudi aretirati. Ljudstvo je vzklikalo, raz- burjenost je naraščala, posebno ko je prišel med manifestante od vrhniškega orjun-ca Brenčiča težko ranjeni in ves s krvjo oblit čevljarski mojster Vidmar in ko je orožništvo aretiralo na povelje okrajnega glavarja dr. Klopčiča akademika Marolta, ki je pri okrajnem glavarju protestiral. Srd množice je tako narastel, da je moralo orožništvo zastražiti vhode, ker bi sicer ljudstvo vdrlo v dvorano. Ker pa tega niso mogli, so čakali dr. Žerjava, da neha govoriti in da mu na cesti izrazijo ljubezen in spoštovanje. Toda tega niso pričakali, kajti dr. Žerjav jo je odzadaj pobrisal preko njiv na Jclovškov dom, kjer se je imel vršiti slavnostni banket. Ko se je raznesla vest, da Žerjava ni več v dvorani in da je pobegnil čez Klis, je nastala splošna veselost ter se je jela množica pomikati proti stanovanju dr. Žerjava, kar je orožništvo, ki je medtem dobilo pomoč iz Ljubljane, skušalo preprečiti. Toda vkljub temu banket ni potekel v najlepšem redu in so še pozno ponoči posamezne skupine manifestirale pod o'cni Žerjavovega stanovanja. Tako klaverno se je končni shod ministra dr. Žerjava v zavedni in napredni Vrhniki. ORJUNAŠI Inito oiozlcile. NAPADLI DR. SPAHA. Zagreb, 2 febr. (Izv.) Včeraj so imeli načelniki opozicior.alnega bloka sestanak. O seji so izdali danes sledeč komunike: >1. februarja so se sestali v Zagrebu v hotelu Palače zastopniki opozicionalnega bloka: Ljuba D a vi d o vi č, dr. Korošec, dr. Mehmed S p a h o, dr. Šefkiia B e h m e n , Pavle Radič, dr. N i k i č, Rudolf Ilerzeg ter so po posvetovanju prišli do soglasnih sklepov v presoji današnjega položaja.« Vaš dopisnik se je danes razgovarjal z voditelji opozicionalnega bloka, ki so mu izjavili, da so sklepali za vse slučaje, ki bi nastopili, da pa je naravno, da o tozadevnih skl pih molče. Med drugim so se raz-govarjali ludi o tem. kal;o bi se postopalo proti onim, ki bi prekršili volivni zakon. Po sestanku načelnikov opozicionalnega bloka sta dr. Spaho in dr. Eehmen poslala kralju obširno pisiro, v katerem ga obveščata, kaj se je dogodilo v Zagrebu. Bila sta namreč v Zagrebu na kolodvoru od orjunašev napadena. Napad se je izvrfel takole: Okrog 5. ure sta prispela dr. Spaho in dr. Behmen z brzovlakom v Zagreb. Pred kolodvorom sta ju pričakovali dve skupini mladih ljudi z namenom, da ju napadejo. Ko je dr. Spaho odšel s kolodvora, so se začelo demorstracije. Večina irlade-ričev je klicala: »Živijo največji Jugoslovani iz Bosne!« Nato se je dr. Spaho odpeljal z izvoščkom. Orjunaši so tekli za njim. Nek orjunaš ga je udaril s palico po glavi. Videč, da je v nevarnosti, ie dr. Spaho vstal s sedeža, z energičnim zar-ahom naperil roko proti ljudem, ki so mislili, da ima v rokah revolver. Orjunaši so se razleteli r a vse strani, kar je izzvalo med občinstvom velik smeh. Ko sta prišla dr. Spaho in dr. Eehmen v hotel Palače, je prišla za njima policija ter je oba preiskala, kakor tudi njuna stanovanja. Belgrad, 2. febr. (Izv.) Današnji bel-grajski listi priobčujejo vesti o terorju orjunašev, ki so oa izvrševali ob priliki včerajšnjega shoda SLS v »Unionu« v Ljubljani. K tem vestem je treba dodati, da jo bil napad Orjune skrbno pripravljen že v petek in soboto. Včeraj je v Belgrad prispelo več slovenskih orjunašev, ki so re SLS v Ljubljani je . siva SOS. udeležili posvetitve zartave bo'graj'ke Orjune. V razgovoru s srbskimi tovariši so slovenski orjunaši izjavili, da Marko Kranjc ni mogel priti v Belgrad, ker je b'l v poslednjem trenutku z^.drian nd znanih j samostojno dernokratskih voditeljev radi : shoda SLS. Jova^ovie le Bcigrud, 31. jan. (Izv.) Jovanovičeva ostavka se potrjuje kijub temu, da radikalni listi previdno molčijo. Ta molk radikalnega časopisja je razumljiv. Ono teh vesti niti ne demontira, da o tem ne bi izvedela širša javnost. Radikali so prišli radi te demisije v velike neprilike ter bo njihova agitaci ja v poslednjih dneh mnogo na slabšem. Pašič, ki je sicer bil vedno proti Jovanovicu, je uvidel, kako veliko bi mogel škodovati ta korak radikalni stranici. Zato je tekom današnjega dne ponovno skušal nanj vplivati po prijateljih, la bi ostavko preklical. Pašičev trud in napor je ostal brez uspeha. Popoldne je Pašič konleriral s kandidatom za Belgrad Ljubo Živkovičem, ki je postal kandidat radikalne stranke mesto umrlega Mnrjanoviča. Tudi na tej konferenci sta oba razpravljala o Jovanovičcvi ^•mie-ii, I« vknvirii nnnnvnn nrv- V ) 11. -1 j • - - J - e— ----- - — 1--------- r - veril nalogo, da Jovanovira pregovori, Ja prekliče svojo ostavko. Živkoviču pover- res oifetopH. jena nalo a je značilna, kajti Živkovič je v javnosti imenovan kot naslednik, ki si ga je izvolil Pašič. Živkovič jo namreč v zadnjih letih preteklega stoletja do vrtoliče-nja Karadžordževičev ijral v radikalni stranki eno najglavnejših vlog. Radi t ga ra\no so ga smatrali kot Pašičovega na slednika. Nekateri kropi co spravili Jo-vanovičevo demisijo v zve zo s temi veetmi. Živkovič naj bi pregovoril Jovanovira, češ da so te vesti, da si jo Tašic Živkovira izvolil z., naslednika, neresnične in da je Jovarovičevo stališče v stranki isto kot je bilo doeedaj namreč, da je poklicani naslednik Pašičev edino on. Proti večeru je Živkovič obiskal Jova-noviča ln mu razložil željo ministrskega predsednika in svoje naziranje in nazira-njo uglednih radikalov. Kakor smo izvedeli iz Jovanovičevih krogov, je Jovanovič krepko vztrajal pri svoji odi.-HM !n odklonil vsakršna pogajanja s katerokoli stranko. Rusija se pripravlja? AGITACIJA NA ROMUNSKI MEJL — RUSIJA KUPUJE ŽITO. Riga, 31. jan. (Izv.) Iz Rusije poročajo, da se sovjetska vlada resno pripravlja na rešitev besarnbskega vprašanja. Sporazum, ki ga je sklenila Rusija z Japonsko in s Kitajsko, daje Rusiji svobodne roke za vsako akcijo v Evropi. Ruski uradni list »Izvestija« piše, da bo romunska vlada kmalu sama uvidela potrebo, zapustiti Besarabijo. Na celem obmejnem ozemlju p-*, se vrše dnevno shodi, na katerih spretni agitatorji dokazujejo ljudem potrebo, da se vprašanje Besarabije že enkrat končnoveljavno reši. Tudi imenovanje generala Frunzeja za vrhovnega poveljnika ruske armade je zelo značilno, ker je znan kot odličen pristaš energične akcije za osvoboditev Besarabije. Veliko senzacijo po vsem svetu pa vzbujajo poročila angleških listov o velikanskih nakupih žita na račun sovjetske vlade po vseh svetovnih žitnih tržiščih. Ti nakupi so povzročili tudi nenadni dvig žitnih cen po vsem svetu, ker gre za stotisoče ton žita, ki ga deloma že vozijo v ruska pristanišča. Tr3t, 29. januarja 1925. — Spoštovani gosped doktor! Vest, da ste bili ob priliki nekega volivnega shoda težko ranjeni, me je jako mučno zadela in jaz sem vsled te vesti čisto iz sebe. Zal ne vsebujejo časniki, ki so mi dostopni, ničesar o Vašem zdravstvenem stanju. Želim iz vsega srca, da bi se bila stvar izvršila v kolikormogoče manjšem obsegu in predvsem, da bi čimprej© ozdravili. Ne da bi se spuščal v podrobnejše okolnosti, ki so mi neznane, se čutim dolžnega, da Vam z ozirom na nasilni napad izrazim svoje najtoplejše simpatije s tem, da najostreje obsojam one, ki so ta napad, bodisi direktno bodisi in-direktno povzročili. Upam, da so vsi pošteni Jugoslovani brez razlike z menoj enega mnenja. Prosim Vas, da kljub temu gnjus-nemu dogodku vztrajate dalje na onih načelih, v katerih sva se zedinila in glede katerih želim, da bi še nadalje z menoj sodelovali. Še enkrat izražajoč željo, da bi v najkrajšem času popolnoma ozdravili, beležim s prisrčnim pozdravom in odličnim spoštovanjem Vam vdani dr. Josip Wilfan.« To pismo pobija vse trditve nacional-noblokaških listov, češ da je vsak, kdor simpatizira z dr. Kraftom in obsoja napad nanj, >narodni izdajica«! Potem je tudi dr. Wilfan >narodni izdajalec«! Belgrad, 2. febr. (Izv.) V krogih samostojnih demokratov je povzročilo veliko razburjenje dejstvo, da je bil včeraj sprejet od kralja bivši minister, radikalni kandidat v zagrebški županiji, dr. Peleš. Glasom Peleševih izjav je pri kroni govoril o terorju, ki ga izvršujejo Pribičevičevi samostojni demokrati na Hrvatskem. Kakor izvemo, je dr. Peleš orisal nasilja samostojnih demokratov, ki odvračajo državnemu edinstvu zveste ljudi. V krogih hrvatskih radikalov vlada proti Pribicevičevim samostojnim demokratom veliko ogorčenje in zahtevajo zaščito proti Pribičeviču. Poslednje dni je bilo opaziti močno kampanjo proti Pribičeviču, kateremu izpodkopujejo tla na najvišjih mestih. Samostojni demokrati vsled tega resno gledajo, kako bi si spet pridobili izgubljene šanse. DVORSKI PLES. Belgrad, 2. febr. (Izv.) Kakor smo javili, so je v soboto vršil dvorski ples. Na tem plesu se je kralj razgovarjal z dr. S p a h o m in Hrasnicoo političnem položaju. Izvedeli smo, da so tudi najvišji krogi prepričani o tem, da sedanja vlada ne more dobiti večine. Radikali so bili zelo nezadovoljni, da se je kralj z dr. Spahom razgovarjal, se bolj pa, ker se je razgovarjal tako dolgo. PAŠIČEV SHOD V BELGRADU. Klavrn govor ministrskega predsednika. Belgrad, 2. febr. (Izv.) Včeraj se je vršil v Belgradu shod radikalne stranke, na katerem je govoril Nikola P. Pašič svoj volivni govor. Za njim je govoril kandidat radikalne stranke za Belgrad, Živkovič: Pašič, ki pripado zgodovini, jo tudi sedaj kakor vedno tolmačil zgodovinski postanek države in ga razlagal na svoj znani način. Dokazoval je, da je federativna oblika države nemogoča, ker so Srbi, Hrvatje in j Slovenci med seboj tako pomešani, da je ' nemogoče določiti meje. Po razlagi dogodkov je Pašič prišel na predmet in na po- ' sledice, ki jih naj imajo volitve. Dejal je, da so volitve življensko vprašanje. >Bog I varuj, da bi bilo ljudstvo tako brezbrižno in ne bi šlo volit, da bi reklo: Ne maramo glasovati za to ali ono stranko, za lega ali onega človeka! Bog varuj, da bi se to zgodilo! Država bi prišla v tako stanje, katerega bi bilo težko popraviti in ki bi na'* stalo mnogo žr'ev!« Iv!is'ijo, da je hotel Pašič s tem pokazali na to, da v njegovih krogih razpravljajo o možnosti diktature, ' ki bi nastopila takrat, če bi vlada ne mogla dobiti večine. Sicer pa je Pašičev govor bil zelo prazen. Govoril je o Markovem protokolu, o komunizmu in drugih stvareh. Splošno je bil vtis govora zelo slab. Vlada splošno prepričanje, da takega govora ne bi smela govoriti odgovorna osebnost, še manj pa ministrski predsednik. RAZNI VOLIVNI SHODI. Belgrad, 2. febr. (Izv.) Tekom včerajšnjega in današnjega dne so prispela v Belgrad iz raznih krajev poročila o shodih rasnih strank po vsej državi. V N e v e s i -n j u so bili na shodu od nahujskanih pre-tepačev ubiti B kmetje. Iz S e n t e poročajo, da je bil aretiran tam urednik >De-mokratije« in kandidat (Davidovičeve) demokratske stranke v Subotici Milan Popo-vič. Razen n jega ie bilo aretiranih še osem uglednih članov demokratske stranke. Is Sombora so prišle vesti, da je »nacionalistična« tolpa napadla kandidata ma-žarske stranke Jovana Wargo in so ga do mrtvega pretepli. Razen tega je vdrla v njegovo hišo in mu ukradla iz Wertheim-bla-gajne 40.000 Din denarja v gotovini. Njegovo stanovanje so popolnoma opustošili in mu napravili veiiko škodo. Zemljorad-niški klub je prejel iz Kumanova obvestilo, da je tam policija prepovedala zem-ljoradniško zborovanje. Iz R u m e izvemo, da je tam »nacionalistična« četa vdrla v hišo odvetnika dr. Georgijeviča, ki kandidira na Davidovičevi demokratski listi, in ga težko ranila. Prepeljali so ga v bolnico. Laži o razmejitvi z Italijo. 2e po zadnjem obisku naSega zunanjega ministra dr. Ninčiča v Rimu je časopisje poročalo, da se je dr. Ninčid udal glede razmejitve med Slovenijo in Italijo zahtevam italijanske vlade, da pa je italijanska vlada z ozirom na volitve pristala na to, da se razmejitev izvrši šele po volitvah dne 8. februarja, da bi s tem vladna stranka samostojnih demokratov v Sloveniji ne imela ob volitvah pretežkega stališča. Ker se bližajo volitve, zahteva sedaj italijanski poslanik grof Bordrero, da se razmejitev takoj po 8. februarju izvrši, ker tudi zanj ni gotovo, da bo vlada v sedanji sestavi še nadalje vodila politiko Jugoslavije. Tako je danes faktično stanje razmejitvenega vprašanja med Italijo in našo državo. Da bi demokratje prikrili ta svoj velik neuspeh v zunanji politiki, je ljubljansko »Jutro« priobčilo včeraj telegram, v katerem fantazira, da se je v nekem protokolu v Opatiji Davidovičeva vlada odrekla (!) koncesiji, ki jo je bila prejšnja Pašič - Pribičevičeva vlada izsilila (!) od Italije in podkrepuje to svojo laž z novo lažjo, da je popustljivost Davidovičeve vlade razlagati iz milijonskih dobičkov posameznikov, ki so jih dobili v zvezi z eksploatacijo ogromnih šumskih kompleksov ob meji. Ti ogromni debički so, kakor »Jutro« dalje laže, izginili deloma v privatnih žepih, deloma v blagajnah bloka-ških strank. »Jutro« končuje: »Sedaj bo uvedena stroga preiskava, da se nesporno doženejo vsi krivci in pokličejo na odgovor.« Glede opatijskega protokola meseca avgusta minulega leta in takratnega stanja razmejitvenega vprašanja, pa je »Jutro« samo z dne 28. avgusta 1924 prineslo tole izjavo takratnega ministra zunanjih del dr. Marinkoviča: »Razmejitvena dela a Italijo še niso dovršena. Razmejitvena komisija je zborovala v Opatiji in je prišla do pozitivnih sklepov le gbde nekaterih vprašanj. Razmejitev je izvršena le glede onih točk, ki niso bile sporne. Na važnih mestih meja še ni določena. O tem se bodo pogajanja vršila šele kasneje. Treba pa jc, da se poprej sporazumeta obe vladi. Jasno je, da mora popustiti ena in druga stranka.« Tako je bilo stališče vlade dne 28, avgusta 1924, tako je bilo njeno stališče tudi, ko je morala iti z vlac'e. Stanje razmejitvenega vpr:;:",anja se ni pomaknilo naprej, ker je vlada zagovarjala razmejitev po katastralnih mejah in ni hotela pristati na zahleve Italije, kateri so dl-" li veliki šurr'M kompleksi kneza Win-dischgiactza. Šele sedanja vlada se je uuala željam in zahtevam Italije. Davido- videva vlada torej ni mogla nič prodajati, ker Italiji ni nič dovolila, sicer pa je tudi mano vsej evropski javnosti, da ni Davidovičeva, ampak neka druga vlada po svojih najodličnejših pristaših zapletena v nešteto korupcijskih afer. Slovenska javnost pa bo mirno čakala, da »Jutro« imenuje ogromne od Italijanov dobljene vsote, posameznike, ki so te vsote dobili in vse one blokaške blagajne, v katere je pritekel italijanski denar. Na dani Zdi se, da se tukaj ponavlja stari prizor z: »Primile tatul« Visokošolskem dijaštvu. Komur se dogodki ob zadnji sveto-savski slavnosti na univerzi v Belgradu zde neverjetni ali neumljivi, ta naj vzame v roke brošuro, ki je izšla z naslovom: »O studentskom zboru, držanom na Vavedenje, 4. decembra 1924, na Univerzitetu, i ono-me, što je zboru sledovalo.« Brošura je Eonatis uradnega poročila o teh dogodkih, i ga je ministru prosvete poslal rektor univerze, Pavle Popovič. Obsega sledeče dele: 1. opis dogodkov na dijaškem zborovanju na univerzi; 2. opis dogodkov na ulici; 3. opis dogodkov v stari zgradbi univerze (kamor je žandarmerija udrla za be-žečim dijaštvom); 4. specifikacijo priloženih 56 protokolov in potrdil; 5. pristavek s sklepi univerzitetnega sveta v Belgradu, Rektor pravi v tem poročilu: »Zborovanje je bilo pravilno sklicano, z dnevnim redom, ki ga je rektor odobril (prošnja za dovoljenje zborovanja in rektorjevo dovoljenje v prilogi). Zborovanja so se udeležili samo visokošolci. Edina izjema jc bil Mi-bajlo Markovič (s priimkom »Era«), ki ni niti reden niti izreden slušatelj univerze v Belgradu (izjave vseh šest fakultet univerze v Belgradu priložene). Zborovanje — ki jc bilo sklicano za 10. uro predpoldne in ki je trajalo približno uro, in katerega se je udeležilo kakih 300—400 slušateljev (gl. izjave Milivoja Lozaniča, rednega profesorja, Mi-ioja Vasiča, rednega profesorja, Miloja Pro-liča in drugih) — je poteklo mirno in v redu, kar potrjujejo izjave rednih profesorjev Bogdana Popoviča, Miloja Vasiča, Milivoja Lozaniča, asistenta Miloja Protiča, tajnika filozofske fakultete Iva Tomoviča, sluge univerze Dragoljuba Baraniča in še drugih.« V tem stilu nadaljuje rektor svoje poročilo, obsegajoče v tisku 14 strani velike osmerke: vsaka trditev se potrjuje z izjavami verodostojnih prič. Ko so dijaki po končanem zborovanju deloma hoteli odnesti rezolucije rektorju v Grand Hotel, deloma pa oditi na korzo — bil je praznik in lep dan — so naleteli naenkrat v neposredni bliižni univerze ulico, zaprto z žan-darmerijskim kordonom, ki je imel puške po komandi »Gotovs«! Sledilo je obojestransko prerekanje, naenkrat pa je počil strel ali dva — o katerih pa nihče, niti policija, ne trdi, da iz vrst dijaštva —, kar jc bil signal, da je žandarmerija navalila na dijaštvo, ki je v paniki, nastali veled strela, začelo bežati nazaj v univerzo. Ne samo da je žandarmerija bežeče dijaštvo Eo nepotrebnem pretepala (nje nalogaje [la samo, preprečiti ulično demonstracijo, ki pa ni bila nameravana!), zgodile so se naravnost neverjetne reči: vseučiliški profesor priča, da je videl, kako sta dva žandarja držala dijaka, tretji pa razbijal po njem in mu klical: »Qvo ti je od države!«, Sandarmerija je za bežečim dijaštvom vdrla celo v poslopje univerze z revolverji v ro-kahl Za to ni imela nobenega povoda, ker so se dijaki v avlo univerze skušali samo rešiti pred njenim divjanjem. Če je mislila, da ima povod za vstop na univerzo, bi morala prej v ta namen dobiti dovoljenje od sekretarja univerze, ki je bil v poslopju, ali od starejših profesorjev, ki so ravno tako bili v poslopju. Brez dvoma je imela pravico, da se brani pred izgredniki, ki se ž njo ruvajo ali dvigajo proti nji revolverje (dasi ni noben tak slučaj dokazan!), toda v nobenem slučaju bi ne smela streljati v gnečo in na slepo. V njenih brutalnih dejanjih se je posebno občutila neka mržnja do dijaštva in preziranje univerze, kar je treba posebe obsojati. Če bi bilo šlo za trgovsko ali katero drugo mladino, ali za katero drugo ustanovo in ne univerzo, bi vseh teh brutalnosti in te mržnje ne bilo. Zato zahteva univerza, da se odgovorni policijski organi primerno kaznujejo zaradi kršenja nedotakljivosti univerze in zaradi neodpustlti-vega ravnanja z dijaštvom. Na univerzi je bila prelita kri in za to mora nekdo biti kaznovan. Univerza zahteva nadalje, da se policiji enkrat za vselej prepove vsako tako brutalno ravnanje z dijaštvom v vseh enakih slučajih, ako bi se po nesreči dogodil, in da se dado zanesljiva jamstva, da se kaj takega v bodoče več ne bo zgodilo. Zato izraža rektor upanje, da bo minister prosvete z veseljem sprejel te opravičene zahteve in jim poskrbel izvršitev v najkrajšem roku. Tem bolj zato, ker jc prepričan, da je minister ravno tako kakor cela univerza uverjen, da morajo pristojna mesta r. zakonom zajamčene pravice vseskozi spoštovati Univerzitetni svet belgrajski je v svoji j seji 20. dec. 1924 sprejel poročilo rektorja ministra in njegove zaključke za svoje, prepričan, da je enakih misli ž njim tudi ves učiteljski zbor. Obenem je globoko obžaloval dejstvo in energično protestiral proti temu, da je policijska oblast tako brutalno ravnala z dijaštvom, posebe še zato, ker je težko kršila v zakonih zajamčeno nedotakljivost univerze. Izjavil je svoje pričakovanje, da bo minister prosvete storil vse potrebno, da se odgovorne osebe sa svoja dela po zakonu kaznujejo. Podoba pa je," da niti rektorjevo poročilo in -ljegovi predlogi, niti apel univerzitetnega sveta — kar je vse merilo na to, da se univerza in njene pravice zaščitijo — ni imel zaželjenega uspeha. Saj se je vse skupaj obračalo na ministra prosvete, ki ga je baš ob tem času v londonski »The Slavonic Review« Scotus Viator označil kot spretnega učenca nasilnih budimpeštan-skih metod (1924, str. 459, v poročila o notranjepolitičnih razmerah v naši kraljevini). Belgrajski visokošolci, ki ga poznajo od blizu, so ga na svetosavski slavnosti označili z besedami, ki so bile nekoliko bolj krepke. Komur se te besede zdijo pre-krepke, ta naj pazno prečita tukaj omenjeno brošuro, ki ni samo zanimiva slika kulturnih razmer, v katerih živimo, ampak tudi zanimiv prispevek k biografiji našega ministra za — prosveto. na 6 mesecev težke Dne 27. t. m. se je vršila pri deželni sod-niji v Ljubljani razprava proti četniku Orju-ne I. Mekincu radi zločina vloma v stanovanje odvetniškega kandidata dr. Milana Lemeža v Ljubljani. Razpravo je vodil nadsvetnik Mladič, obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Mast-nak, zasebnega udeleženca dr. Lemeža je zastopal odvetnik dr. Juro Adlešič. Obtoženca Mekinca je zagovarjal dr. Knaflič. Obtožnica dolži Mekinca, da je 1. junija 1924 ob 8. uri zvečer z oboroženimi Orjuaci udri v stanovanje (ir. Lemeža in razbil pri njem pohištvo in povzročil škodo, katero so ocenili izvedenci okoli 8.000 Din. Razprava je podala, da se je iz povorke, ki jo je priredila Orjuna na večer 1. junija 1924, prišedši iz Trbovelj, odločila na Frančiškanskem mostu skupina 8—10 deloma uniformiranih Orjuncev, deloma v civilu in stekla na Cankarjevo nabrežje proti stanovanju dr. Lemeža. Hišna vrata sta sicer stražila dva stražnika, Orjunci pa so zahtevali, da se stražnika odmakneta, rekoč: »Mi smo bolje oboroženi kot vi.« Stražnika sta se res umaknila, Orjunci so vdrli v stanovanje hišnice Pobeške in zahtevali od nje sekiro, rekoč, da bodo raz-sekali dr. Lemeža. Ker pa ona ni imela sekire, so šli na dvorišče in tam nabrali opeko. Potem so stekli v prvo nadstropje in z opeko razbili okno v vratih, da je mogel eden Or-junaš v stanovanje. Nato je od znotraj odklenil vrata in spustil v stanovanje svoje ostala \ tovariše, ki so prišli z nastavljenimi revolverji. Mekinc je komandiral pobijanje pohištva in ukazoval svojim tovarišem: »Vrzite, preobrnite in tucite itd « Ti so pridno razbijali in rasbili šipe, ogledalo omaro in posod-je, da je žvenketalo vse vprek. Vodja jih je k temu delu priganjal, rekoč: »Brzo bračo, deset časovn je proč.« Ko so vse pobili in je doba, ki je bila določena za razdejanje, 10 minut potekla, je dal ukaz: »Sada dosti, iditec in so odšli ir, stanovanja. Ko so prišli na cesto k svojim tovarišem, so jim povedali: »Gotovo je.« Vse to kaže, da je bil napad popolnoma pripravljen in točno organiziran. Gospa dr. Lemeževa jo že preje slišala, da se namerava napasti njeno stanovanje ;n je prišel g. H. Hlebec, da bi stanovanje va- ; roval. Ko je ta skozi okno videl, da so Orju- 1 naši stekli proti stanovanju in jo slišal razbijanje na vrata, je odprl okno in klical policijo na pomoč. Spodaj pa je stala povorka Orjuncev. Odgovor na njegov klic sta bila iz ceste 2 strela. Eden je šel tik Hlebčeve glave in se zadri v strop. Poleg tega jo slišal porogljive klice: »Smrt dr. Lemežuk Zato mu ni kazalo daljo na pomoč klicati, nego je spustil rolo in čakal v sobi, kaj pride. Takoj je spoznal med Orjunci vodjo Mekinca, s katerim jo bil pred nekaterimi mcseci pri sodniji kon-frontiran in ga je nedvomno spoznal. Ravno tako ga je spoznala tudi gospa dr. Lemeževa pri svoji konfrontaciji na sodniji in tudi pri razpravi. Mekinc je sicer tajil svoje dejanje ln se izgovarjal, da je šel ves čas v sprevodu pred magistrat in se ni oddaljil iz vrste, kjer je korakal v prvi vrsli poleg Ferdo Kranjca. V resnici je tudi ta kot drugi ostali Orjunci tovariši potrdil, da je šel Mekinc z njimi v vrsti in da ga niso Izpustili izpred očesa in podobnj. Vendar sodnija ni mogla verjeti njegovim tovarišem. ker sta Hlebec in ga. dr. Lemeževa brezdvomno spoznala Mekinca pri napadu. Mekinc pa se jc tudi sam izdal s svojimi pismi, ki jih je hotel utiholapiti iz preiskovalnega zapora med svojim perilom na svojo ženo in na svojega zagovornika, pa &o bila ta pisma prestrežena. Zanimivo ie tudi, kako so je Mekinc takoj pri prvem zaslišanju skliceval na i ženo in njeno prijateljico Velko Ekerjevo, slu-v šaleljico univerze v Ljubljani, da je šel z nji- ma naravnost pred magistrat. Toda niti žena niti Ekerjeva niste mogli izjaviti, da ste šli z Mekincem, niti ga niste videli. Tako je pričala Ekerjeva pred policijo 5. junija 1924. Dne 25. junija 1924 pa je na sodniji izpovedala, da ne ve, kako da je pred policijo tako pričala, pač pa da je v resnici videla Mekinca in da je ves čas šla poleg sprevoda, v katerem je šel Mekinc. Mekinčeva žena pa se je pričevanju pri sodniji raje odpovedala. Pri takih okolnostih je sodnija morala še bolj verjeti pričevanju Hlebca ln dr. Lema- ževe in je obsodila Mekinca na težko ječo 6 mesecev, poostreno s postom ln trdim ležiščem in temnico, plačilo stroškov kazenskega postopka in plačilo odškodnine zasebnemu udeležencu dr. Lemežu za razbito pohištvo. Volivno gibanje. < celokupen stan, ki je pomoči potrebe«, neozlrafe se na njegovo politično prepričanje. Po vseh dosedanjih poročilih nam je uspeh absolutno zasiguran. Dne 31. dec. 1924 sc je oglasil pri predsedniku naše stranke g. Tavčerju nosilec demokratske liste, ozir. nacionalnega bloka, dr. Pivko, ki mu (e v tresočem tonu Izjavi^ da on absolutno ne nosi odgovornosti za vse lazi, ki jih spušča demokratsko časopisje v svet in da on sam to umazano gonjo absolutno obsoja, vendar da pa r.i v njegovi moči, da bi to kot nosiec preprečil, ker se nahaja celokupno časopisje ln vodstvo v rokah dr. Žerjava. On priznava tudi, da je dr. Žerjav ln delno mariborski demokrati kriv, da ni prišlo do »nacionalnega bloka«. Njemu je le danes žal, da mora biti on nosiec nekakega bloka, ki pa Se oddaleč ni »nacionalni blok«. On |e le žrtev zahrbtne demokratske politike, ali ker Je dal besedo, da bo nosilec, ne more sedaj se zopet umakrili. Prosil je tudi, da se vzame vse ta na znanje in se ga osebno ne napada. Cel govor sc je vršil tako, da sc vidi, da hočejo demokratje tega poštenjaka samo izkoristiti in potem vreči kot čisto cunjo v staro šaro. Iz razgovora jc bilo tudi razvidno, da on sam priznava, da bo njegova kandidatura predvsem škodovala »Sokolstvu in Orjuni« in da z eno besedo ni storil prav, ko je prevzel nosilstvo »laži-bloka«. Iz navedenega dejstva Je jasno razvidno, da bo demokratska "stranka, ki je hotela izkoriščati Orjuno in Sokolstvo v svoje umazane politične svrhe, popolnoma propadla. Agitacije je treba predvsem vršiti od moža do moža in dajati »Narodnega Gospodarja«, da si ga ljudje sami prečitajo. Naše parole v volitvah' so: Pojdimo Slovenci v Radikalno stranko, kjer bo en naš poslanec v tej najodličnejsi stranki, katera drži vlado v svojih rokah, več dosegel kakor vsi ostali poslanci. Slovenci smo sami krivi, informiramo vlado potom klerikalcev, demokratov itd., samo ne potom ljudi, t. j. naših slovenskih radi-kalov, ki imajo v klubu odločilno besedo, mi hočemo pomagati vsem in vsakomur brez razlike političnih strank, in za nas je edino važno, da je dotičnik pomoči potreben, mi hočemo se boriti za stalnost uradništva, urediti vprašanja vpokojencev, invalidov, ustanavljati zadrugarstvo in podpirati delavske strokovne organizacije. Smo za skupno državo, ker bi nas hrvatski republikanizem in pa slovenski avtonomizem vrgel v roke Italijanom, delno bi nas pa Radič pohrvatil. Razume sc, da bi cn kos pobrali tudi Nemci in Madžari. Tu so naše volivne parole, s katerimi vršite potrebno agitacijo. Potrebno je tudi povdarjati, da nas bodo Srbi amputirali., ako ce bodemo hoteli z njimi v bratskem spora-umu de'.ovati za našo državo. Mi bodemo tudi pravočasno poslali letake in vc*. ostali agitacijski materijal, katerega razdelite meti svoje pristaše po gostilnah, žcleznicah in 6ploh tam, ker sc zbira največ ljudi. Potrebno ic sklicati sestanke pristašev in »impatizerjev ter potom teh vršiti podrobno agitacijo. Priredili bomo v vseh srezih javne shode, na katerih bodo govorili govorniki iz Maribora, dr. Ravnik, Grafcnauer itd. ter Vas bodemo potom časopisa ter pismeno o tem obvestili. Obveščamo Vas, da je oblastni odbor za Vaš okraj oziroma srez določil predstavnike in namestnike skrinjic ter Vas prosimo, da jih tozadevno obvestite in dobita njihovo privolitev, katero nam čimprejc dopošljite. V slučaju pa, da bi kateri od teh nc sprejel, nam določite sami drugega namestnika. Kjer pa Se nimamo čuvarjev skrinjic, skušajte jih Vi sami poiskati in naa tozadevno obvestiti, da jih \-pišcmo pravočasno na volilno listo. Možje-radikali na delo, in naša zmaga je popolnoma sigurna! Z narodno-ra^ikalnimi pozdravi: L. S. OBLASTNI ODBOR NARODNE RADIKALNE STRANKE MARIBOR. Podpis.* Zaupna pisma SDS. n. To pismo je pisal naiven kandidat nacijo-nalncga ploha svojemu agitatorju. Agitator ga je v naglici pozabil na mesarskem shodu pri Košaku, kjer ga je našel naš somišljenik. Glasi sc pa takole: Dragi! Vem že sam, da je najtežavnejše debatirati z uradniki. Med nama povedano je istina, kar so klerikalci trdili, da uradniki le »žro in žro«. Pa kaj se da pomagati. Povej jim na shodih, da se je stranka JDS vedno zavzemala za uradniško vprašanje in da je vse storila za nje, stranka SLS pa je delo onemogočala in se sploh za uradniško vprašanje ni brigala. Gro le za to, da dobimo uradnike na svojo stran, nekateri imajo velik vpliv. Če Te kdo na shodu interpelira radi uradnikov, moraš pač reči kako silno stranka JDS simpatizira z uradniki in da bo vse strune napela, da se jim diference takoj izplačajo, če dobi nacijonalni blok večino. Seveda je to nemogoče, pa to med nama — od kod naj pa dobimo 1 milijardo 500 milijonov Din? Glavno je, da zatrdiš uradnikom, da če volijo nacijonalni blok, dobe difcrenco, če nc — pa ne. — Siccr pa le postopaj z uradniki malo bolj »od zgoraj«! Kaj pa če uboga para? Čc Ti kdo na shodu uradnikov Ie najmanj ugovarja, naznani ga meni, bomo takoj napravili kratek proces! To v ravnanje! Zdravo! Tvoj N. N. KDOR ŠE NI SPREGLEDAL, NAJ ČITA1 V roke nam je prišla okrožnica Narodne radikalne stranke, katero je le-ta razposlala svojim krajevnim organizacijam, zlasti v volivnem okraju Celje-Vran-sko. Kakor slišimo, je ta okrožnica romala po celi Sloveniji. Nam je to prav, ker bo zbudila iz političnega spanja in politične nevednosti tudi zadnjega zagrizenega ali kupljenega pristaša protiljudskih strank. Čujte, kaj pišejo , da je Pivkov, Žerjavov, Drofeniggov narodni blok — »laži-blok« in da nas bodo amputirali ter vrgli kot plen lačnim sosedom, če ne bomo pred temi veleumi, velenarodnjaki, vele-državotvorci in velejugoslovani pokleknili in pokoro molili zato, ker hočemo v tej državi živeti kot svobodni in enakopravni državljani in ne maramo, da bi nas rezali, odrezavali ali sosedom metali. Tako izgleda v resnici edinstvo in pa državotvorstvo dičnih naših nasprotnikov in kapitalnarodnjakov, zavednih Jugoslovanov in še bolj zavednih Slovencev. Lepa družba dr. Žerjav, Drofenigg, Pivko, Radikal in Comp. v ogledalu tako prosto odkritih okrožnic. Obošen bi bil, če bi se kdo od opozicije drznil tako pisati ali govoriti. Ali ni to veleizdajstvo: delati ali samo groziti, da se celi narodi odtrgajo od naše države potom rezanja ali amputacije!? — Pa so še tako nesramni, da imajo naše pošteno slovensko ljudstvo za norca in mu dajejo v podpis »častne« izjave in legitimacije o državni misli, narodnem edin-stvu itd. Taki listki so rudeči, modri in beli ter se zahteva od volivcev zanje po 1 Din, 5 Din in 10 Din. Ljudstvo jtm pa fige kaže, ker bo volilo s kroglicami in ne z listki! Dotična okrožnica radikalne stranke pa se debcr.edno glasi: L. S. Oblastveni odbor Narodne radikalne stranke Maribor. Maribor, 3, jan 1925. Krajavnl organi/aci* ?IRS I »Situacija za našo stranko v mariborski ob-Ir.iti stoji izborno in bo kandidatna lista te dni pod naslovom Narodna Radikalna stranka vložena. Iz V3eh srezov se pojavljajo naši pristaši in vršijo prav živahne agitacije za volitve. Danes smo zaključili s predsedstvom invaliiov, vpokjcnccv in najemnikov kompromis, na podlagi katerc'a bodo šli vpokjenci, invalidi In najemniki voliti našo stranko in bo kandidiral njihov zastopnik v enem najmočnejšem srezu levi breg Maribor. Prekmurje kaže jako dobro, ker so se obvezali tamošnjl veleposestniki razdeliti dohrovoljno zemlje, ako bodo kmetovalci volili Narodno radikalno stranko. Slo-venjgradec in Prevalje, kjer kandidira naš stari borec Gratenaucr, kaže prav lep izgled na veliko število glasov. Tudi ostali srezi Maribor, CSamoupravac je 22. januarja poročala o Zupaničevem shodu v Predgradu dne 19. januarja, da je bil »sijajen«. V resnici pa je bil skrajno klavern, ker so navzoči pristaši SLS, ki so bili v večini, Zupaniču postavljali taka vprašanja, da je v splošnem nemiru komaj mogel izpregovoriti. Samo to se je slišalo od Niko Zupaniča, da »se moramo radikalom vsi pokoriti«, kar pa nam Belokranjcem niti v sanjah v glavo ne pade. Mi smo Zupaniča vprašali, kdaj bo neki po naši dolini stekla železnica, ki nam jo radikali že tako dolgo obljubljajo, ob volitvah namreč, napravili je pa do danes niso in seveda tudi nikoli ne bodo. Tudi smo g. kandidata vprašali, kdaj bo poravnal Kadetov dolg, ki ga je obljubil pri zadnjih volitvah v brzojavki na naše županstvo poravnati, a ga do danes še ni. Ker Zupanič na to ni nič pametnega vedel odgovoriti, smo rekli, da naj le naprej lepo zida našo železnico na — papirju, mi pa bomo 8. februarja volili našo SLS, ki tudi izpolni, kar ljudstvu obljubi! 8. februarja torej vsi na svidenje pri 1. skrinjici, kamor bomo vsi Belokranjci vrgli svoje kroglice! Št. Peter pri Novem mestu. Tudi pri nas je zadnje dni volivne borbe precej živahno. Kandidati in agitatorji nasprotnih s'rank prihajajo, plačujejo za pijačo in tudi sicer razdajajo denar, pa tukaj v naši trdnjavi zanje ni ugodnih tal. Pred nekaj dnevi se je pripeljal z avtomobilom g. dr. Zupanič agilirat za Narodni ploh. Dal je hitro nekemu možu večjo vsoto denarja z nalogom, naj vabi po celem Št. Petru na Zupaničev sestanek. Z velikim trudom jih je zbral osem in z onimi vred, ki so bili v gostilni jih je bilo na slavnem Zupaničevem shodu 12. V »Samoupravi« so se pa lagali, da jih je bilo 30. Zupanič je pri povedoval, da je Pašič intabuliran na oblast in na vlado v Jugoslaviji. Silno je bil hud na one, ki tega ne verjamejo in ne bodo hoteli nikdar verjeti. Potem je dol še za pijačo in jo je nato hitro odkuril. Zadnjo nedeljo so privandrali glavni stebri samo-stojnežev na Dolenjskem, da bi imeli pri nas shod. Shod so hoteli imeli, prostora in ljudi za shod pa niso dobili. Zato so jo ponižno primanali vsi skupaj na sijajen shod Slovenske ljudske stranke, ki se je vršil v domu. Dasi so bili navzoči samo-stojneži sicer na vseh shodih v svojih domačih občinah vedno glasni in razburljivi, da ni bilo ne konca in kraja njihovih neslanih opazk, so tukaj na tem shodu molčali tudi takrat, ko so govorniki kazali z najo6trejšimi besedami na grdo izdajstvo samostojnežev cd začetka te stranke do njenega neslavnega konca. Zavedali so se, da bi bilo pri zavednih Št. Petercih nevarno delati zgago in izzivati prepire. Shod Slovenske ljudske stranke se je izvršil z največjim navdušenjem. Pri volitvah dne 8. februarja bo Št. Peterska občina zopet korakala po številu glasov, cddanih za SLS, med prvimi v celi Sloveniji, m* du&Ui! ••iTfriT ftiM-nrii^fi : Iz Smlednika. Pri nas se prav pridno pripravljamo na volitve. Posebno naši republikanci kar mendrajo. Pošiljajo republikanska pisma, po hišah agitirajo in po gostilnah, nekateri pa so celo pripravljeni dati svojo srčno kri *a Prepeluhovo republiko. Le škoda, da so zgubiU glavnega govornika in agitatorja, g. Iv. Jeraja, odšel je za 10 tednov na ričet. Pristaši SLŠ se jim pa smejijo, ker vedo, kaj so ti ptički, namreč sami ostanki samostojnežev, socialistov in komunistov. Vedno govorijo, da ne odnehajo za las od svojega prepričanja, a vendar so to sami u skoki. Za občinske volitve so hoteli s podpisi potrditi, da so pristaši SLS, danes so republikanci, kaj pa bodo jutri? — Smlejci ne bodo volili take neznačajneže, ampak zavedne može, poslance SLS in njih voditelja dr. Korošca ter svoje kroglice zmetali v prvo skrinjico. Smiliel pri Novem mostu. Župan naše občine je odstavljen in občinski odbor razpu-ščen, kakor ste že poročali in za gerenta po-stavljen Kovač iz Kandije, znani sitnež. Fantje, možje: Ne pozabite, da je Pucelj glasoval za ustavo in je sokriv neznosnim davkom, so-kriv da naši fantje služijo v Macedoniji itd. Ne pozabite trboveljskih dogodkov. Demokratar-je čutite na svoji koži, zato proč z njimi! Našo okolico preplavljajo nasprotni časopisi. Lahko se »Kmetijski list« hvali, da ima 1000 naročnikov več, saj dobivajo njegovi agitatorji cel kupe »Kmetijskega lista« brezplačno, pa nehote, s »Kmetijskim listom« v roki agitirajo samo za SLS. 8. februar naj bo dan osvobojenja od jarma demokratarjev, radikalov in kakor se že pišejo vse te stranke, zato volimo vsi v prvo skrinjico! Usoda naših fantov v Macedoniji. Moj sin je služil pri 26. pešpolku, mitr. četa v Stru-mici, Macedonija od leta 1923. in bi v oktobru leta 1924. odslužil kaderski rok. V začetku oktobra mi je sporočil, da je obolel na malariji, toda nič hudega sluteč, me je prosil, da mu naj pošljem par dinarjev za priboljšek, na kar sem mu obratno poslal 100 Din težko prisluženega denarja. Dne 14. oktobra me silno iznenadi brzojav od nekega prijatelja vojaka, da jo videl v Skoplju na pokopališču sveži grob z vojaškim križem in sledeči napis: Franc Jerina, redov 26. pešpuka, mitr. četa itd. Takoj po prejetju te žalostne novice sem pisal priporočeno na komando omenjenega polka, če je resnica. Toda čakam in čakam zaman. Pisal sem ponovno, do danes petkrat, v odgovor sem prejel dopis nekega ondotne-ga narednika, da je moj sin res umrl, denar da jo pa odposlali v bolnico. Na dopisu ni bilo nikakega pečala komande, istotako ne -d komandanta. Zaradi tega se mi zdi sumljiv. P>,al in poizvedoval sem potom poštne prave radi pošiljatve 100 Din, nakar sem dobil sporočilo, da jo bil denar sprejet na komandi omen. polka dne 11. oktobra 1924 Od drugih njegovih prijateljev sem zvedel, da je zbolel moj sin v začetku oktobra, in da se je ž njim ravnalo, kakor z drugimi bolniki, to se pravi, skrajno nemarno. Odpremili so ga v bolnico 10. oktobra, ko je bil ie popolnoma onemogel, in v priboljšek so mu dali pol kosa trdega komlsa. Pričakujem uradnega obvestila ie skoro 4 mesece, toda ni duha ne sluha. Kam se naj obrnem, da dobim natančne podatke? Zatorej vprašam ponovno, zakaj mi kon.anda 26. pešpolka uradno ne odgovori na mojih pet prošenj? To jo pač mogoče edino pod seJa-njim režimom. V najkrajšem času ima odriniti drugi moj sin pod vojaško suknjo in me srce boli, ker vem, da ga bodo kakor druge slovenske mladeniče poslali v Macedonijo. Zakaj ne bi naši slovenski mladeniči služili v domačem kraju ? — Anton in Marija Jerina, DoL Logatec. Z Viča. Naša velika občina poleg Ljubljane je danes brez župana. Kdo je temu kriv, je jasno, gotovo je nehote povedal pri zadnji občinski seji samostojnež Knez. Dva dni je namreč vladna komisija revidirala občinsko upravo na Viču, pa ni našla nič takega, da bi moral biti odstavljen župan g. Gale. Pa pride Knez in pove javno, da mu je glavar Ferjančič vsled nereda na občini že v ponedeljek ponudil gerentstvo, torej že prej, nego se je zaključila revizija, da skoro ie prej, pcedno se jo dobro začela! O čudo! Mi najprej Iščemo, potem pa lahko najdemo ali pa tudi ne. Liberalec pa je brez iskanja našel nered. Do zadnje seje še nismo čuli kaj takega! Pa poglejmo še nadalje to zanimivo odkritje! Nam je znano, da je liberalec Knea hod;l cel teden ob uradnih urah iz tovarne v Ljubljano, gotovo ne se sprehajat, ampak nekaj iskat in našel je, česar vsa komisija ni mogla najli. Srečen človek, ta veliki prijatelj delavstva, ki je rekel, da se občinski denar zapravlja, če se oblačijo raztrgani otroci ia podpirajo brezposelni. Kdor bi torej rad kaj našel, naj se le nanj obrne in gotovo mu bo izrekel za njegov trud pohvalo, kakor je to storil g. Lintnar z besedami, dobro ste naredili. G. delovodja Knez, mi se poznamo. Vi radi iščete preveč iščete izven tobačne tovarne. Ali se to godi z dovoljenjem g. ravnatelja Mandelja ali ne, nam ni mar, vemo pa, da vaši pogostni dopusti niso v sklada t državno službo. Svetujemo vam, porabite uradne ure za svoj posel in v prihodnje manj iščite, da se o vas ne uresniči občeznanl pregovor: »Kdor drugim jamo koplje, lahko sam vanjo pade«. Radovljica — eldorado Zerjavovskih premestitev. Izmed vseh krajev na deželi utegne doseči, če bo šlo tako naprej, naša Radovljica rekord v režimov, premestitvah. Premeščeni so: Orožniški kapetan Palčič, orožnika Ober-star in Črnuha, vladni tajnik dr. Vidic, finančni komisar dr. Orel, starešina oddelka finančne kontrole Mlakar in preglednika Rekar in Šuštar, nadučitelj J. Pleničar in učitelj V. Grunduar, načelnik postaje Fr. Ramovš in pismonoša Rajhman. Pobudo na vse te preme* stlVe daje naš oče »tajnik dr. Žerjava« kar s brzojavkami, ki se glase: »Premestitev se mora izvršiti takoj z vsemi sredstvi!« Med premeščenimi jih je 10 oženjenih, ki bodo morali sedaj živeti ločeni od svojih družin. Posebno značilna je premestitev pismonoše RajhmaL.3. Dokler je živel ravnatelj dr. Debeljak, oče tajnik s svojim predlogom niso uspeli. Ko je nastopil službo njegov namestnik, so se oče tajnik takoj prodrli. Mož je imel 2 leti bolno ženo, ki mii je umrla in mu zapustila 3 otroke. Z njimi se mora sedaj sredi zime seliti. Za te premestitve se posebno navdušuje »naš« gostilničar, ki povsod pripoveduje, da je tako prav in da bodo prišli še drugi na vrsto. Mol misli, da agitira s tem za dobrobit Radovljica, pa agitira le za načrt blejskega graščaka Ken-de, ki obljublja Blejcem, ako bo izvoljen ir. žerjav, okrajno glavarstvo in okr. sodišče na Bledu. Da gremo z duhom časa naprej, odreja okr. glavarstvo hišne preiskave pri naročnikih »Republikanca«. Dvema naročnikoma so preiskali domove ter ju potem poklicali na okrajno glavarstvo v zaslišanje. Oba sta se čudila, da ju preganjajo, dočim »Republikanec« * Ljubljani svobodno izhaja. Pač je duh časa taki Jožica. »Izborno« obiskan shod j« imel blokaški kandidat Zebal pri »Ruskem carju« na Ježici v sredo 28. t. m. Od domačih samostojnih demokratov jih je bilo navzočih 5, reci pet, vsi drugi žerjavovci so bili iz Ljubljane. Večino zborovalcev so pa tvorili opozicijonalct, posebno SKS jo bila močno zastopana. Prišel je celo njen tajnik Bukovec iz Ljubljane. Bali so se blokašl zelo, ker so postavili pred vhod močno stražo ljubljanskih fantalinov, oboroženih s palicami in bikovkami. Na shod jo prišel tudi odposlanec okr. glavarstva in pri-vedel seboj 8 orožnikov. Shod je bil torej opremljen z vsem, kar spada k shodu vladne stranke. Shod je otvoril Zebal sam z jeclja-čim glasom. Ko je začel razvijati svoj gospodarski program, so začeli padati medklici, zborovalci so se smejali, ker se je gospod kandidat pri vsakem drugem stavku zaletel tn popravljal. Smeh in medklici niso hoteli prenehati. Odnehati je moral g. Zebal in prepustiti svoje govorniško mesto govorniku opozicije Bukovcu, ki je imel vse samostojne kmete na svoji strani ln tako žel pritrjevanje večine zl>orovaleev. Prvotni demokratski shod se je Izpremenil v shod SKS in se tudi kot tak kon-čal. Precej zahave je bilo tudi, ker jo odposlanec okr. glavarstva delil opozidjonalcem na medklice ukore in jih slednjič popolnoma prepovedal. Sedaj hodijo pristaši opozlcijonalnlh strank po Ježici in tuhtajo, proti kateremu paragrafu našega ali srbskega kazenskega zakonika so se z medklici kot takimi ntfKrreSlH. Krško. Ministrova parada. Resnici na Mu-bo povemo, da je veliko število županov manjkalo pri uradni paradi pri >»rezJNe maram, da bi mi kdo očital, da sem za ljudske denarje žrl.« Zdaj pa pomislimo, kako je »Jutro« očitalo našemu kandidatu, g Sušniku, da je na Raki »ministrsko plačeval«, ko je plačal nekaj litrov vina rajkemu pevsl' -mu zboru, ki je zapel zvečer nekaj lepih do lenjskih zdravic! — Težko čakamo 8. februarja.________ Politične vesti. 4- Vprašanje. Ali je »Jutru« in njegovim informatorjem znano ime nekega collonella Garibaldija? Ta bi namreč mogel dati točna pojasnila o izdajstvu naših mejnih interesov Italiji! Posebno o odsto-pitvi gozdov (Javornik, Windischgraetzo-va posest itd.) ob naši meji proti Italiji, kakor tudi o veliki kompenzaciji pri ICa-gtvu? »Jutro«, govori! -f Eelgrajsfeo vseučiliško dljaštvo in Pribičevič. Okoli 50 vseučilišfcnikov in pristašev Pribičeviča so organizirali akcijo, da sestavijo posebno spomenico na rektorja belgrajskega vseučilišča, v kateri bodo zahtevali stroge kazni za vse, ki so se udeležili znanih demonstracij proti Pribičeviču na dan svetosavske proslave. Spomenico nosijo Pribičevičevi pri-ganjači med dijaštvom od dijaka do dijaka na podpis. Kdor ima Štipendijo, pa se brani spomenico podpisati, pride na »črno listo« in izgubi štipendijo. Ta umazani pritisk na lačne dijaške želodce obsojajo vsi vseučiliški profesorji in dijaki. Protestu svojih belgrajskih tovarišev se bodo pridružili tudi slovenski vseučilišč-niki, zlasti oni, ki imajo volivno pravico, in bodo kot svobodni akademiki s svojim glasovanjem na dostojen način krepko obsodili tiranijo, ki jo uganja današnji minister prosvete tudi na vseučiliščih. Visokošolska mladina je stala vedno v prvih vrstah borcev za pravo svobodo in resničen napredek in ni nikdar in nikjer odobravala nobenega nasilja. -f- Ferad beg Draga zaprt. Policija je 30. januarja popoldne v Skoplju aretirala voditelja džcmijcta Ferad-beg-Drago. Prepeljali ga bodo v Kosovsko Mitrovico. Zaprli so tudi tri črkostavce, ki so bili zaposleni v tiskarni, ki je izdajala turški list »Mudja Fede« (»Zakonita borba«}, da onemogočijo izhajanje lista. Zadnje dni pred volitvami bodo naši nasprotniki vporabili vsa dovoljena in tudi nedovoljena sredstva, da bi vas premolili. Posluževali se bodo najgrših laži. Izvrševali bodo tudi nasilja. Ne ustrašite se ničesnrl Vsi do zadnjega pojdite na volišče! In volivno geslo vseh poštenih in pa zavednih Slovencev — naj se zgodi, karkoli— je: 8. FEBRUARJA VSI DO ZADNJEGA M02A NA VOLIŠČE, KROGLICE PA V SKRINJICO DR. KOROŠCA1 <1 r.5 Kranjskem \i Nasilcc kandidatne lisic: M — Naročnikom tedenske izdaje »Slovenca«. Ker je bil v nedeljo »Slovenec« zaplenjen, smo poslali vsem naročnikom tedenske izdaje današnjo številko »Slovenca« za odškodnino. .— Laž ima kratke nege. Prejeli smo naslednji popravek po § 19 tisk. zakona: Ni res, da sem govoril na shodu »Vsi poslanci SLS so lažniki in barabe«, pač pa je res, da tega nisem nikdar trdil. — Ni res, da sem trdil »zato lahko rečem, da so klerikalci lažnjivci, lažnji-vce jc Korošec, Kulovec in vsi ti*ri«, pač pa je res, da tega nisem trdil. — V Smarju-Sap, dne 29. januarja 1925. — Pompe Rudolf, žel. uradnik. — Ker je dr. Kulovec vložil tožbo proti g. Pompeju, bo sednijska razprava ugotovila, koliko je resnice na gornjem popravku. — Zahvala. Franc Komatar iz Radule št. 30, občina Šmarjela na Dolenjskem, sem imel pokojnino, pa so mi jo bili, ko so imeli besedo SKS, vzeli. G. poslanec Sušnik mi jo je zopet izposloval. Tem potom se mu lepo zahvaljujem in priporočam, da vsak pameten človek voli SLS. — OseSina vest. Kakor smo izvedeli, je premeščen znani žnndarmerijski stotnik Vošnjak iz Slovenije nekam v Bauat. Nimamo povoda zagovarjati tega častnika, ki je bil skozinskozi demokratarski, pač pa se nam zdi čudno, da je šel za mrjorjem B. in kape-tanom Palčičem itd. še Vošnjak in ta tik pred volitvami. Nam bi bilo žal za tako izvrstno poslovno moč tega gospoda, če ne bi •znali, da je ta premestitev samo maska za oue, ki pridejo... Mi vemo namreč, da se bo Vošnjak vrnil v Slovenijo, medtem ko se bodo drugi slovenski oficirji tiho odmeglili. Samo če tega načrta ne bo prekrižal 8. fe-bruar! — Število volivccv na bivšem Kranjskem znaša 103.382. Od teh v Cmomeljskem okraju 5379, v kamniškem 8953, v krarjskem 12.475, v krškem 13.025, v kočevskem 10.848, v litijskem 9037, v logaškem 7157, v ljublj. okolici 16.462, v radovljiškem 8763, v novomeškem okraju 11.283. — Vlada in izplačila uradnikom in Invalidom. 29. t. m. se je posvetoval Pašič s finančnim ministrom Stojadinovičem o izplačilu vsega, kar je vlada dolžna uradnikom in invalidom. Finančni minister bo o tem podal izjavo, kedaj pa denar, to najbrže sam ne ve. — Glasovalni seznamek za volitve je založila tiskarna Tiskovnega društva v Kranju in se dobi pri njej pola za 1 Din. 1 pola je za 116 volivcev. — Kako si spleta dr. Peslotnik venee slava pod Pribčeričevim okriljem. Z ozirom na notico pod tem naslovom v petkovi številki smo prejeli pojasnilo, d dotični odlok ne tangira učiteljišča v škofji Loki. — »Štrajkajo naj!« Kdo? Upokojenci! Z gornjimi besedami se je ponorčeval iz teh siromakov, kakor že znano, dični »načelnik« v Stojadinovičevem finančnem ministrstvu, ko je njih deputacija spet enkrat po brezuspešnem moledovanju zaprla vrata za seboj. — In res ko bi ne bilo nastopilo kratko medvladje Davidovič-Koroščevega ministrstva, bi upokojenci še "danes ne imeli niti tistega pičlega pri-boljška 50 milijonov, ki jih je bila skupščina že zdavnaj dovolila; kajti Stojadinovič, ki je kakor vsako drugo, tudi lo izplačilo odlašal, bi jih bil sedaj za volitve potrosil, potem pa flegmatično skomignil: »Nema para k No, pa še tega. kar je bil nam Ljubljančanom dr. Spaho namenil in postavil v proračun, namreč da pridemo v prvo krajevno skupino, nam radikalno-demokralska večina finančnega odbora ui privoščila, ampak odjedla za vselej mesečnih par sto dinarjev! Zato se bomo naravno dne 8 februarja vsi upokojenci, razen če bi bil kdo po čitanju obeh režimskih listov že čisto poneumnil, ravnali po gornjem opominu in solidarno štrajknli, to se pravi: gotovo nobene kroglice vrgli v kako režimsKO skrinjico, pač pa najbolje storili, da vržemo vsi svoje kroglice r Ljubljani v 4., povsod drugod pa v 1. skrinjico! Štrajkajmo torej vsaj sodaj, ko nam je edino mogoče! — Izgubil je dne 80. jan. t. 1. Miha Bnhor iz Kvasice pri Črnomlju, trgovec s kožami, v vlaku, ki prihaja v Črnomelj ob tri četrt na 8 zvečer iz Metlike, približno '2250 Din. Pošteni najditelj dobi primerno nagrado. — Žcrjavovi šufnni. »Jutro« s častjo in slavo kadi slavnim županom, ki so pozdravljali dr. Žerjava v Novem mestu. V imenu vseh županov sta govorila župana Schaucr iz Po-Iji n, in Brulc iz Mirne. Toda o smola! Schaucr je župan bil. Brulc je bil samo kandidat za župana, pa je proff.del. Danes ni nihče teh dveh gospodov župan. Pač slabe znamenje za Žerjava, če ga pozdravljajo le teki, ki so župani bili ali ki so kot kandidati za župana propadli. — Nenavaden način agitacije. V sredo zjutraj je priplavala mimo Osjeka po Dravi ledena klada, na kateri je bil videti velik napis na papirju: »Živijo Radič«. Klada je plavala po sredi reko in vzbudila precejšnjo pozornost občinstva, ki se je nahajalo pravkar na obali. — Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral na univerzi v Zagrebu gosp. Adolf Locniškar. Častitamo! — Smrtna kosa. Dne 30. jan. t. 1. je umrl v Mostah pri Ljubljani 28 letni želez, tapetnik Ivan K e r š i č. — Organizacija belgrajskih književnikov. V Belgradu se snuje društvo tamkajšnjih pisateljev. V društvu naj sc združijo vsi pisatelji ves ansambl. , - Vpra?an:e delovnega časa- Nedavno je minister za socialno politiko izdal naredbo, s katero jc odložil uveljavljcnjc zakonskih določb o delavnem času v trgovskih in obrtnih obratih. Proti tej naredbi se je med delojemalci dvignil povsodi velik odpor. Sedaj javljajo, da nkliče minister za socialno politiko v kratkem konferenco, ki naj pretrese vprašanja o delovnem času. Povabljene bodo vse prizadete kor-poracije. — Nov višji državni pravdaik v Zagreba. Za višjega državnega pravdnika v Zagrebu je imenovan dosedanji namestnik Franjo Rubclli. — Smrtno se je ponesrečil dne 29. t. m. Jožef Furlan, posestnik na Vrhniki p. d. Princ. Okrog 8. ure zvečer se je vrnil domov. Ker so bile hišne duri zaprte, je zlezel po lestvi v podstrešje ter v temi padel po stopnicah in si zlomil tilnik. Poklicani zdravnik je ugotovil, da jc takoj nastopila smrt. Pokojnik jc bil blag značaj in skrben oče svoji družini. Zapušča vdovo in šestero nepreskrbljenih otrok. — II. knjiZevna tombola. Jugoslovenskl Matici je bilo vposlanih 227 tombolskih tablic, ki so zadele ambo. Kt pa je dobitkov za am-bo samo 150, se je vršilo dne 30. t. m. podrobno žrebanje vseh Matici vposlanih tablic. Lastnikom tombolskih tablic, ki so pri »sni žrebanju zadeli dobitek, se isti pošlje po pošti. Kdor pa ne prejme dobitka, naj sronti-H to kot znak, da njegova tablica ni bila izžrebana in igra naprej za njega Jugoslovanska Matica ter ga o event. naslednjem dobitku takoj obvesti po dopisnici. Vsakdo pa \tr.n pravico, da se o vestnosti poslovanja prepriča v Matični pisarni. — Z izžrebanjem številk 45 in 96 so bile izžrebane tudi vse ambr nes je bila izžrebana tudi tre»jn šte"ov in članic oue skupine, ki je že lani gostuj ta v Mariboru. Vodja te sku pine je g. Šarov. Na postaji so jih sprejeli mariborski igralci. Takoj zvečer so Igrali Gorkijevo dramo »Na dnu«. Nastopil je skoro brez razlike. š »Mrtvaški ženin« v Celju. Jutri priredi mariborska Glasbena Matica koncert v union-ski dvorani v Celju. Za ta koncert vlada izredno zanimanje. Koncerta se bo tudi udele-' žil generalni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani g. Bencš. — Celjska kulturna društva nameravajo slovesno sprejeti pevski zbor Glasbene matice, ki pride jutri s popoldanskim vlakom. š Podružnica, Jadranske banke v Celjff zolo slabo uspeva, radi tega bo te dni poslovanje v Celj". likvidirala oziroma ga prenesla i Maribor. Komaj lani je dozidala krasno palačo, ki je brez dvoma ena najlepših stavb v Celju, sena |jo pa prodajo. š Nosila. V soboto, 31. januarja popoldne ob p<,l B. se je peljal že prileten hlapec trgovca Kouii Frančiškanska Prosvota«. V torek dne 8. februarja skioptično predavanje: Švica v slikah. Razlaga g. prof. dr. Šarabon. Družba sv. Elizabete. Osrednji svet dru-Ibe sv. Elizabete ima svojo redno mesečno ne jo - torek, L j. 3. februarja ob 5 popoldne. Občni zbor članov Častniškega doma ▼ Ljubljani se vrši 4. februarja ob 17. uri v Čast., domu (vojašnica Vojvode Mišiča). Vabijo se vsi rezervni oficirji — člani Častniškega doma. Tečaj za izpite na meščanskih šolah, ki ga priredi Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, se otvori v torek dne 3. februarja 1925. Ker je število že priglašenih za en tečaj previsoko, se bodo priglašeni razdelili na dva tečaja. Zato pa sprejmemo še kakih 20 novih. Stroški se ne zvišajo. Kdor se želi vpisati, naj se zglasi v torek 3. februarja sili najkasneje v sredo 4. februarja v naših prostorih, Ljubljana, Gradišče 7. V tečaj se morejo vpisati seveda tudi taki, ki niso člani našega Udruženja. — Pokrajinski odbor UJNŽ. Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 4. februarja 1925 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično —• desno. Redni letni občni zbor »Espcrantskcga kluba v Ljubljani« se vrši 5. februarja 1925 ob pol 20 v salonu pri Češnovarju, Kolodvorska ulica 33, z običajnim sporedom. Klub csperantistov v Logatcu naznanja, da se vrši vpisovanje rednih in podpornih članov danes dne 1. februarja in jutri dne 2. februarja od 2 do 4 popoRr.c v ljudski šoli. Kdor želi pristopiti h klubu rednih članov — to so tisti, ki se redno udeležujejo pouka —, noj se javi osebno t. in 2. febr. od 2 do 4 popoldne v ljudski šoli nli pa pismeno do dne 4. februarja t 1. Pismene prijave naj se pošljejo na Klub esperantistov, Logatec. — Odbor. Anglež Alan Gobham je odplul v aero-p!anu proti najvišji gori sveta ML Everest. Nazaj v Indijo ga pa ni. Bojijo sc, da sc jc ponesrečil. Sploh si osvojitev Himalaje po aeroplanih težko predstavljamo, tako močni so tam gori vetrovi. Iz Indije so začeli izvažati izvozno novost, opice. Na stotine so jih poslali na Nemško in na Angleško, v medicinsko-študijske namene. Domačini pa niso zadovoljni, ker imajo opicc za svete živali. V Milanu bo zboroval letos enajsti mednarodni kongres stenografov. Ameriški zdravnik dr, Harper je ugotovil, da je število rojstev v Ameriki začelo pojemati; leta 1960 bo ravno toliko rojstev kakor smrtnih slučajev, od tedaj naprej bo pa rojstev ffinuj. Zanimivo ,c, d« )?, ta pc j a" pri črncih bolj običajen kakor pri belih. Harper pravi, da je vzrok nazadovanja rojstev naraščanje avtomobilov in pa — ženska volivna pravica. Svetovni bokserski mojster Dempsey se bo poročil z igralko Estelle Taylor. Neka delavka v Strassbourgu je Sla po cestnem tlaku; pogledala je kvišku in je videla otroka, ki je letel s tretjega nadstropja dol na cesto. Nič ni pomišljala in je otroka ujela; poškodovana nista bila prav nič, ne otrok in ne delavka. Leta 1692. so v pomorski bitki pri La Hogue Angleži premagali Francoze in so jim potopili več vojnih ladij. Sedaj so našli ostanke neke ladje in jih je mesto Cherbourg ponudilo francoski vladi v nakup; cena je smešno nizka, 5 šilingov. Samo, da je nekaj. 5 šilingov je en četrt funta. Flettnerjev sistem valjarjev, ki jih uporabljajo sedaj pri ladjah, namesto jader, bodo skušali uporabiti tudi pri aeroplanih, za koje poskuse se seveda ves svet zanima. Tržaški občinski svet je sklenil, da bo prevzel plakatiranje v mestno upravo. Neki mesar v Genovi je dobil v črevih zaklanega prešiča zlat prstan z briljanti, vreden 8000 lir. V reki Hudson pri Newyorku so dobili tri metre globoko v blatu marmornato glavo, najbrž glavo cesarja Avgusta. Pred približno sto letmi se je potopila tam neka ladja, na kateri je bila tudi ta glava. Slovita japonsko - ameriška bolnišnica San Lucia v Tokio je bila pri predlanskem potresu popolnoma uničena, nato nanovo zgrajena in sedaj po požaru spet uničena. Na koncu leta 1924. je bilo na zemlji 1,192.550 km železnic; na Ameriko jih pride več kot polovica, 598.000, na Evropo 368.000, Azijo 125.000, Afriko 51.000, drugo pa na Avstralijo. Nova turška postava zahteva obvezno nošnjo doma izdelane obleke in čevlje za vse člane parlamenta, za župane, učitelje, vladne uradnike, za armado in za policijo. V treh mesecih morajo biti vse spremembe izvedene, sicer grozi velika kazen in zaplemba obleke ali čevljev. Turška vlada je prepovedala barvati hiie z modro-belo barvo, ker je ta barva grška in bi bili Turki lahko razžaljeni. Na krovu ladje »01ympic« je prišla iz Angleške v Newyork dveletna Suzi Kuželo-vič, brez spremstva, poslana kot zavoj. V spomin na petindvajsctletnico vlade italijanskega kralja bodo zgradili v Milanu zavod za proučavanje raka; vsako leto zahteva ta strašna bolezen 25.000 žrtev. Brazilski Italijani so poslali 300.000 lir. Na smuški turi pri Zermattu (Švica) je zadel vodnik ob skalo in si zlomil nogo. Spremljevalci so leteli po pomoč. Dobro ve-doč, da bo zmrznil, če bo čakal na rešitev, si je pritrdil vodnik smuči na roke in je drsel po silno strmih pobočjih v dolino. Tam ga je dobila rešilna ckspedicija, ki je ravno odhajala. Sicer bi bilo res prepozno. V Milanu so aretirali tolpo, ki je v par mesecih spravila v promet pol milijona ponarejenega denarja po pet lir. Naši romarji v Rim morajo najbolj paziti na ponarejeni denar, kajti v tem oziru so Italijani mojstri vseh mojstrov. Dva sedemdeset let stara kmeta sta stavila, da bosta šla iz domačega kraja peš v Milan, gledat predstavo v gledališče della Scala, da bosta tam predstavo stoje poslušala in odšla takoj nazaj, brez jedi in ne da bi se usedla. Pot v Milan je bila dolga 46 km, nazaj tudi, skupaj 92 km I Stavo s ta dobila. Mihael £apuh <£udmila 3eačič poročena. Sko/ja £oka — £oka pri mostu. V £jubl;ani, dne 2. februarja 1925. Športni teden. dvomili, da bi res šol; take Športne okolice, kakor jo nudi Anglija oz. Škotska, ue zapustimo kar tako. In rea, sedaj beremo, da bo ostal doma ln da bo kmalu spot startal. — Nurml uam je pa popolnoma zaprl sapo; toliko novih rekordov je napravil v par tednih, da komaj še sledimo. Njegovi uspehi so podžigali Ritolo, Nurmijevega finskega rojaka, da je tudi on šel z vso vnemo na delo ln je zadnji« zvišal prav mladi Nurmijev rekord na 6000 m v 14 : 44-6 (v zaprtem prostoru) na 14 : 898. Prihodnjič bomo sestavili vse nove Nurmijeve rekorde. Zanimivo je, da je dal v teku na 2000 yardov A me rt kancu WiIsonu 100 yardov naprej, da ga pa ni mogel dohiteti in je ostal en yard za ujim. Novi čas pa seveda svetovni rekord, 5 : 0-8. — Murchlsonov tek na 100 m (Murchison je eden najboljših svetovnih sprinterjov) je opazoval Nurmi z največjim zanimanjem; šel je pogledat MurchiRonove čevlje, če ni notri morda kak mehanizem. — Pravijo, da bo prišel Paddock na svoji svetovni turneji tudi na Nemško in bo spet tekmoval z izbor-nim nemškim sprinterjem Houbenom. Lani je bil Houbeu boljši. Kakor govori v lahki atletiki ves športni svet o Nurmiju ta Ritoli, tako v težki atletiki o mladem Francozu Rigoulot. Komaj zaznamujemo en rekord, ve pride poročilo o drugem. Rekli sm->, da jo Imelo rekord 120 kg v obojeročnem potegn več atletov, zadnji med njimi Rigoulot sam. S«-daj ga je zvišal Rigoulot na 120-5 kg, sicer samo za pol kilograma, a 120-5 je več kot 120. Tako kraljuje sedaj sam. Kajti Maspoli-jevih 125 kg ui nihče kontroliral. V oboje- 1 ročnem sunku s prostim doprsnim dvigam je prišel Rigoulot zadnjo nedeljo na 155-5 kg. Še tri kilograme in ne bo o svetovnem rekordu nobenega spora več (Gaesslor 157-5 kg. — Nemec Mese (peresna teža) je sunil oboje-ročno 110 kg, nov nemški rekord. — V Sofiji je umrl v 52. letu sloviti bolgarski rokoborec Petrov, večletni sobojevnik Eberlov, Kochov, i Poddubnijev itd. Kaj neprijetno je bil presenečen b o k s e r Dundee, ko je stopil na ameriška tla in mu je ameriška bokserska zveza izročila odlok, da začasno ne smo več boksati. Tako strogi so tam. Francoska bokserska zveza ga je pa diskvalificirala za vse življenje tn prosi druge zveze, naj ji sledijo. Dundee se izgovarja, kar se more, pa ne bo nič pomagalo. Malo je že priznal, da ga jo v Ameriko (poleg ženine bolezni) vlekel tudi boj z dosedanjim mojstrom lahke teže Leonardom. Vse to je sedaj padlo v vodo, vsaj zaenkrat. — Dobil jo pa Bretonnel namesto Dundeeia drugega protivnika, Fritscha. Fritsch je zmagal po točkah. Kako bi bil zmagal šele Dundee! — Firpo je bil pred kratkim v Parizu za sodnika, in jo njegovo ime zelo vleklo. — Zadnjič se je vrinila v naš »Športni teden« pri boksanju pomota; ne sme se reči »v deseturnem boju«, temveč v deset-rundnem boju« (runda ali kolo je tri minute). Je že to dostL 13. berlinsko šestdnevno kolesarsko tekmo je dobil par Riitt-Aerts, druga sta bila Hahn—Fietz. — Na Nemškem bo letos 250 amaterskih kolesarskih prireditev. Najboljši t e n i s-igravec vseh narodov, Amerikaaec Filden, je izjavil, da po L februarju ue bo nič več igral. Tega dne igrata skupaj s Rlehardsom v Parizu. Tildeuova izpoved so nam zdi prav tako malo resna kakor Liddellova. Za prireditev zimskosportneolim-piade 11)28 je uastal velik boj. Mednarodna olimpska zveza pravi, da so na Holandskem ne more prirediti, v Švici se pa ne sme, kar je Švica predaleč proč od Holaudske. Pa j« bil tudi Chamouix precej daleč od Pariza. AMERIŠKE ŽELEZNICE. Amerika je dežela največjih oddaljenosti Temu odgovarjajoče so se razvile tudi železnice. Vlaki vozijo tako, da potnikom kar naj« bolj olajšajo potovanje. V jedilnih vagonih so moro obedovati kot v hotelu najbolje vrste, V vseh vlakih so uslužbenci občinstvu zelo na uslugo. Čim se potnik vsede, že pride zamorec in obesi površnik na klin, vtakne klobuk v papirnato vrečico in mu skuša sedež kar naj« bolj udobno prirediti. V spalnih kabinah se nahaja lep umivalnik, ki je zase oddeljen V vsaki taki umivalnici je po tucat brisač, košček v papir zavitega niila in dve pipi s toplo, oziroma mrzlo vodo. Spalne kabine so prirejene za tri potnike. V vsakem vagonu je pipa s pitno vodo. Zraven tnal avtomat, iz katerega more vzeti potnik papirnat kozarček. Po uporabi se kozarec uniči. V teh kabinah se sina kaditi, kar v ostalem skupnem delu vagona ni dovoljeno. Mnogi vlaki imajo oddelke za čitanje in pisanje. So tudi vlaki, kjer se jo mogoče okopali. Ameriški vagoni so zaznamovani z imeni, ne s številkami kakor naši, n. pr.: >Shakerspeare<, »Phantom« itd. Kljub vsem tem ugodnostim je pa vožnja skozi ameriške prerije zelo mučna radi izredne vročine. Foizvedovanja. Izgubila se je lovska puška. Kdor jo je našel, se prosi, da jo odda proti nagradi v upravi lista. «31 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozabna hčerka in sestra, gospodična Svetina Santina absolventinja Ljubljanske trg. akademije dne t. februarja 1925, previdena s sveto-tnjstvi, po dolgi in mučni bolezni preminula. Pogreb se vrši v torek, dne 3. februarja 19-5 ob 4 popoldne iz hiše žnlosti Gosposvelska cesta 6 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. februarja 1925. Žalujoči: Ivan in Cvelka, starši; Molita in Ana, sestri; Benjamin, brat. Največji francoski športni list je L'Auto. Vsako loto priredi tek p o v p r o k po deželi (cross-country). Zadnji tak tek se je vršil preteklo nedeljo. Časopis je priobčil podrobnosti, ki num kažejo, kako velikanska je bila prireditev. Oglasilo se je bilo 2350 tekmecev. Treba je bilo napraviti 800 obiskov in pisati 2000 pisem. Za pritrditev startnih številk so porabili 4700 igel varate in 165 metrov platna. Za rod in varnost je skrbelo 250 policistov, 45 jezdecev iu 250 komisarjev. Ročnih prevez so napravili 300, zastavic 350, zastav 48. Za označenje iokali-šča jo bilo v službi pet avtomobilov, porabili so 47 vreč i5ti ganice, delalo je pa ua tekali-šču 10 delavcev in 123 komisarjev. Večkrat smo pisali, da je v skoku s palico v višino rekordiral v Tokio Amerika-nec Spearov s 4-22, da mu pa rekorda niso priznali. Znameniti lahki atlet Mjrrrbae, ki je prišel pravkar z gostovanja na .Japonskem v Ameriko, pripoveduje v finskih listih (je Fince, ime ji tel j prejšnjega rekorda v metu s kopjem, 63-10), da Spoarow sploh i nI skočil 4-22, temveč -samo« 4-12. Drugi snot ; trdijo, da jo višina 4-22 prava. Naj bo, kakor , hoče, ker nI bilo kontrolne komisije zraven, ostani; na vsak način stari rekord Norvežana Hoffu, 4-21. — O škotskem pastorju Lid-dcllu, olimpskem zmagovalcu v teku na 400 metrov (47-f5), smo poročali, dn je hotel Iti za misijonarja v Ameriko. 2c takrat smo V neizrekljivi boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vesi, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oee, last in stric, gospod posestnik, trgovec in gostilničar danes ob pol 8. nri zvečer, previden s tolažili sv. vere, po kratki, mučni bolezni, boguvdano zaspal v starosti 56 let. Pogreb blagega pokojnika se vrši v ponedeljek ob 4. uri popoldne. Obrezija — Medija-Izlake, 31. januarja 1925. Marija Zaje, roj. Ali«gro, soproga. — Minka, por. Grobljar, hči. — Natalija, vnukinja. — Dionizij Grobljar, zet. — Elza, nečakinja. — .foško in Martin, nečaka. Brez posebnega obvestila. 07273539 Gospodarstvo. Porast žitnih cen. Tečaji pšenice in moke bo dosegli rekordno višino. Po zadnjih dogodkih na ameriških in argentinskih trgih, kjer je nastopila panika, moramo govoriti o krizi žitne trgovine, kar b*tt0 lahko usodepolne posledice za gospodarstva. lr> od L 1898. ni bilo zabeleženih tako visokih tečajev kakor zadnje dni. In, kakor vse kaže, ni tja do poletja, ko se bo vršila na severni poluti žetev, pričakovati znatnega popusta cen, ker je zabeležena slaba žetev v skoro vseh evropskih državah in deloma tudi azijskih. V zvezi s slabo letino in dvigom cen žitu in moki lahko nastane resno socijalno ogrožanja. prvi vzroki porasta cen so bili v poročilih • dosedanjem stanju posevkov v Argentiuiji, o čomer smo že javljali v včerajšnjem tržnem poročilu. Nikakor pa ne bi radi teh neugodnih poročil zrasle cene dosedanje rekordna višine, če ne bi imela svojih rok v igri špekulacija mednarodnih žitnih velesil. Te mednarodne žitne veletvrdke bo dosegle po letu 1918. naravnost ogromno moč. Te veletvrdke imajo po vsoh pristaniščih sveta svojo organizacijo in so se letos vrgle tudi na organizacijo srednjeevropskih žitnih tržišč. Veliko povpraševanja Je dovedlo v zadnjem tednu deeembra lani do porasta cen na srednjeevropskih tržiščih nad pariteto svetovnega trga. Istočasno .»© jo začelo ponujati v Ogrski. Romuniji in Jugoslaviji tuje žito. Velike holandske in francoska tvrdka eo se inštalirale na Dunaju (tudi t Belgradu) in nakujmale žito pri nas, oa t ček srednji Evropi. Znano pa je bilo, da Je bila zadnja svetovna letina sla I«, t. j. inajlina. Evropski kontinent je potret>oval še okoli milijona ton pšo-nice in naenkrat se je povpraševanje za par odstotkov povečalo. (Povečanje cenijo na 6 odstotkov.) B a r n e s - skupina v Newyorku, M kraljuje nad letošnjo špekulacijo, je doprinesla svoj delež in dosegla z raznimi operacijami na togu rekordno višino cen. To je bilo okoli 20. januarja. Istočasno pa se je pojavilo novo povpraševanje. Na aru©-riških tržiščih se je konatatiralo, da je nelca »ngleSka tvrdka nakupila za 14 velikih tovornih parnikov žita in ga usmerila v baltiška pristanišča na severu. Govori se tudi o neki aretovnoznani londonski meselarski tvrdki, da J« v par dneh nakupila za sovjetsko vlado okoli 100.000 ton žita. Na drugi strani pa je bilo ob zapadni obali severnoameriških Združenih držav prodanih tudi mnogo žita v Sibirijo. Tudi na francoskem in angleškem trgu so J« pojavilo povpraševanje po moki iz Rusije. . To novo povpraševanje Rusije je predvsem povzročilo rekordno stanj© žitnih cen aa svetu, • » * slavijo bil v L 1924 znatno manjSl od onega v letu 192». g Češkoslovaški isvoa iekstilij. Lani je Češkoslovaška izvozila za 4300 milijonov Kč proizvodov svoje tekstilno industrije. Najboljši odjemalec češkoslovaške industrije je bila Avstrija, ki je kupila za 1.877 milijonov Kč češkega blaga, potem Nemčija za 665 milijonov Kč. na to sledi Ogrska, ki je kupila za 547 milijonov Kč. Na četrtem mestu med kupci češkoslovaškega blaga stoji Jugoslavija s vsoto 368 milijonov Kč. g VI. mednarodni trgovski semenj v Bruslju. V Bruslju se vrši od 25. marca do 8. aprila 1925 VI. oficijelni mednarodni trgovski velesejm. Prospekti so na razpolago v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g Nemška zunanja trgovina. V teku meseca decembra lani je Nemčija uvozila za 1309 milijonov zlatih mark blaga, izvozila pa za 740 milijonov napram 1048 milijonom, ozir. 643 milijonom v novembru 1924. — Skupno je lani dosegel nemški uvoz 9317 milijonov zlatih mark, a izvoz 6567 milijonov, tako da izkazuje bilanca nemške zunanje trgovine za preteklo leto pasivnost v znesku 2750 milijonov zlatih mark. g Bilanca švicarske aunarsje trgovine v letu 1924. Lani je znašala vrednost uvoza t Švico 2483 milijonov frankov, izvoza pa 200£ milijon. Potemtakem Je bila švicarska zunanja trgovina v letu 1924 pasivna za približno pol milijarde Irankov. Kje bomo volili v fjuMSanl. g Carinski d oh (loki. V drugi desetini januarja L L so znašali carinski dohodki 44.824 248 dinarjev napram 37..582.122 dinarjev v prvi desetini januarja 1925, oz. 34.0G9.395 di- j narjev v drugi desetini meseca januarja J924. \ — Od 1. aprila 1924 pa do 21. januarja 1925 so dosegli carinski dohodki 1.384,097.374 dinarjev, med tem ko so od 1. aprila 1923 do 21. Januarja 1924 znašali saino 1.373,069.437 dinarjev. — Carinarnice v Sloveniji so imele sledeč« dohodke: Ljubljana 3,919.131 dinarjev, Maribor 2,255.824 dinarjev, Jesenice 642 tiso« 868 dinarjev ter Rakek 170.923 dinarjev. Kakor je iz teh številk razvidno, je izvoz 7 Italijo zelo majhen. g Proti prisilni poravnavi. Po časopisnih poročilih se bo ukinil zakon o prisilni poravnavi še pred volitvami. Ta zakon je največ škodoval naišemu kreditu v inozemstvu. g Ne omalovaiujmo se! Jugoslavija in Francija sta pripravili za letošnje leto več načrtov v svrho ekonomskega zbližanja obeh držav. Eden teh načrtov je reprezentativna Jugoslovanska razstava na vzorčnem velesej-mn v Lyonu, ki se vrši od 2. do 15. marca 1 L Naša država plača najemnino za skupno razstavne prostore, nosi transportne in sploh vse stroške, tako da se reprezentira naš. raz-stavljalec popolnoma brezplačno. Pozivu, da sodeluje na tej reprezentančni razstavi, se Je odzvala industrija iz vseh krajev naše države, samo v Sloveniji, centru mu naše industrije, jo rezultat negativen. Naši pridobitni krogi motivirajo svojo pasivnost, češ, za nas nima to pomena. Taka tr^Bv jo nesmiselna. Namen razstave pač ni ta, da bi se tamkaj pridobilo nov trg za našo produkcijo, razven morda za nekaj brani. Namen je pokazati Franciji našo industrijo. To je glavni cilj te propagandne akcije, katere naj se poslužijo vsa naša podjetja. Nečastno bi bilo za slovensko gospodarstvo, da bi bile na Imunskem sejma zastopane vse pokrajine naše države, samo Slovenija ne. Ker Je čas sila kratek, časa J« namreč samo še en teden, je nujna odložitev potrebna. Interesenti dobijo vsa tozadevna pojasnila v uradu Ljubljanskega velesejma. j Itvo* premoga i* Češkoslovaške v Ju-yo«l*vij«. Lani je Češkoslovaška izvozila ▼ rfttf^ravijo: 18.376 ton črnega premoga (1923. leta 28.078 ton), 31 ton rjavega premoga (leta i.»,, J, ...... ---1 x v letu 1928) ter 85 ton briketov (v lotu 1923. 40 ton). Kakor Je lz teh podatkov razvidno, Je tsv«w premoga lz Češkoslovaška ▼ Jugo- 31. Januarja 1925. DENAR. Zsgreb. V prostem' prometu notirajo: Italija 256.25 (denar brez blaga) (259.70— 257.70), Ijondon 259 (297.25-25J8.50), New-york 61.50 (blago) (60.83—61.83), Pariz 3.32 (blago) (3.2750—3.3250), Praga, 1.83 (blago) (1.8125), Dunaj 0.08675 (blago) (0.0857— 0.0877), Curih 11.8750 (blago) 11.81—11.91). Curih. Belgrad 8.4250 (8.45), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2330 (1.2350), Italija j 21.65 (21.57), London 24.8450 (24.8250), Nevr-! york 518.10 (518.10), Pariz 28.11 (28.01), Pra-I pa 15.7350 (15.4250), Dunaj 0.0073 (0.0073), ' Bukarešt 2.C450 (2.70), Sofija 3 75. i Praga. Devize: Lira 141.62, Zagreb 55.25, Pariz 184.25, London 162.425, Newyork 33.80. Newyork, 30. lan. P.olgrad 163.50, London 479.50, Pariz 542, Curih 19.30. BLAGO. Dunaj. Efekti: Alpine 415.000, Grel-nitz 139.000, Kranjska industrijska družba j 770.000, Trboveljska družba 472.000, Ilrvat-| sli a eskompt. banka 160.000, Levkam 116.000, j Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 67.000, Mun-i dus 908.000, Slavonija 65.500. Nevvyork, 30. jan. Pšenica 232.50, koruza ! 147.25. Chirago, 30. jan. Pšenica za maj 203*/», ! za julij 1706/«, za september 155%; koruza za ; maj 135»/», za julij 136'/s, za september 136»/.. Novi Sad. Pšenica 500, koruza 212—215, moka bazis >0< 690. rav stves?' Serum proti ošpicam. Ni še mnogo let, kar so prvi uporabljali tak serum Francozje; dr. Degkvritz v Monakovem je pa v zadnjih 6 letih točno izdelal metodo njegovega pridobivanja in uporabljanja. Ošpice v splošnem niso težka nalezljiva bolezen, vendar pa utegnejo imeti v posameznih primerih tudi prav hude posledice. Zlasti nevarne »o malim, rahitičnim in pa takim otrokom, ki imajo v sebi že kal tuberkuloze in Slcrofuloze. Najnevarnejše so pa v dečjih bolnicah in deč.jih domovih, kjer se otroci, oslabljeni od ošpic, medsebojno nalezejo drug od drugega še vseh uvogočih drugih bolezni, ki jim povzročajo dolgotrajno hiranje ali smrt. Od dneva, ko se otrok ošpic naleze, pa do dnev*, ko se pojavijo prvi znaki obolenja, poteče 10—11 dni. Ako se v prvih 6 dneh te takozrane inkubacijske dobe injirira otroku serum, se otrok s sigurnostjo obvaruje pred obolenjem, kvečjemu se pojavijo ošpice v tako mili obliki, da se komaj spoznaj«. Serum se pridobiva iz krvi otrok, ld so ravno ozdraveli po ošpicah in ki so drugače popolnoma zdravi. Množina krvi, ki sa v to svrho otroku odvzame, je malenkostna (največ 60 gramov) ter se otroku to sploh ne pozna. Tudi v LJubljani imamo že večje število plemenitih otrok, ki so s privoljenjem uvidevnih starišev žrtvovali nekoliko svoje krvi, da pomagajo ohraniti zdravje drugim, nesrečnejšim atročičem. Pridobivanje seruma proti ošpicam je organiziral zavod za socialno-bigiensko zaščito dece v Ljubljani s sodelovanjem otroškega oddelka splošne bolnice (otroške bolnice), drž. hlg. zavoda in stalne bakt stanice. Dragoceni serum se bo uporabljal pred vsem v otroških Internatih, bo pa na razpolago tudi uradnim zdravnikom za njihovo službo in privatnim zdravnikom za njihove pacijcnle. Iz event. dohodkov od strani privatnih zdravnikov se bodo nabavila darila otrokom, ki ao darovali svojo kri. I. volišče — Šolski okraj (od Kodeljevega do Stros8mayerJeve ulice) — v II. državni gimnaziji, StrossmayerJeva ulica 1: Ambrožev trg — Baraka pri mestni klavnici — Ciril Metodova ulica — Delarnska ulica (sedaj Potočnikova ulica) — Domobranska cesta — Za gradom št 9 in 11 — Cesta na Kodeljevo (sedaj Povšetova cesta) — Kuina-novska ulica — Mesarska cesta — Vojvode Mišiča cesta (sedaj Mišičeva cesta) — Miši-čeva cesta (prej Vojvode Mišiča cesta) — Poljanska cesta od št. 14 do konca — Poljanski nasip od št 16 do konca — Potočnikova ulica (prej Delarnska ulica) — Povšetova cesta (prej Cesta na Kodeljevo) — Stara pravda — Strossmayerjeva ulica -- Tomšičeva ulica — I)r Valentin Zarnikova ulica (sedaj Zarniko-va ulica) - Zamikov* ulica (prej Dr. Valentin Zaruikova ulica) — Zrinjskega cesta — Zivinozdravski ulica, II. volišče — Šolski okraj (ostali del) in magistralni okoliš do Tranč© — r Mestnem domu: Barvarska steza — Cankarjevo nabrežje — Kapiteljska ulica — Ključavničarska ulica — Kopitarjeva ulica — Krekov trg — Krojaška ulica — Lingarjeva idica — Lončarska steza •— Mesbu trg — Ozka ulica — Pogačarjev trg — Poljanska cesta od št 2 do 13 — Poljanski nasip od št 2 do .14 — Ribja ulica — Semeni-Ska ulica — Na stolbi — Streliška ulica — Stritarjeva ulica — Strm! pot — Pred škofijo — Šolski drevored — Studentovska ulica — Pod trančo — Vodnikov trg. III. volišče — St. Jakobski okraj, I. del. do Florijanske cerkve — v Šentjakobski soli: ] Sv. Florijana ulica do št 18 na desni ter do št. 25 na levi strani — Gallusovo nabrežje (prej Sv. Jakoba nabrežje) — Grajska planota — Grudnovo nabrežje (prej Pred prulami) — Sv. Jakoba nabrežje (sedaj Gallusovo nabrežje) — Sv. Jakoba trg — Merosodna ulica — Reber — Rožna ulica — Stari trg — Stiska ulica (prej Zatiška ulica) — Trubarjeva ulica — Vodna steza — Zatiška ulica (sedaj Stiška ulica) — Zvezdarska uiica — Zal jak. FV. volišče - St Jakobski okraj. TL de!. ii aa Prulah: Baraka na Prulah — Sv. Florijana ulica od št. 20 na desni ter od št. 27 na levi do konca — Ulica na Grad — Za gradom št 1, 3 in 4 — Gruberjevo nabrežje — Hrenova ulica — Janežičeva cesta — Karlovš) n cesta — Osojna pe t — Praprotmkova ulica — Pri voz — Prule — Sodarska steza — Sredina — Tesarska ulica — Vožarski pot — Zvouaxska ulica. V. volišče — Trnovo — v me tnom otroikem vrtcu, Cerkvena nlica 21: Pri brvi — Cerkvena ulica — Cesta dveh cesarjev — Mala čolnarska ulica — Velika čolnarska ulica — Gerbičeva ulica (prej Pot na pasji brod) — Jelovškova ulica — Jeranova ulica — Karadžičeva ulica — Karunova ulica — Kolezijska ulica, nova (prej Kopališka ulica) — Kolezijska ulica, stara (sedaj Uazlngo-va ulica) — Pred konjušnico — Konjušnja ulica (sedaj Svabičeva ulica) — Kopališka ulica (sedaj Kolezijska ulica, nova) — Kose-skega ulica — I.ampetova ulica — Cesta v mestni log — Cesta na loko — Mencingerjeva ulica — Mlivka (prej Mivka, Na Mivki) — Opekarska cesta — Pot na pasji brod (sedaj Gerbičeva ulica) — Pot na Rakovo jelšo — Razlngova ulica (prej Kolezijska ulica, stara) — Razpotna ulira — Riharjcva ulica — Veliki stradon — Staretova ulica — Stranska pot — Svabičeva ulica (prej Konjušna ulica) — Trnovska ulica — Trnovski pristan — Valja* čeva ulica — Vogelna ulica — Zelena pot — Zeljarska ulica. VI. volišče — Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste — volivci A—L — v mestni ioli na Cojsovcm grabna: Aškerčeva cesta — Baraka ob Aškerčevi cesti — Bičevje (prej Na bičevji) — Bogišifeva ulica — Cojzova cesta — Dobrilova ulica — Emonska cesta — Glinška ulica — Gorupova ulica — Gradaška ulica — Groharjeva cesta — Kladezna ulica — Krakovska ulica — Krakovski nasip — Langusova ulica (prej Tobačna ulica) — Lepi kot — Marmontova ulica — Mirje — Mumikova ulica — Rečna ulica — Rimska cesta — Tobačna ulica (sedaj Langusova ulica) — Tržaška cesta — Ver- stovškova ulica — Vrtna ulica. Levstikova ulica at 19 in 21 — Marksov trg (prej Turjaški trg) — Salendrova ulica —« Soteska — Turjaški trg (aedaj Marksov trg)' — Valvaiorjev trg — Vegova ulica — Vrtača -- Zagata — Ziljskega ulica. Vm. volišče — Dvorski okraj, IIL del, med Nunsko ulico in Kongresnim trgom do Al o-ksan Kralja Petra trg — Pokopališka cesta — Pra-Sakova ulica — Prešernova nlica, desna stran — Sodna ulica (sedaj Tavčarjeva uhca) — Tavčarjeva ulica (prej Sodna ulica) — Jane* Trdinova ulica (sedaj Trdinova ulica) — Trdinova ulica (prej Janez Trdinova ulica) —< Vilharjeva ulica (prej Dovozna cesta). XI. volišfo — Kolodvorski okraj, II. del, med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto — v len- skem ačiisljišSu na Rosljevi cesti 10: Čopova cesta št 10 — Cesta ca južno žele** nico (sedaj Masarykova cesta — Kolodvorska ulica — Komenskega ulica od št 1 do 9 na levi ter od št. 2 do 16 na desni strani — Ma-sarykova cesta (prej Cesti na južno Železnico) — Obrežna steza — Sv. Petra cesta od št 1 do 33 na levi ter od št. 2 do 32 na desni strani — Sv. Petra nasip od št 1 do 31 — Prečna ulica — Slomškova ulica od št 1 do 7. VI. a volišče — Krakovo ln I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste — volivci M—Z — t mostni šoli na Cojzovem grabna: Iste ulice kakor v VI. volišču. VTT. volišče — Dvorski okraj, II. del med Cojzovo in Rimsko ccsto do Nunske ulice in Kongresnega trga — r državni realki: Bleivreiaova cesta št 1 do 1R na desni ter št 4 do 12 na levi strani — Borštnikov trg (prej Pred igriščem) — Erjavčeva cesta — Gosposka ulica — Gradišče — Gregorčičeva ulica ' (prej Simon Gregorčičeva Ln Hilšerjeva ulica) — Hilšerjeva ulica (sedaj Gregorčičeva ulica) — Pred igriščem (sedaj Borštnikov trg) — IgriSka ulica — Kri RevniSka ulica — i XII. volišče — Kolodvorski okraj, IIL del, med Resljsvo in Vidovdansko cesto — v nto. Skem učiteljišču na Itesljevi cesti 8t 10: Baraka ob Resljevi cesti — Čopova cesta 8t 16, 19 in 21 — Komenskega ulica od št 13 ®z. 26 do konca — Karol Kotnikova ulica (se-daj Kotnikova ulica) — Kotnikova ulica (prej Karol Kotnikova ulica) — Metelkova ulica — Sv. Petra cesta od št. 34 do 48 na desni ter od št. 37 do 47 na levi strani — Sv. Petra nasip od št. 35 do 47 — Radeckega cesta (sedaj Vidovdanska cesta) — Resljeva cesta — Slomškova ulica od št 9 do konca — Tabor žt 12 — Vagoui na kolodvoru — Vidovdanska cesta (prej Radeckega cesta). Xin. volišče — Kolodvorski okraj, IV. del, med Vidovdansko in Ahacljevo (sedaj Jegli-čevo cesto) — r šoli ns Ledini: Ahacljeva cesta, leva stran (sedaj Jegličeva cesta — Baraka na Friškovcu — Baraka ob Sv. Martina (sedaj Ketle-Murnovi) cesti — Friškovec — Med hmeljniki — Hrvatski trg — Ilirska ulica — Jegličeva cesta (prej Ahao-ljeva cesta, leva stran) — Kette-Murnova, lova stran od železniškega podvoza (prej St. Martina cesta) — Lipičeva cesta — Maistrova ulica (prej Vojaška ulica) — Sv. Martina cesta, leva stran do železniškega podvoza (sedaj Kette-Murnova cesta) — Sv. Petra cesta od št. 50 na desni ter od št. 55 do konca — Sv. reira nasip od ši. 43 do konca — Priiojr.5 tiliea — Skofja ulica — Tabor brez št 12 — Usnjarska ulica - Vagoni pri Sv. Kritu Vojaika ulica (sedaj Maistrova ulica) — Vr-hovčeva ulica — Vrazov trg (prej Stanko Vre-10v trg — Stanko Vrazov trg (sedaj Vrazov trg) — Župnijska nliea. lezniBkega podvoza do konca — Močnikova ulica — Poljska cesta — Ravnikarjeva ulica — Stara pot — Vodinatski trg — Za vrti — Zalokarjeva ulica — Zaloška cesta. XV. voIiSže — Predkraji — v vrtnem galoitn gostiln« pri Čcšnovarju na Dolenjski eesti 3: Ciua vas — Dolenjska cesta — Galjevica --Haiiptrnanca — Hrndeckega vas — Ilovica — Ižanska cesta — Orlova ulica — Rakovniška ulica. XIV. vcli?f(« — Vodniatski okraj — v mest-n»«m acvolišču ra onemogle v Japljevi nlifi 2: Alutcljeva rost:> desna stran (sedaj Jegličeva eesta, desna stran) — Baraka ob Kolinski tovarni — Bohoričev;; ulica — Cegnarjeva ulica — Ciglarjova ulica — GraMovičeva ulica — Hoizapflova ulica — Hrovatova ulica — _„. „_„ „ , Japlj Na ulica - Jegličeva cesta, desna stran XVT' r°m* ~ * Vodovodno ln Hranll- (prej Aiiafcljeva eeeta, de.ua stran) - Jenko- nisko cesto ~ voW« AJ ~ T S,š®nski va ulica — Korylkova ulica — Kette-Murnova AleSevčeva ulica — (prej Slovenska cesta) — eesta, desna stran do železniškega podvoza . Aljaževa ullea (prej Planinska ulica) — Ce- (prej Sv. Martina cesta, desna stran do želez- j Iovška cesta — Dermotova ulica (prej Poljska niSkega podvoza) — Sv. Martina cesta od že- j ulica) — Dolinska steza — Drenikov vrh — mas- trm/mar* ji»i»ui Frnnkopanska ulica — Gasilska eesta — Hranilnlfaa cesta — Janševa ulica (prej Kav-Skova ulica, vzhodnjl del) — Sv. Jerneja cesta — Kamniška ulica — Kavškova cesta, sa-lioclnji del — Kavškova cesta, (vzhodnji del (sedaj Janševa ulica) Kmetijska ulica (sedaj VerovSkova ulica) — Knezova ulica — Kolodvorska cesta (sedaj Medvedova eesta) — Koslerjeva ulica (sedaj Malgajeva ulica) Lepodvorska ulica — Malgajeva ulica (prej Koslerjeva ulica — Maurcrjeva ulica — Medvedova cesta (proj Kolodvorska cesta) — Nova ulica — Planinska ulica (sedaj Aljaževa ulica) — Podmilščakova ulica (prej Vodovodna cesta v Sp. Šiška) — Polakova ulica (prej Železniška ulica) — Poljska ulica (sedaj Dermotova ulica) — Savska ulica — Slovenska eesta (sedaj Alečovčeva ulica — Šolska ulica iS* (tedaj Železnike rjova ulica) fitajertov grl« — Tržna ulica — Verovčkova ulica (prej Kmetij, ska ulica) — Vodnikov« cesta — Vodovodna cesta v LJubljani — Vodovodna eesta v 8p. Šiški (sedaj PodmilšCakova ulica) — Zeleroi-karjeva ulica (prej Šolska ulica) — Želerzni. ška ulica (sedaj Polakova ulica) — Zlbertov« ulica. XVII. vollSta — SiSka z Vodovodno cesto ta Hmnilnižko cesto — volilci K-P — v iiieaski ioli: Iste ulice kakor v XVI. voliMo. XVIII. volišče — Šiška z Vodovodno ln Hra, nilniSko cesto — volilci R-Ž — v Šišenski Soli: Iste ulice kakor v XVI. ozir. XVIL volišču, volišču. K5ES0 nnnmivru« i k?;*, /im. Ofciasi nad detet vrstic ae računajo vito. Za odgovor znamko) -3SSIS8PV;V*W5! POŠTEN MLADENIČ | srednjih let, šJce trajno službo kot HLAPEC na deželi ali v mestu. Je zdrnv in pridea. Ponudb« na upravo »S!ovi:nc;:« . Št. Vid žlev. 55 ned LJnbljaco. 631 SoreimcE UČENCA ra podobarsko prsI.Varsko olrt. - Hrana in stanovanje v hiši. KP.OVAT DRAG., Domžal® 81. 62. 601 ŠIVILJA e; priporoča ra Šivanje oblek in perila na domu. Naslov v upravi St. 623. PRODAJALKA galanterijske stroke, Izvež-bana tudi v pred tiskanji, iiče službe. - Ponudbe se prosi ns upravo lista pod »Takoje. vcžfio popolnoma strojepisja, slovenskega in nemškega jezika, stenografije ter vseh pisarniških del, IŠČE 5tika;Sr.Sa veletrgovina za takojinJS nastop. Plača po dogovoru. Ponudbe zanesljivih moči s prakso na »Poštni predal 5« — LjtsMjeaa. neoporekljive pretekto3ti — energičen, z večlet. prakso, vešč vseh manipulacij « okroglim ia rezanim lesom, se sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo pobojev na »Parro iago in parket, tovar. V. SsaguetU, Ljubljena. Istotam se sprejme tudi prak'ikant. 426 2 čevliarska VAJENCA pod prav ugodnimi pCoii sprejmem takoj. — JAKOB TOP.KAR, Gorje pri B edu. Na DAN VOLITEV «1 lahko Krojaški nt,mz ■ ajraje li ljubljanske okolice, se sprejme. Taki imaio prednost, ki so »c že učili. Si-aelc, Št. Vid — Viimarjc. K'>pi se ie rab!j«n. a dobro ohranjen PISALNI STROJ. . Ponudbe pod žifro »O. P.« St bt. 5»3 na upravo Usta. i Ijacski nasrp 19. s pristnimi brezalkoholnimi sokovi (malinovee, bezjovec in dr.), ki jih dobite (osebno 1 ati po pošti) pri »SVETI i VO JSKI« v Ljubljani, Po-........ 618 POZOR! POZOR! TRGOVCI in GOSTILNIČARJI! Jedilno acmizno orodje v veliki izberi nudi po najnižjih eenah veletrgovina OSVALD DOBEIC, LjnMfa-a Sv. Jakoba trg M. 9. trbovelj ki, l.bojk, čraoma jsk , drva, in^eemn-k &8: oglje, ilez iske brikete dobav,ja ILIIIIA Ljubljrna Kralja Petra trg. 8. tel. 220 2^-Mto tc>.t»« le p",n»n« bolesnl. vnatje Votle, psaiedlee lnfluane«, nstm« itA. it*. — Predpoiti ap».rnt»: rouhlspajo oljnat.« in vodene tekočine. NI v nikaki «veii » kurjavo, torej ogujs, v»re». Komodno mor. e« uporabljati tnfii v pontelii. Takoj po nporabi ac pacient lahke poda na mrzli »rak, ter je popolnoma esvaro,.n pred ponovula prehlajroiem. Pr«««a«tljiv «61nek tohsj po aparabL 0«na pspolaega aparat« »AUOOI.&TOB'' Dlo 13»' breiplačnih proapvkt<>v. — Oomr.ino cutop. ta HHS Jože CebuiJ, agentura 'komisija JcataiM na <&o?«cJafc«aa Norddcntschcr i.loyd »fl^ftiKira g»otni!h>e i srojtmi Sirom aveta poznanimi velikfmi, brzini, udobiiimi in najmodernejšimi, a varnost-aimi uredbucnl preskrbljenimi potu. pttrobrodi h obljubljene lake Oremen v Ksw YorSi. Kanado. JalRO ^merlho. Srgcunnlio. lirufjisae m Brazilijo VlM&m fiSE K&jveija LemSka potniSka ladja, kolo« C©£am!$fis 32.354 ton. Udobne kabina sa pomike III. raired« n 3 de 5 o>»eb. — V slučaju bolezni brezplačna zdravniška oskrba ia zdravila. — Potnike odprcmlja ia vas pojasnila daje brezplačno: r. Misslcr podružnica gl. s&stopstva Jufjoplavenske banke d. d. U52&sja??«, Lj5si35js!TShi dvor asatrarami Centrala: cesloi DelniSka glavnica : 50,000.000 DfiSl podružnice: JSr«»»Jcc, Celje, CmomeiJ, Oorlce, KronJ, Maribor, Reaervni KO k lat* t ca.: Metkovič, Novi Sad, Pluf, So ajevo, Spi«, Tr»t. 10,000.000 Olii Apenclje: Logatec. Se prlporotn jr.t* isti v bnn^iio »trol*o >padaIn na to tudi igram, ampak vediti morate, kako jaz stojim. Imam parnik, Bella — vreden dvajset tisočakov, ako je le vreden ene unSe. In znuno vam jc tudi, da imam žago na potu semkaj. Sedaj je v Lindermanu in prevozni čoln se gradi. Ali »eni dober?« >Le naprej; gotovo si dober,« ae je glasil Day-Mghtov odgovor. >in ker smo že pri tej stvari, naj omenim še jaz, da imam dvajset tisočakov v Macovi blagajni, dvajset tisoč drugih pa že v zemlji ob Moosehidu. Saj poz; zemljišče, Campbell. Ali velja to?« »Kajpada, Daylight.< >Koliko velja sedaj igra?« jo vpra&tl Kearns. >Dva tisoč za pogled.« »Prav gotovo te podražimo, ako greš zraven,« ga je svaril Dayliglit. »Imam nekaj dobrega, to je,« je dejal Kearns ln položil košček papirja za dva tisočaka na naraščajočo kopico. >Čutim, kako mi kar gomazi gorindol po hrbtu.« »Nimam bogvekaj, imam pa vseeno za silo dobre karte,« je oznanil Campbell, ko je potisnil svoj papir naprej;« ampak ni, da bi povišal.« pa,« se je oglasil Daylight bi pisal. »Jaz pogledam tisti tisočak in ga povišam še za en tisočak kakor vedno.« Devica, ki je stala za njim, je tedaj storila nekaj, kar najboljši prijatelj ni imel pravice storiti. Iztegnila je roko Dayllghtu čez ramo, vzela njegove karte in jih pogledala, pritiskajoč lice petero kart tesno ob prsa. Videla je tri kraljice in dvojico osmič, toda nikdo ni iz njenega obraza razbral, kaj j« videla. «0 n«^to upirali odi vanjo, ko je pomotrivala karte; vendar ni bilo opaziti najmanjšega znaka v njenih potezah. Obličje ji je bilo kakor izklesano iz ledu, izraz njenega obraza je bil docela takošen kakor poprej, n;ed tem in potem. Niti ena mišica ni vztrepetiila, nosnico se ji niso ni malo razširile, niti oči v/žarele. Položila je karte z licem navzdol zopet na mizo in vanjo uprt© oči so ce počasi odmaknilo od nje, no da bi kaj razbrale. Mac Donald ae je dobrovoljno nasmehnil. >Day-light, jaz te pogledam in podražim to pot za dva tisočaka. Kako pa je 9 teboj, Jack?« >Še vedno vse gomazi, Mac.. Sedaj me imaš, ampak kar imam, je nekaj, in moja dolžnost je, da s® tega držim. Pokličem tri tisoč. In imara še nekaj, in to je, da bo Daylight tudi poklical.« »To je, da,« je pritrdil Daylight. »On že ve, kdaj je čas, in po tem tudi igra. .Pogledam4 tistih dva tiboč, potem pa bi rad, da karte začnemo kupovati.« In začeli so kupovati karte, mrtvaška tišina je vladala v sobi, samo zamolkli glasovi trojice igralcev so jo motili. Stavljena vsota je štela že štirideset tisoč dolarjev in igra mogoče še do polovice ni napredovala. V veliko začudenje Device je Daylight obdržal tri kraljice, odvrgel dvojico osmič in zahteval dve novi karti. Ampak topot si ni niti ona upala pogledati, kaj je kupil. Pa tudi on ni pogledal novih kart, ki sta ležali z licem navzdol na mizi, kamor mu jih je delivec položil. »Bos kaj kupil?« jo Kearns vprašal Mac Do nalda. »Jih imam dovolj,« se je glasil odgovor. »Ako hočeš, jih lahko dobiš, da veš,« ga je Kearns svaril. »Nak, te mi zadoščajo.« Kearns je sam vzel dve karti, a iih ni pogledal. Ilarnish jo še vedno pustil svoji karti ležati na mizi. »Nikdar ne stavim spričo dobrih kart,« je rekel počasi in se ozrl proti salunarju. »Naprej, Mac.« Mac Donald je skrbno preštel karte, da se še enkrat prepriča, da so v redu, napisal nekaj na košček papirja in ga potisnil na kopico rekoč enostavno: »Pet tisoč.« Kearns, ki so bile vse oči vanj uprte, je pogledal karte, ki jih je bil kupil, preštel še ostale, da prežene vsaki dvom, da nima več kot pet kart, in je tudi napisal nekaj na kos papirja. >Jsz to pogledam, Mac,« je dejal, >in povišam stavo za en majhen tisočak, &auio da ne odrinem Daylighta iz igre.« Pogledi oči vseh so se osredotočil: na Daylighta. Tudi on je enako pogledal kupljeni dve karti in prestol vse, da se je prepričal, da jih ima pet. »Jaz pogledam tistih šest tisoč in povišam za pet tiročakov... samo da te malo naženem, Jack.« »In jaz povišam še za pel tisočakov, samo da ti pomagam Jaclca nagnati,« se je oglasil Mac Donald. Glas mu je bil nekoliko hripav in napet in njegovim besedam je sledilo nervozno vtripanje v ustnem vogalu. Kearns je bil bled in gledalci ro opazili, da se mu je roka tresla, ko je pisal na papir. Glas pa mu jc bil neizpremenjen. »Povišam za pet tisoč,« je dejal. Sedaj je bil Daylight središče napete pozornosti. Debele kaplje znoja na čelu so mu blestelo v svitu kerozinskih svetilk. Zarttjavela lica je naval krvi delal še temnejša, oči so se mu iskrile in nosnice so se mu resnobno širile. Njegov glas pa je bii različno od Mac Donaidcv-vega, navaden ln trden, in ko je pisal na papir, se mu roke niso tresle kakor Keamsu. »Jaz pokličem, za deset tisoč,« je dejal. ->Ne, da bi imr>l strah pred teboj, Mac. Ampak t'■( • ^nckove karte !< (Dali? sledt.) -5 ,S ■C ri r ia T-;!i£?aa!: !39, !»5, 453 praške tvomice strojev d. d, prej RISTEN & CO. (iz leta 1902) pri dveh cilindrih 250 PS 10 atm. pritiska, 100 okrajčajev na minuto; cilinder za visoko napetost z Radovanovič-krm lom in cilinder za nizko napetost 7 riiig za pogon z vrvjo ^ jako poceni radi preureditve obrata ali se pa mcofa za drugi 80 do 100 konjski dvocilindrski parni stroj. XT , . , ,, Vprašanja, odnosno ponudbe na: Konzervna tovarna G'obus d.d. Vsiinlka pri LJtifoBJanS. IVAN JAX h slo Msktjau, Gmuntei* scti t F a j b o 1 j 11 »ivalstl atr*l fa »lstUnl e troji. - laboraa konstrukcija in tU^uitu » vr*>tay ie tovtrti. » hinem. — tiatanovijona L1MT. - Vaaaafc poučuj« brsaplatac. — Nil mesni dali. — i« latam nm. eii». - Pianlni »troji .AOLKB' in .UHANIA'. Koiaaa ia praik tovarn.I) ttBKOPF.BTTBIA'. ,WAFFENBAO' in ,KAT8Wl' Cie. Qle. Tramsotl^r&ticiue Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko samo © dni čez morje Vozne listke in tozadevna pojasnila daje Ivan Kraker Zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulica 41 Line Kr. angleška poštno-parobrcdna linija. GinoraL zastopstva n kra)j«rtM Hft; Trs L it«. 17. Rada' potnilkl prnmat Hamburg—Cherbourg—Southampton ▼ Novi Jork in Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v JuSno Ameriko Rio d* J&aeiro, bantos, Montevideo, Bueaos Air««, San Paole. Odprara potnika* 1, 2, it. racrtda, - Kabina 3. raa. z l ia i paatuliaal Udobnost — Sijaraaat — Bralna PooiaitopiUi: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Liobljaaa. Kolo-dvorska 26. — Ve!. Btčkerek, Kralja Aleksandra i. Bnajarci aiiiov u tu goraja podzaatspetva JROTM>JLPAC. Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajeva ta Gračn. Dopisovanje v vseh srikih. Kaalov sa brzojavka; Framecaa baaka. LOKOM OBILIVp00 WoU>l>aBii noTi ali popolno g«iwr*lno popra-vljsui ia preizkušeni a Uvaraliklm jamstvu* ia milili. Slrovoolinl - Diesel - opojni plin - motort m\t\ FISCHER B: ZAGREB PantovCak t k. Pvglilijti uli vtilki ikMIUi NAZNANILO. Slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem O TVORIL r SrGL'.iJ! Si&KI, Jernejeva cesta 53, popolnoma na novo preurejeno KLORUČARSKO DELAVNICO Izdeloval bom najbolje in nttjsolldncjSr klobuke ter »prejemal tudi popravila. — Priporočan: ie cenj. občinstvu ter beležim z odličnim spoštovanjem MIH. KUKMAN, klobučar. Poizkusite enkrat s terpeniinovim »(s^zela" milom Kmetija v najem (eventualno na polovico) ie ODDA pod zelo ugodnimi pogoji na Dolenjskem, in sicer okroglo 40 oralov npv in travnikov, ter zbiranjem bogatih gozdnih pridelkov, za daljšo dobo. — Do Ljubljane je 3H nrc hoda, do najbližje železniške postaje pa ure. — Na kmetiji ie živ inventar: 4 glave govedi, 2 konja, 3 prejiči. — 'osebno ugodno za kmečko rodbino * mnogimi odraslimi pridnimi otroci. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Siiro: »NAJEMNIK« itev. 522. Pirr t ;*j talce: * Maribor, p tfi.siaik, Kssannto, I to* sto, Konjice, I SSossfflajirailer. Izdaia konzorcij »Slovenca«. Dnnajska cesta sten. 4 C s Kapital !n rczčrue Oin I9,SG3,0&8 Ivnv."vatn marn 9a»!n Ran __a__a__s_ ••»l»mi ■»»*>■ UlSiaCilKt l!E,C 3H Kiti C* H ffllllfHf^lS Odgovorni urednik: Viktor Cenčle v LjubljanL lEts-poilicra: Prccsil^ E2rxoij3ts!!ie: T^easfta Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. I Popofnoma varno naloiite svoj denar v L Vzajemni posotllnld """1 v Ljubljani, r. z. s o. z. na MikloSiSevi cesti poleg hotela »Unloa«. Hranilne vlog« se obrestujejo vtalu&odnejše. Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiSe in zemljiiča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva Ltd. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. IVAM ZAROTNIK Telefon St. 379 mestni lesarski mojster Telefon 8t 879 Lfufoafana, Borsajsisei cesta 4© Vsakovrstna tesarska dela. kakor: moderne lesene stavbe, ostreSJa hiSe, vile, tovarne, cerkve In zvoniki; stropi, rasna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. Qradba lesenih mostov, fezov, mlinov. Parna Tofarna lurnir,a Iščem družabnika z 250.000 do 300.000 Din za prevzem dobre idočega in dobičkan osnega podjetja ▼ Sloveniji Varnost vknjižbe na posestva. — Natančncja pojasnila daje od 3. do 4. ure popoldn« »REALIA«, Ljubljana, Dunajska cesta St 2L Ženini - neveste ki B ustvarjate svoj lastni dom, dobite ra to potreba* ^ pohištvo in modrece 5 lepe Izdelan« ia po rmernili cenah pri F Fp i slina Qin po^^eco mizarstvo - LJUB. r. rdjuigd :>m, UANA) Sv< Fetrs wsU |t ir< POZOR ! POZOR 1 V Vašem lastnem Interesu Vas opoza-jamo, da si nabavite vse potrebne potrebščine pri znani tvrdki B, ¥esefinovič & Comp. v MARIBORU, Gosposka ulica it 26, ker je dokazano, da je tvrdka solidna. Tamkaj dobite dobro blago po znižanih cenah, kajti uveden js nov princip: »majhen zaslužek — velik promet.« Na izbiro imate srajce La moške, ovratnike, klobuke, čepice, kravate, [r.oške in ženske nogavice, svilene in volnene Ičitnike (šerpc), volnene trikotaže, svilene in druge robce, d.insske in moške gamaše iz klobučevine, palice itd. — Francoske parfumerije, Coty, Houbigant, Gibbs, 4711, Odol, »Luks«, kemično milo, garantirano najboljie aredstvo za čiščenje raznih madežev, osobito oljnatih in od črnila ter masti. — Damske kožnate in svilene torbice in drugo raznovrstno blago. NOVO 1 NOVO vlada ta sgradbo atasiovan^kih hi v etstarnu ker i« sidanje t tom sistemu tehnično (a ekonomiko dovršeno, najhitrejša in najcenejše, splosno pokornost vebujajo n©sul25l sistema ..SOI5H44 kateri nadomeščajo iesene stropnike, te esobe'on-ske pr& lade itd.. Natančneje podnike dobite iri u ta vb em podjetju JAKOB AGCET.O, sin Ing. Viktor Acestta 1b drug, Ljubljana, Tabor Stev. 2. Sfopsipce ■ SEiOEL - ograje. IŠČE SE V NAJEM lokal za tovarniško podjetje 200 — 300 m* površine, širina najmanj S m. — Kraji ob železnici z električno razsvetljavo hi pogonom imajo prednost. — Ponudbe na: »REALIA«, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 2L Ubbiini sin, stare la Ia litina, KUPIMO večje število. — Ponudbe na STROJNE TOVARNE IN LIVARNE. Dunaj-ska c