Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo X l/. I/. — sekcije sca dravsko banovino v Ljubljani Mesečna priloga »Prosveia« i
Uredniitvo tn apreve t LJubljana, Franiiikanska ulica 6/1. Rokopisov m vračamo. Nefrankiranih pisem no sprejemamo. Ithajm vsak letrtek. Naročnina letna 60 din sa inunufi» tO din. Člani sekcije J. V. V. plalajo liti s članarino. Oglasi po oaniku in dogovora, davek posebe. Polt. ček. rač. 11.1S3. Telefon 4S-66
Na delo
Težek položaj
Naša društvena zborovanja so v polnem razmahu. Po dolgem neprostovoljnem odmoru se začenja zopet doba kritičnega zbiranja zasnov za bodoče delo, ki se mora vršiti poglej v pospešenem tempu. Naše, po pozni skupščini skrajšano poslovno leto ter čas, v katerem živimo, ki tira vsa vprašanja na [ostrino, zahtevata napon vseh sil.
Zadnja skupščina je pokazala vsekakor mnogo razumevanja za pereče naloge naše 'organizacije ter postavila v tem spoznanju ¡obširen delovni načrt za organizirano članstvo in njegove funkcionarje.
Ko bodo letošnji skupščinski delegati poročali doma o poteku in sklepih najvišjega slovenskega učiteljskega foruma, ne bodo i smeli brez potrebnega poudarka mimo tega načrta, kajti najvažnejši njegov del se obrača i v prvi vrsti na člane, združene v sreskih učiteljskih društvih, in na njihove funkcionarje.
Mnenja smo, da je tudi v naših vrstah še premalo živa zavest, da je uspeh vsega organizacijskega stremljenja vendarle odvisen predvsem od dela, ki ga opravljajo posamezni člani in njihove zajednice na terenu.
Vse preveč je še vedno zasidrano med nami prepričanje, da smo storili za svojo stanovsko zastopnico že vse, če smo redno od-računali svoj organizacijski davek ter da je vse ostalo dolžnost in naloga vodstva organizacije same. Kolikor je ta »kriva vera« I med člani škodljiva za sreska društva, toliko je slično naziranje društvenih funkcionarjev ! ovirajoče in pogubno za uspešno delo vrhovnega vodstva naše organizacije.
Zato menda ne bo odveč, če se razmišljajoč ustavimo nekoliko ob tem vprašanju in hitro pregledamo obseg dela, ki čaka še vedno naše članstvo.
Nobena organizacija ne more uživati ugleda niti vzbujati spoštovanja, če stoje njeni člani pasivno ob strani svojega vodstva ter prepuščajo vse delo svojim odborom, zahtevajoč od njih vse pobude in učinkovite nastope v obrambi svojih pravnih in gmotnih interesov. Ne zavedujoč se škodljivosti svoje pasivnosti, menijo prav taki člani, da imajo polno pravico izrekati žolčno kritiko o delu svojih izvoljenih zastopnikov ter z žgočim sarkazmom spremljati njihova hotenja in dejanja. Kaj pa naj pomenijo v očeh javnosti vsi napori organizacijskih predstavnikov, če ne stoji brezkompromisno za njim trdna in odločna falanga organiziranega članstva, ki ume ceniti borbeno voljo svojega vodstva ter ga ceni predvsem po tej in ne po morebitnih uspehih in neuspehih.
Kako naj vodstvo učinkovito in uspešno nastopa v javnosti, če se članstvo samo ne žrtvuje niti z najmanjšo gesto, marveč — nasprotno celo — z omalovažujočo kritiko sproti podira, na čemer grade njegovi predstavniki, in ruši disciplino, brez katere ne bomo dosegli nikdar vidnejših uspehov. Za vsakega uvidevnega člana bi moralo biti na dlani, da se na ta način moralno torpedirajo še gmotni prispevki, ki naj bi bili po njihovem mnenju že dovoljno jamstvo za uspešno borbo in zadostne žrtve, ki jih doprinašajo za skupne smotre.
Dokler ne postane vsak naš član po svoji borbeni volji ozko povezan s svojim vodstvom, si ne smemo delati utvar, da bi mogla organizacija takih pasivnih članov dosezati uspehe za skupne koristi.
Z ozirom na to spoznanje se postavlja že leto za letom v naš delovni načrt zahteva po aktivizaciji članstva. Podoba pa je, da se izčrpuje vsa aktivizacija samo v postavljanju te zahteve na vodstvo samo. Aktivizacija se mora ostvariti na delovnem torišču članstva, ne pa v središčnem odboru samem. Potrebe se čutijo na terenu, zato je le-tam edino mo-. žen prostor za poživljanje sodelovanja v naj-I širših krogih našega članstva.
Upravne odbore naših sreskih društev čakajo v tem pogledu nujne in neodložljive naloge in prav današnja doba zahteva disciplinirano strnjenost okrog svoje organizacije. ■ Že današnje naloge rasejo v ogromen obseg, da ne govorimo o problemih, ki se nam bodo vsilili v še povečani izmeri v bližnji bodoč-' nosti, ko bo odvihrala bojna furija preko evropskih pokrajin.
Tistim ogromnim nalogam bo kos le or-| ganizacijsko šolano in disciplinirano društvo, 1 zato je treba temeljito izrabiti že danes čas in priložnost za delo, ki nas čaka. 1 Vse naše socialne in gospodarske ustanove žive še vse preveč »avtonomno« življenje. Povezati se z njimi tako rekoč na življenje in smrt pomenja prvi pogoj za moč in uveljavljenje našega stanu. Kdor tega ne vidi, ! spi spanje pravičnega v najhujšem bojnem hrušču in sanja takrat, ko zahteva čas od 1 njega delo in ustvarjanja. Članstvo naj se ne zaziba v prijetno zavest, da nas bodo samo resolucije in delovni načrti postavili na sta-' lišče, ki bi ga v narodnem občestvu radi zavze-; mali. Brez intenzivnega dela se ni še nikdar " ustvarilo nič temeljitega: kdor delo drugim prepušča, bo moral prepustiti drugim tudi uspehe.
Minilo je že 15 mescev od onega trenutka, ko je kapitalistično gospodarstvo, ki je zasnovano na profitu in ne na službi človeku, bilo naenkrat ooroščeno najtežjih vezi učinkovite konkurence. Zaprte meje — blokada Evrope — besnenje vojne vihte — vse to je pripomoglo raznim špekulantom in verižni-kom pri pridobivanju ugodnega terena za njihovo umazano uveljavljanje —- in draginja je nastopila svoj zmagoviti pohod. Petnajst mescev se cene dvigajo po strmi lestvici — in najnujnejše življenjske potrebščine nam postajajo nedosegljive, kajti nesorazmerje med našimi plačami in draginjo postaja iz dneva v dan večje ...
Toda na svetu živi nad dve milijardi ljudi in od teh jih »samo« polovica strada ... tako vsaj je ugotovil gospodarstvenik Dande Benselle. In isti časopisi, ki poročajo o uničevanju pšenice v Argentini, obetajo, da bo Evropa prihodnjo pomlad v nevarnosti za prehrano zaradi blokade. «Lepa« je ta perspektiva bodočnosti. Toda letošnja zima nastopa z vso ostrino in mnogi si niso mogli nabaviti niti drv, ki jim je cena narasla ponekod tudi za 100 %, kako naj tedaj mislijo na skromne zaloge za obetajočo se pomladno nevarnost. Draginja pa gre svojo pot in ni je menda več moči, ki bi jo zaustavila na tem zmagovitem pohodu.
Med tiste, ki najbolj občutijo draginjo, spadamo brez dvoma v prvi vrsti državni uslužbenci. Zvišanje plač pri vseh kategorijah je doseglo komaj 5 do 10 %. Naše plače niso bile sijajne — niti dobre ne. Že prfcd nastopom neznosne draginje niso dosezale življenjskega minimuma. — In danes? Vsakdo se zaskrbljen in obupan vprašuje, kaj lahko še kupi za skromno svojo plačo?
»Nevesele številke o cenah in o draginji«
na podlagi cenikov Nabavljalne zadruge v Mariboru, torej avtentičnih podatkov, kažejo, kako zelo je draginja v teku enega leta vsem življenjskim potrebščinam narasla.
24. VIII. 24. VIII. podraži-1939. 1940. tev •/•
Pšenična moka, banatska Og kg	3,—	9,—	200
Koruzna moka la ... kg	2,—	3,— 50
Pšenični zdrob .... kg	4,—	9,—	125
Koruzni zdrob . . . .' kg	2,25	4,50	100
Zdrob za otroke .... kg	4,50	9,50	111
Makaroni in špageti	24. Vili.	24. VIII.	podraži-
Testenine:	1939.	1940.	tev V,
»Franzovi« . . . .	kg 6,50	12,—	85
Makaroni in špageti »Cetina	«kg 8,-	13,—	62
Mast in slanina:			
Svinjska domača . . . .	kg 18,-	25,—	39
Prekajena slanina . . . .	kg 22,-	30,—	39
Bela slanina .....	kg 17,-	27,—	65
Meso:			
Gnjat (praška) . . . .	kg 19,-	30,—	58
Carsko meso.....	kg 17,-	26,—	53
Glavina brez kosti . . .	kg 10,5«	18,—	70
Kaša, deželni pridelki:			
Ječmenova kaša . . . .	kg 4,-	8,—	100
Ovseni kosmiči »Eta« in			
paradižniki . . . .	kg 20,-	25,—	25
Kuhano maslo . . . .	kg 28,-	40,—	44
Kava:			
Portorico, pražena, lla . .	kg 76,—	100,—	31
Kneippova, sladna . . .	kg 13,—	20,—	54
Olje:			
Oljčno dalmatinsko	liter 15,—	35,—	133
Oljčno, brez duha . .	liter 24,—	37,—	50
Podplati.......	kg 58,-	140,—	141
In ko gledamo te številke, posebno še, če nam obstane oko na odstotkih podražitve in če pomislimo na bodočnost — svojo, svojih družin in tudi na bodočnost vsega naroda, tedaj šele spoznamo, kako težka in povsem nejasna je pot, ki vodi v našo bodočnost...
Toda ali ni čudno, ko se je pri nas podražila sladna kava za polnih 54 %\ kurijo na oni strani oceana v Braziliji s kavo lokomotive. In v času, ko se je pri nas bela moka podražila za 200 %, čitamo v časopisju sledečo vest:
»V Argentiniji, kjer bo žetev pšenice čez mcsec dni, se računa z velikim nadnormalnim pridelkom. Plasiranje žetve povzroča vse večje skrbi zlasti zaradi izvoznih težkoč. Zaradi tega je cena pšenici na borzi v Buenos Airesu zadnje dni neprestano padala.«
Vprašamo se, ali more znatno zvišanje plač še rešiti naš obupni položaj?
Savez hrvatskih učiteljskih društev
hrv. učiteljstva. »Mi smo dali svoje življenje, svojo kri, vso svojo silo za to učiteljsko stvar, a danes je tako, da nekateri ne morejo dočakati smrti starca, da on s smrtjo preneha biti v vodstvu Saveza.« Nekateri očitajo upravi Saveza krivdo za težki materialni položaj učiteljstva, za stradanje velikega števila hrv. dece ter za velike, jesenske premestitve, vendar predstavniki Saveza niso pri tem odločevali. »Ali jaz pravim« — je z močnim glasom poudaril predsednik »vsem onim, ki mislijo, da morejo in znajo delati bolje od mene, naj svobodno in brez obzirov navale s kamni name. Jaz jih prosim in pozivam, da to sedaj store!...« »Torej ni treba takšnih priznanj upoštevati. Jaz čutim samo odgovornost in potrebo, da še ostanem na čelu Saveza«.
Sledilo je poročilo verifikacijskega odbora, čitanje zapisnika zadnje skupščine in poročila odbornikov.
Z ozirom na uvodnik »Za zvezo učiteljskih organizacij v Jugoslaviji« v
13. štev. »Učit. tovariša« ter v zvezi s polemiko, ki je na podlagi zahteve po ustvaritvi pozitivnih odnosov med JUU in SHUD nastala, prinašamo sledeče vrstice kot informativno poročilo s sestanka 67 predsednikov hrv. učit. društev in 27 članov osrednjega in upravnega odbora SHUD v Zagrebu.
Namesto letne skupščine SHUD se je od 5. do 7. t. m. vršil v Zagrebu sestanek zastopnikov okrajnih društev in članov odbora SHUD.
Po izvršenih otvoritvenih formalnostih in po sprejetju pozdravnih brzojavk je sivolasi in častitljivi nestor hrvatskih učiteljev, predsednik g. Ivan Tomašič v čustvenem, otvoritvenem poročilu podal obširno zgodovino Saveza od Ivana Filipoviča pa preko Basarička, Kirina in Trstenjaka.
Tri generacije so vodile Savez v hrvatskem nacionalnem duhu, a po svetovni vojni je prišlo do nesporazumov in do nasilja nad učiteljstvom z ustanovitvijo savske in primorske sekcije JUU. Avgustovski sporazum iz leta 1939. je prebudil poleg hrvatske banovine tudi SHUD. Oblast je v roku 3 dni odobrila pravila, a sodnija je v roku sledečih 3 dni izvršila prepis nepremičnin na SHUD.
Nekateri so zahtevali, da se osnuje »Savez učiteljskih društev banovine Hrvatske«. Pravni strokovnjaki so pa to odsvetovali, ker bi s tem nastala popolnoma nova organizacija, ki bi ne mogla biti pravni naslednik premoženja nekdanjega, nasilno razpuščene-ga SHUD. Zahteve po novem imenu, po reorganizaciji Saveza ter po uvedbi proporcionalnega sistema za volitve odborov in tudi ostale zahteve so nesmiselne, dokler hrvatski sabor ne sprejme novih, potrebnih zakonov, ki se jim bo prilagodila tudi učiteljska organizacija.
Sivolasi nestor učiteljstva in predsednik SHUD je nato v komemoraciji obudil spomin na upok. šol. nadzornika Vukoviča, ki ga je na tem zborovanju po njegovem pozdravnem govoru, polnega radosti nad svobodno Hrvatsko in svobodno učiteljsko hrvatsko organizacijo, nepričakovano zadela kap. Tu je predsednik ostro napadel one kritike, ki trde, »da so v upravi Saveza mumije« in da je treba takoj sklicati skupščino in izvolite v upravo SHUD službeno aktivne, mlajše in prožnejše borce za sodobne ideale
Tajnik g. Zvonimir Miholjevič je med
drugim poročal, da je v SHUD včlanjenih 83 okrajnih društev z okrog 5 tisoči člani, a 9 sreskih društev je še vedno izven SHUD.
Savez je zahteval reorganizacijo šole po sodobnih načelih pedagoške znanosti; zidanje novih šol; da dobi vsaka šola vsaj 5 »jutara« zemljišča, prisiljevanje k rednemu posečanju pouka, obvezno nabavo kompletnih del Ant. in Stjep. Radiča za učiteljske knjižnice, povišanje učiteljskih plač, odpravo draginjskih razredov, povrnitev osebnih doklad učiteljicam, avtomatično napredovanje, razpisovanje učiteljskih prostih mest, službeno stalnost v kraju itd. Savez je sodeloval pri ureditvi hrvatskega šolstva, skrbel je za materialni in pravni položaj učiteljstva ter za premoženjsko stanje Saveza. Predstavniki Saveza so bili konzultirani o vprašanju šol. knjig, o hrv. pravopisu, o vaških nadaljevalnih šolah, o izmenjavi znanstvene osnove za zemljepis in zgodovino, o socialni zaščiti šolske mladine in o uredbi službenih odnosov ba-novinskih nameščencev prosvetne stroke za ljudske šole.
Poročilo poslovodje g. Josipa Iveziča o gospodarskem poslovanju v Hrv. učit. domu in konviktu je bolj nezadovoljujoče. Blagajnik g. Anton Vranekovič je podal blagajniško poročilo.
Sledila so razpravljanja o raznih poročilih. Številni govorniki so podajali predloge, sugestije, pripombe in kritike. Posebno mlajši člani so s svojimi realnimi pogledi v so-
dobno stvarnost hrvatskega naroda bili burno pozdravljeni, a istotako napadani.
G. Mato Božičevič ugotavlja, da je učitelj g. F-rank iz Jamarice, predsednik »Zadruge Ivan Filipovič« začetnik akcij proti upravi in g. Tomašiču in zahteva, da izvaja kon-sekvence. G. Marijan Širola smatra, da so idejni začetniki akcij proti sedanji upravi gg. Kranjčevič, Marinič in Frank. G. Marinič zanika solidarnost z opozicijo in zahteva dokaze. G. Kranjčevič zanika zveze z opozicijo, a izjavlja, da se ne strinja z delom predsednika g. Tomašiča ter zapušča zborovanje z izjavo, da se ne smatra več za člana uprave Saveza. Mladi, pred kratkim še brezposelni učitelj g. Frank izjavlja, da se smatra odgovornega za predloženo resolucijo okrajnega društva v Novski, brani »Zadrugo Iv. Filipovič«, ki bo na božičnem sestanku mladih učiteljev zavzela svoje načelno stališče.
Govorili so še gg. Širinič, Cvitan, Puštek, Grgesina ... Nekateri z izpadi na opozicijo, drugi obratno, dočim so tretji za mirno poravnavo spora. G. Bogdanovič izjavlja, da g. Kranjčevič ni kriv za nastop opozicije in tudi on zapušča zborovanje z izjavo, da bo izvajal konsekvence v okrajnem društvu. O tem_ vprašanju so govorili še Babic, Salamu-nič in Čikara. G. Frank odločno odklanja politična podtikanja, politiko vpeljuje nasprotna stran. Ponavljajo se napadi na najmlajše tovariše.
G. Filip Jugovič govori o bivšem IV. odseku brezposelnih abiturientov, ki so se pozneje včlanili v lastno »Zadrugo Ivan Filipovič«. On jim je odrekel gostoljubnost ter za njihovo delo odgovarja predsednik bivše savske sekcije JUU g. Marinič, ki jim je dajal streho. G. Marinič se brani, on se ne čuti krivega in se njega to ne tiče. V znak protesta zapušča zborovanje, »jer ovo nije sjedni-ca več — mučilište«.
Tajnik prečita na zahtevo navzočih okrajna učit. društva ter njihove predstavnike, ki so sestavljali resolucije proti dosedanjemu delu in predsedniku Saveza. To so samo mlajši učitelji, ki imajo zveze z g. Kranj-čevičem in g. Mariničem, torej sta »obstajali dve kuhinji«. »Savez ni obvezna in prisilna sindikalna organizacija, pa lahko oni, ki se v njem ne počutijo dobro in prijetno ter ga žele podirati, osnujejo sebi drugo organizacijo«.
V odbor za resolucijo so izvoljeni gg. Čikara, Vujičič, Oreškovič, Božičevič in Širola. Sprejeta so bila nato soglasno poročila in sklepi gospodarskega značaja, a za javnost je bil izdana sledeča resolucija:
»Na seji osrednjega in upravnega odbora SHUD, trajajoči 5., 6. in 7. decembra 1940. v Zagrebu, so se v navzočnosti 68 predsednikov okrajnih učiteljskih društev, a pod pred-sedništvom zaslužnega učiteljskega veterana, predsednika g. Ivana Tomašiča, obravnavala vsa važna vprašanja učiteljskega stanu. O vseh teh vprašanjih je enoglasho sprejeta resolucija, ki se bo z utemeljitvijo predložila merodajnim faktorjem, a v kateri je posebno poudarjena potreba materialnega izboljšanja učiteljskega stanja, z ozirom na težke življenjske razmere posebno onih v oddaljenih in pasivnih krajih. Poudarjena so tudi vprašanja o pravnem položaju učiteljev in učiteljic kakor tudi o šoli in šolskem otroku. Poleg tega je požrtvovalnemu, nesebičnemu in neumornemu" voditelju hrvatskega učiteljstva g. Ivanu Tomašiču, pa tudi celokupni upravi izraženo enoglasno priznanje za delo in neomejeno zaupanje.«
Upravni odbor je nato pod predsedstvom g. Tomašiča, a v odsotnosti obeh dosedanjih podpredsednikov gg. Mariniča in Kranjčevi-ča, na seji razpravljal o svojem stališču do opozicije.	Pavle Šegula.
DOM UČITELJIC
Zadruga »D o m učiteljic« v Ljubljani vabi na sestanek, ki se bo vršil v soboto, dne 28. decembra, ob 9. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni. — Na dnevnem redu bodo predvsem razgovori o nadaljnjem delu za naš dom. — Stojimo pred važno odločitvijo. Pridite vse tovarišice, ki vam je pri srcu izvedba naših načrtov, da nam pomagate s svojimi nasveti! — Upravni odbor.
Vsebina:
Na delo.
Težek položaj.
Savez hrvatskih učiteljskih društev.
Vajenske šole.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Iz listov. — Mladinska matica. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Učiteljska tiskarna. — Novosti na knjižnem trgu.
Vajenske šole
Marija Klofutarjeva:
Pod naslovom »Vajeniške šole« (pravilno: »Vajenske šole«, opomba ured.) je izšel v 9.—10. štev. »Slovenskega obrtnika« članek, v katerem se je anonimni pisec obregnil v učiteljstvo ter v članku nanizal take obdol-žitve in netočnosti, mimo katerih slovensko učiteljstvo ne more in tudi ne sme. Tudi si ne moremo niti predstavljati, da bi slovenski obrtniki mogli danes napadati učiteljstvo, ki je v dolgih desetletjih žrtvovalo vse svoje moči v blaginjo obrtniškega naraščaja v strokovnih nadaljevalnih šolah.
V uvodu članka čitamo, da je prejelo uredništvo celo vrsto pritožb zaradi razmer na obrtnih nadaljevalnih šolah, posebno zaradi namestitve novih učnih moči. Prav ta zadnji del stavka nam jasno dokazuje, kdo je duhovni oče napada na slovensko učiteljstvo, ki se že 30 let trudi in poučuje na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in na deželi vsaj s takšnimi, če ne še z boljšimi uspehi kot gg. strokovnjaki, ki so šele v zadnjih 5 letih vzeli pouk na teh šolah v zakup.
Na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah poučujejo danes po veliki večini strokovnjaki, profesorji in inženirju Tako sta izmed 21 učnih moči na strokovni nadaljevalni šoli na Ledini samo 2 ljudskošolska učitelja, na Grabnu izmed 16 učnih moči štirje, na Prulah izmed 18 učnih moči pet in na Vrtači od 19 učnih moči le štirje ljudsko-šolski učitelji. Že iz te kratke statistike je povsem jasno, da ne more pasti krivda za neuspehe, o katerih toži »Slovenski obrtnik«, na ljudskošolske učitelje, saj imajo vendar pretežno večino na vseh ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah gg. strokovnjaki, t. j. strokovni učitelji, profesorji in inženirji. Pripominjamo tudi še, da imajo vsi ljudskošolski učitelji, ki poučujejo na teh šolah, vse potrebne strokovne tečaje in izpite ter po 10-, 20-, 25- in celo večletno prakso v poučevanju na teh šolah. Zato je nesmiselno govoriti o ljudskoSolskih učiteljih kot laikih. Na strokovni nadaljevalni šoli ni nobenega laika, učitelja brez predpisanih strokovnih izpitov. Res pa je, da so prišli na šole mnogi strokovnjaki, ki se absolutno niso znašli v poučevanju vajencev, to pa zaradi tega, ker jim je bil povsem nepoznan ustroj strokovnih nadaljevalnih šol in niso imeli pravega vpogleda v zmožnosti vajenskega naraščaja. Predavali so ex katedra in polnili glave mladih ljudi z učenostjo, ki je vajenci niso mogli doumeti. Brez metodičnih in didaktičnih načel so sipali svoje obširno znanje, ki jim ga nihče ne oporeka, a brezuspešno. V 2. razredu predpisuje učni načrt n. pr. zidarjem risanje opečnih zvez, vogalov, dimnikov, stebrov itd., pa pride strokovnk-inženir, ki jim predloži načrte vil, da jih vajenci prerisu jejo. V III. razredu uči zopet strokovnjak-inženir abecedo, ki se poučuje že v I. razredu itd. itd. In — ali ni čudno, da si morajo strokovnjaki izposojevati od ljudskošolskih učiteljev »laikov« predloge, ki jih potem uporabljajo pri pouku celo na tečajih za izobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah. Nam ljudskošolskim učiteljem se zdi. da je povsem napačno, poučevati vajence, ki so dokončali 4 razrede osnovne ter kvečjemu še 1. ali 2. razred višje ljudske šole, tako. kot poučujejo gg. strokovnjaki-inženirji dijake na srednji tehnični šoli. Mogli bi navesti še nešteto drastičnih primerov, s katerimi bi dovolj jasno izpričali, kako poučujejo gg-strokovnjaki naše vajence na šolah. Pa o tem za danes dovolj.
Člankar zastopa dalje stališče, naj bi obrtniški naraščaj poleg strokovnjakov poučevali predvsem obrtniki-mojstri. V Ljubljani so bili mojstri že dostikrat naprošeni. naj bi poučevali i na teh šolah, a razen par izjem se ni nihče prijavil. Pa še ti, ki s« se priglasili, so po nekaj urah šolo zapustili in odklonili nadaljnje poučevanje. Danes poučujejo na vseh ljubljanskih šolah le 4 mojstri.
Nismo v načelu nasprotniki gg. mojstrov in še želimo njih sodelovanja, vendar je neizpodbitna resnica, da je treba obrtniškemu naraščaju poleg pouka tudi vzgoje. Ali naj prepustimo vzgojo naraičaja mojstrom, ki dostikrat niti niso dovolj naklonjeni šoli, pridržujejo svoje vajence v urah pouka pri delu, podpisujejo lažne izjave v opravičilih zamud, češ da ni mogel vajenec v šolo, ker je bil bolan, pa se izkaže, da ga je mojster pridržal pri delu in mu zagrozil, da ga bo takoj odpustil, če pojde še kdaj brez njegovega dovoljenja v šolo. Vajenci večkrat sami zahtevajo, naj se njihovi mojstri naznanijo šolski oblasti zaradi nerednega pošiljanja v šolo. Seveda nočemo s tem delati krivice mojstrom, ki svoje vajence redno pošiljajo v šolo, vendar smo dolžni pokazati tudi na tiste, ki jih pridržujejo pri delu in se potem najpogosteje oglašajo v javnosti, češ šola ni za nič.
Tudi v združenjih samih bo treba razčistiti marsikaj, kar je v popolnem nasprot-stvu z določili zakona. Vajenci nekaterih združenj polagajo pomočniške izpite in dobivajo diplome kljub določilom, da morajo prej predložiti spričevalo o završnem izpitu na strokovni nadaljevalni &>li.
Pa povrnimo se k članku. V njem pisec trdi, da je bilo letos v Ljubljani hudo kršeno načelo pri nastavitvi učnih moči. Letos se sploh niso nastavljale nove učne moči na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah. Torej ni moglo biti kršeno načelo, ki ga zastopa Zveza slovenskih obrtnikov, naj bi obrtni naraščaj poučevali predvsem obrtniki in strokovnjaki. Pač pa je bil na neki strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani razrešen upraviteljskih poslov inženir-strokovnjak, na neki drugi pa je upravnik sam podal ostavko. Na obeh šolah je kr. banska uprava izročila upraviteljske posle upraviteljema ljudskih šol, ki sta po zakonu odgovorna za inventar
in šolsko zgradbo, v kateri se poleg ljudske šole nahaja tudi strokovna nadaljevalna šola.
Pisec govori o nepravilnosti nastavitve. Kdo pa nastavlja učne moči in upravitelje? Ban! Da se je izvršila sprememba, je imel g. ban gotovo tehtne razloge. Ako so se na šoli dogajale nerednosti, kdo je temu kriv? Ali naj jih navajamo? Roko na srce! Ljudskošolski učitelji nismo zanje odgovorni. Kako naj upravnik vrši svojo dolžnost, če pa je v času, ko se na šoli vrši pouk, zaposlen drugje. Ali naj upravlja šolo sluga, kot se je to nekje večkrat dogajalo. Sluga je dirigiral učiteljstvo v razrede, če je bil kdo odsoten ali zadržan, sluga je nadzoroval vajence, če je bil upravnik odsoten, sluga je .... pa kaj bi obujali mrtve k življenju. Sluga je za skromno »napitnino« opravljal marsikateri posel, ki mu je bil mimogrede naložen. Pa si še upate govoriti o »krivici«.
Statistično smo dokazali, da je ljudsko-šolsko učiteljstvo na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani v manjšini. Torej ne more biti govora, da bi prav ti iskali na teh šolah »vira dohodkov«. Res, pred leti so poučevali na teh šolah le ljudskošolski učitelji. Desetletja so vodili in učili v nadaljevalnih šolah. Šele pred 5 leti so začeli prihajati vanje gg. strokovnjaki, profesorji in inženirji. Kakšna je potem vaša logika o kruhoborstvu? Spominjamo se, kako je bilo v prvih letih po svetovni vojni. Oblastva so prosila gg. mojstre in strokovnjake, naj se žrtvujejo za vajence, a brez odmeva. In zakaj? Vzroki, da se niso vabilu odzvali, so bili prenizki honorarji. Ako bi tedaj ne bilo učiteljev ljudskih šol, bi morali vse vajenske šole zapreti. Učitelji so rešili vajenske šole pred razsulom. Oglasilo se je sicer nekaj mojstrov in prav majhno število strokovnjakov, ki pa niso dolgo vzdržali. Čez mesec dni so skoraj vsi šolo zapustili in odpovedali, češ pretežko je vajence poučevati in še za tako skromen honorar. Šele ko so se honorarji primerno zvišali in so zaradi naraščajoče poznejše krize prišli v stiske mnogi mojstri in gg. strokovnjaki, so se začeli gg. oglašati in danes vidimo, da imajo na vajenskih šolah veliko večino. In še niso zadovoljni. Zadnjega ljudsko-šolskega učitelja bi radi izrinili. V to nam dovolj jasno govori pisec v svojem članku, ko pravi: ne zavidamo učiteljem postranskih dohodkov, dobe naj jih čeprav dvojne dohodke, ampak plača naj jih država, banovina, občina ali kdor koli.
Zdaj so strokovnjaki nezaposleni, pravi člankar, medtem ko so ljudskošolski učitelj; prezaposleni. Dolžni smo izredno zahvalo gg., ki toliko skrbe za ljudskošolske učitelje ter se boje za nas, da ne bi bili preobremenjeni, preveč zaposleni. Nam se le zdi, da so tudi gg. strokovnjaki preobloženi z delom in vendar se tako silno potegujejo za mesta na strokovnih nadaljevalnih šolah. Vedno tožijo, koliko ur imajo na svojem zavodu pouka, celo do 28 ur na teden in še več. Mi pa vemo, da so mnogi gg. tudi izven svoje službe prezaposleni pri privatnih podjetjih, raznih cenitvah itd. itd. Na neki strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani so zaposleni kar trije člani družine, oče in dva sinova.
Dalje trdi člankar: Ljudskošolski učitelji si dele ure po željah. Imajo jih. kolikor hočejo. Mi pa pravimo, kot smo že zgoraj dejali: statistika jasno kaže. Urniki na strokovnih nadaljevalnih šolah so sestavljeni po željah strokovnjakov, ki so zaposleni drugod. (Kje je potem nezaposlenost? Op. ured.) Kar ostane, si razdele ljudskošolski učitelji, ki morajo sprejeti ure, ki jih gg. strokovnjaki zaradi velike zaposlenosti drugod ne morejo sprejeti. Če že pisec trdi, da zaposluje ljudska šola učiteljstvo, ker zahteva delo v šoli celega človeka, vprašam: mar ne zaposluje tudi srednja tehnična šola gg. strokovnjake popolnoma? Nam se le zdi, da so tudi gg. strokovnjaki na svojih zavodih polno zaposleni.
Vajenska šola ni danes še strokovna šola v pravem pomenu besede, saj hodi vajenec k pouku samo dvakrat na teden. Ko pa bodo imele te šole svojo stavbo, svojega direktorja, svoje učne moči in bodo imeli vajenci celodnevni pouk ter svoje delavnice, potem šele bomo smeli govoriti o strokovnih šolah. Dokler pa tega ni, jih smatramo bolj za nadaljevalne ljudske šole.
Učiteljstvo ljudskih šol se je že moralo odreči »dohodkom«, ker je moralo prepustiti svoja mesta strokovnjakom. Kar jih je še ostalo, morajo za dokaj manjše honorarje vršiti prav isto delo kot gg. profesorji in inženirji. Medtem ko prejema učitelj po 18 din (po odbitkih komaj 17 din) na uro, prejemajo gg. strokovnjaki po 25 odnosno 24 din na uro. Za isto delo različno plačilo.
Še celo povest o kraljeviču Marku bode pisca v oči. Pravi: Baje so pred leti čitali vajenci to povest pri šolskem pouku. Razum ljivo, da so jo čitali, saj sta bila pred leti predpisana v vajenskih šolah zemljepis in zgodovina. In junak kraljevič Marko je po svojih junaških delih tudi vreden, da ga pozna vajenski naraščaj. Še tudi danes čitajo vajenci pri pouku slovenskega jezika v čitankah o junaških delih tega ali onega, četudi legendarnega junaka. Čemu bi se temu čudili? Junaški vzori morajo biti poznani zlasti naši mladini.
—t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v
Ljubljani in v njenih podružnicah v Celju in Mariboru si boste lahko nabavili banovinske zvezke za šolske naloge, ki so vpeljani namesto državnih. — Risanke niso predpisane, zato uporabljajte one, ki jih izdeluje in prodajajo naše knjigarne.
Med „zaostalimi" v otrokovem stoletju
(Nadaljevanje)
Rodovnik in predšolsko življenje pobolj-ševank in poboljševancev je z globokim razumevanjem orisal pokojni mladinski sodnik Fran Milčinski v »Ptičkih brez gnezda«, njihovo socialno pozicijo pa F. Prešeren v stihu: »Kaj pa je tebe treba bilo...« dogodek, ki se vsak dan zavrti v kolesju človeštva.
In prišla je njena težka ura. — Pozabila je na vse, dvignila se je nekam visoko in izvršila — izvršila svojo življenjsko nalogo, največjo, najsvetejšo od vseh, z nikomur ne bi delila te sreče. Deklica je bila zdrava, lepa. --
Čez teden dni je potrkala na okno v rodni hiši. Starec je odprl vrata. »Oče« — je veselo vzkliknila, pa se je ustrašila mrzlega izraza njegovega obličja. Vrata so se ji zaloputnila, pred nosom — le trda beseda je udarila skozi nje. — Poljubila je hčerkico in rekla: »Pojdive!« Odpeljala se je v mesto ter se v mraku in mrazu ustavila pred razsvetljenimi okni lepe, velike hiše. Gori so prijazni ljudje, dobre sestre, tople sobe, ljub smehljaj, tu pa je pusto, mrzlo.
Pozvoni, položi pred vrata topel zavoj in zbeži... Čez nekaj časa se vrne. Pred vratmi ni več zavoja, mala najdenka je že dobila čiste pleničke, svojo posteljico in stekleničko z mlekom. Življenje ostane življenje, ki ne pripada nikomur nego samo sebi. Kdo je oče tega otroka?
»Nekdo je sveti žrtvenik oskrunil.« — Župančič — Duma. Ali je oče toksikonom, ki jemlje »zlobnega sovražnika v usta, da mu krade možgane« — Schakespeare, — ali član družbe, ki jo je karakteriziral M. Gorki v drami »Na dnu življenja?«
»Kosec za koscem razuma oropa požirek ga slednji.« — Nordiška Eda — utira alkohol boleznim pot, zmanjšuje vitalnost posameznika in rodu, zvišuje bolehnost in umrljivost, uničuje otroke, razplemenjuje in oslablja zarod, moti red in mir, rahlja moč države, razjeda rodbinsko življenje, uničuje nravnost, grmadi zločine in nesreče, kosi blagostanje, peha posameznike in cele rodbine v propast in najširše sloje v bedo. Zmanjšuje, razdira, ubija in uničuje duševno življe-
nje, intelekt, čustvovanje in voljo. Nešteto je primerov iz vsakdanjega življenja, nešteto iz literature, n. pr. Rosenfeld »Der Einfluss des Alkohols auf den Organismus«, Dr. Robida — »Psihične motnje na alkoholni podlagi«, Bora Stankovié — »Nečista kri« itd.
Ali je morda bilo to bitje s človeško podobo bj-ez ponosa, brez samoljubja, brez časti, bitje, kateremu so altruistična čustva in morala samo »Fata morgana«, bitje, ki se ne zaveda svojega pada, živi najnižjim instinktom in zanj ni več pomoči, ker je sam noče?
Ali pa je mogoče dedno obremenjen psihopat, ki mu je sifilis, tuberkuloza, meningitis, eucefalitis itd. kar tako strašno karakte-rizira F. M. Voltaire: »Nemeri kamor hočeeš pot, jaz sem, sem bil, bom tvoj gospod.« — Lettres philosophiques. — Ali pa je izkupiček prodaje človeškega telesa, plod patološke abnormalnosti enega ali obeh?«
»Erst Mann und Weib zusammen machen den Menschen aus« — Kant.
Rojstna yknjiga mnogih poboljševanoev »molče trobenta«, da pri nas še ni prodrl Lombroso s svojo antropološko organizacijo proti prostituciji.
Kaj naj nastane iz takega otroka? Žrtev je socialnih razmer, ki ga mečejo iz ene dobrotne hiše v drugo, a ko se mu vzbudi samozavest, obstoji na cesti, kjer nas nekega dne preseneti z izzivalnim ponašanjem.
Res je mnogo takih, ki s skrbjo gledajo na otroke, ki jim je glad tovariš, ulica vzgojitelj, beda svetovalka in nevolja učitelj, katerih življenje ne pozna misterija domačnosti, blagodejnega vpliva šolskega tovarištva, dobre besede učiteljeve, ki so popolnoma de-ložirani iz človeške družbe.
Kakšni člani družbe in države, kakšne matere in vzgojiteljice bodo to?
Mnogo jih je, potepajo se po vaseh, preplavljajo ulice mest. Vsak je kot list, ki ga veter odtrga z drevesa, ponese s seboj, odnaša vedno dalje in dalje, dokler ga ne pusti pasti nekje v blato, kjer se izgubi.
(Nadaljevanje sledi.)
Splošne vesti
— Smuški tečaj za učitelje ljudskih šol na Mrzlici. Trboveljsko učiteljstvo se prizadeva organizirati božični metodični smuški tečaj za ljudskošolske učitelje pri domu SPD na Mrzlici v Trbovljah od 2. do 7. januarja 1941. Tehnični vodja tečaja je znani smučarski strokovnjak tov. Janko Sicherl. Stroški za posameznega tečajnika so preračunani na 300 din, toda upam«, da nam bo naklonila kr. banska uprava in morda še kaka druga javna in industrijska institucija toliko podpore, da bi se ti stroški zmanjšali vsaj za polovico. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami. V prijavi navedite priimek in ime, zvanje, mesto službovanja in zadnjo pošto. Prijave sprejema upraviteljstvo 1. državne deške ljudske šole v Trbovljah.
Prva slovenska knjiga o letalstvu — vabilo na subskripcijo. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani namerava izdati knjigo: Letalstvo, fizikalne osnove, spisal profesor L. Andree, in vljudno vabi s tem vse prijatelje letalstva, naj se na knjigo naroče. V prednaročbi stane knjiga 120 din. Izšla pa bo samo v primeru, ako se bo prijavilo dovolj naročnikov do konca mesca januarja 1941. Naročila sprejema samo založnica in so obvezna.
— Učiteljstvo šole v Hrušici pri Ljubljani je namesto venca na grob pokojne Apo-lonije Selan, matere naše koleginje, darovalo znesek 100 din za božičnico najsiromašnejše šolske dece.
Ose Jbuoe szatfeue
—i V V. skupino so napredovali: Bogomir Fegic, Ljubljana; Antonija Albrecht. Mekinje; Zofija Perelin, Ljubljana; Justina Medved, Maribor; Anton Baša, Velje; Franjo Lavrič, Zalog; Justina Proliš, Št. Jur; Amalija Kecelj, Ljubljana; Martin Stante, Celje; Karel Kočar, Cankova; Klotilda Likar, Ljubljana.
i V VI. skupino so napredovali: Friderik Hogler, Št. Florijan; Leopoldina Breže, Pečice; Frančiška Gumilar, Lipovci; Marija Trtnik, Moravče; Josipina Arnšek, Slov. Bistrica.
—i V VII. skupino so napredovali: Jurij Breže, Pečice; Bogomir Zadek, Dob; Milena Močnik, Libeliče; Marija Gabrovšek, Razva-nje; Ljudmila Hude, Semič; Milan Vrtačnik, Črnomelj; Berta Erker, Mali Slatnik; Avgust Kravos, Vinica; Peter Kompoš, Tržič; Marija Kotnik, Moravče; Lidija Miklavec, Makole; Antonija Perčič, Laško; Marija Prah, Vur berg; Ludovik Rutar, Lesce; Angela Sekirnik, Oplotnica; Marija Ferbinc, Lokovec; Nada Slokan, Trbovlje; Štefanija Sok, Sv. Marjeta: Ivan Dodič, Gorje; Viktor Bajde, Slatina -Radenci; Frančiška Gombač, Brezovica, Elizabeta Janko, Gor. Sušica; Darinka Japelj, Kranj; Alojz Kermelj, Sv. Florijan; Pavlina Korbar, Slatina-Radenci, Friderika Mihelič, Sv. Lenart, Julija Pintar, Preska, Franja Pres-nik-čonč, Zdole; Vera Ferluga, Marija Snežna; Marina Bidovec, Kranj; Natalija Vrtačnik, Dobova; Agneza Cverlin, Št. Vid; Vladimir Dermota. Turjak; Franc Ankele, Veliki Pod log; Viktorija Žmavc, Trbovlje, Ivana Zabu-kovec, Bloke; Katra Lavrin, Laško; Marija Makarovič, Lučine; Stane Ponikvar, Toplice.
—i Napredovali so v VII. skupino z ukazom z dne 24. septembra 1940. učitelji(ce): Japelj Pavel iz Kranja, Škof Ana iz Sv. Križa, Ravbar Hinko iz Dobrniča, Koželj Miroslav iz Sv. Petra pod Sv. gorami, Pahor Marija iz Radeč, Terčak Bogomira iz Selnice ob Dravi, Ža-lohar Ciril iz Trate, Gorjup Justina iz Šmart-na, Hauptman Zora iz DragatuSa. Hvala Anton iz Galicije, Štefančič Jakob iz Prihove, Knol Janez iz Livolda, Kosi Štefanija iz Male Nedelje, Žolnir Bogdan iz Šmartna pri Slov. Gradcu, Mihelič Vilibald iz Reke, Kokalj Franc iz Mengeša, Gale Ana iz Sevnice, Čer-nelč-Jenko Mihaela iz Zagorja ob Savi, Luže-vič Josipina iz Velenja, Praprotnik Terezija iz
Sv. Barbare, Riter Bernarda iz Toplic pri Žagarju in Haderlap Mara, otroška vrtnarica iz Dravograda.
—i V VIII. skupino je napredoval Gabrijel Sudar, Št. Jurij.
—i V IX. skupino so napredovali: Petrovo Neža, učiteljica ženskega ročnega dela v Ljubljani; Zazula Pavla, Št. Vid; Štibler Gizela, Sv. Jurij; Erjavec Frančiška, Studenci; Av-belj Lidvina, Zalog pri Komendi; Toros Ger-truda, Črna pri Prevaljah; Šušteršič Marija. Sv. Križ pri Litiji; Bohinc Roza, Globoko; Gaberc Jožef, Zagorje pri Kozjem; Grobler Alfred, Cajnarji; Gunčar Josipina, Raka; Debeljak Frančiška, Kamna gorica; Jerman Zorislava, Št. Jernej; Jug Feliks, Preloka; Kavčič Ivana, Šmarjeta; Kocbek Ivan, Čem-šenik; Krištof Elizabeta, Izlake; Krušič Helena, Bukovščica; Mazi Pavla. Moščanci; Petrovič Boleslav, Budinci; Prhavc Julij ana, Poljane; Slapar Ivana, Smlednik; Ukmar Vinko, Dravograd; Čamernik Fran, Olimelj; Časi Stanislav, Svetinje; Bajec Adela, Sela pri Ju gorju; Gruden Ivana, Stična; Koncilija Jožefa, Dcbrnič; Rozman Angela, Pesnica: Antloga Antonija,, Solčava; Babič Marija. Turnišče; Božič Frančiška, Svibno; Braniselj Marjeta, Št. Jurij; Glavnik Ljudmila, Cven; Gorjanc Antonija, Trstenik; Kavčič Ivanka, Stopiče: Kafao Marija, Rečica ob Savinji; Novinec Ivanka, Gorica; Rojic Vida, Sv. Marko; Pav-želj Ljudmila, Vel. Gaber; Čater Alojzija, Stogovci; Duh Ivan, Nova Štifta; Kos Karel, Ruše; Toroš Jožefa. Potok v Tuhinju; Šter Ciril, Božakovo; Klemenčič Avrelija, Moravče; Klamer Matilda, Križevci; Avguštin Bri-gita, Tišina; Borse Ljudmila, Prečna: Veršič Konrad, Senovo; Vodopivec Ivan, Golo; Gra-šič Ivan, Podstenice; Drobnič Marija, Krog; Erker Vera, Tišina; Jalen Franc, Žužemberk: Juvan Majda. Sv. Jurij pod Kumom; Kobol Valerija, Šv. Tomaž pri Ormožu; Pipan Kristina, Devica Marija v Brezju; Radej Antonija, Senovo: Raner Matilda, Podzemelj; Tertnik Marija. Št. Jurij; Ahtik Marija, Stogovci; Bučar Ana, Vuzenica; Demšar Rahela. Rovte; Kosjek Verena. Leskovec; Kulovec Ivana, Sv. Marjeta ob Pesnici; Malnar Vera, Brdo; Opeka Frančiška, Ajdovec; Brodnik Frančišša, Velike Lašče; Beber Zorislava,
Prihova; Dimec Srečko, Št. Janž na Vinski gori; Košuta Helena, Krka; Mihevc Jožef, Polje; Raee Josipina, Dramlje; Rudolf Friderik, Pertoča; Kifer Doroteja, Krašnja; Novak Pavlina, Pince; Primožič Lidija, Št. Jernej; Bakoš Ludvik, Sladka gora; Zigon Milena, Zagorje pri Kozjem; Kopčavar Marija, Železniki; Velikonje Terezija, Dobje; Videnič Alojz, Soteska; Pristov Marija, Čatež ob Savi; Ložar Miroslava, Št. Peter; Bencina Marija, Stari trg; Grbec Ema, Mežica; Dernač Vladimir, Bloke; Zadel Leopoldina, Planina
pri Sevnici; Zaje Albina, Tepanje; Kac Ljud mila, Dobovec; Lampret Zorana, Sv. Miklavž; Lipičnik Marija, Dobrno; Medved Anica. Svetone; Merkuš Alica, Sv. Barbara v Halozah; Merčun Leopold, Nemška Loka; Motoh Josipina, Sv. Jurij ob Taboru; Musar Ana, Dole pri Litiji; Plantan Ivan, Dobovec; Zor-ko Bogomir, Sv. Primož; Habinc Zofija, Sv. Jurij; Hrobat Leopold, Šmartno ob Dreti; Štiglic Marija, Št. Janž na Vinski gori; Šmi-tek Antonija, Horjul; Urek Vera, Sv. Florjan; Trobec Ida, Črni vrh; Turk Marija, Rad-mirje.
Is listov
—1 O neznačajnežih. Vedno so bili ljudje in vedno bodo taki, ki so pripravljeni, da se preobrnejo: v razburkanih časih je takih primerov posebno veliko.
Vsak tak primer je treba vzeti resno, zakaj taka stvar prizadeva vso javnost in množi njene nevarnosti. Preden pa ga vzamemo tragično, bi se morali vprašati, kako se je tak človek obnašal prej. Ali je res poznal to, proti čemur se je takrat boril, ali pa se je boril proti tisti stvari kar tako, ker so jo napadali tudi drugi, medtem ko je bil s tem nazorom, ki ga sedaj naenkrat sam izpoveduje, že takrat, ko je proti njemu zabavljal, podzavestno v duhovnem sorodstvu? Ali je mož, se moramo vprašati, čigar besede vedno izražajo samo najgloblje prepričanje, ali pa se ravna po vetru in spada k tistim, ki vedno tulijo z volkovi? Ali ni mogoče napadal tuji nazor in režim s takimi razlogi in s takimi besedami ter v takem tonu, da si že takrat moral imeti vtis, da njegova strast ni pristna in da je zato tako glasen, da bi samega sebe ščitil pred morebitnimi skušnjavami, ki so ga sedaj premagale?
Najmočnejši ni tisti, ki, preden pride vrsta nanj, najbolj glasno kriči; najtrdnejši ni listi, ki svojo zvestobo in ljubezen ali pa sovraštvo kaže na javnem trgu; najboljši patriot ni tisti, ki tuj režim psuje in lastnega brani na tan način, ki ne ustreza domačemu nravu.
Kreposti, ki jih posebno danes potrebujemo, so: bister pogled, ki zna z višjega stališča ločiti dobro od slabega, uporabljivo od negodnega; neomajna tiha vera, ki je tako trdna, da je ni treba venomer kazati in pridigati; volja, ki se ne trosi v nepotrebnem bahanju; molčeča zvestoba, ki je enkrat za vselej prisegla, da se bo držala bistvenega in ga ne bo zavrgla, ker sama sebe pozna in ve, da življenje brez teh vrednot zanjo ne bi bilo več življenje. »Slovenec« 8. dec.
—1 Šolstvo v Rusiji. V zvezi s proslavo Stalinove ustave objavlja ves sovjetski tisk članke, ki prinašajo statistične podatke o uspehih, ki jih je Sovjetska unija dosegla na vseh poljih udejstvovanja. V šole hodi 47 milijonov oseb, kar pomeni četrtino vsega prebivalstva. — »Slovenski narod« 6. dec.
—1 Pravica do vzgoje. Tisti, ki se tako radi sklicujejo na naravo, naj nam povedo, kako je tam zunaj v stvarstvu. Kdo uči mlade lastovke letati? Kdo uči mlade mucke miši loviti? Ali ste že kdaj opazovali mlade lastovke, ko se izpeljujejo, ko zapuščajo gnezdo? Po vaše: narava, po naše pa je Stvarnik narave že živalim izročil nalogo in dolžnost, odrediti svoj rod in ga usposobiti za življenje. Če je Stvarnik že v kraljestvu živalstva
odločil roditeljem to važno nalogo, koliko bolj gotovo jo je naložil v kraljestvu človeštva ljudem! V to sveto delo se ne sme nihče svojevoljno vmešavati. Šola in razna društva so le pomočniki staršem in roditeljem, nikdar si pa ne smejo dovoliti, stopiti na mesto staršev. Kaj pa šele, če hoče država prevzeti ali odvzeti staršem to dolžnost, kakor je to zahteval Likurg v starodavni Sparti, kakor zahtevajo to voditelji socialističnih držav? Pokojni dr. Krek je nemalokrat rekel: »Država je najslabši gospodar«. Njegova beseda bi veljala tudi o državi vzgojiteljici. Vzgojo naj nadzira v vzgojo naj sc pa ne vmešava. Vzgoja sloni na ljubezni, ne pa na paragrafu.
»Domoljub« 4. dec. 1940.
—1 Načrt zakona o iztrebljanju tuberkuloze je naslov razprave dr. Zivka Lapajne-je v »Slovenskem narodu« z dne 7. dec.. iz katere posnemamo tudi naslednje: Mlad gimnazijski suplent, oženjen, z dvema otrokoma, oboli za odprto tuberkulozo. Odide v sanato-rij, vzlic ugodnostim gladuje medtem rodbina, po 2 letnem bivanju v sanatoriju pride v bolnico, čez pol leta exitus. Ker je bolehal za odprto tbc, je moral zapustiti šolo, med boleznijo je gmotno upropastil rodbino, efekt sanatorija in bolnice: exitus! So«ialno misleč človek si misli: zakon je pravilen, toda krut in popolnoma asocialen. Ako mora učitelj zaradi tbc v zdravilišče, bi morala medtem rodbina prejemati vse njegove prejemke, on pa bi se moral zdraviti brezplačno in na najboljši način. Zakon je tu predpisal nekaj popolnoma asocialnega. Bolezen obravnava zakon na isti način kakor zločin, ki ima za posledico izgubo službe.
—1 Šolske spalnice pod zemljo. V Frank-furtu v Nemčiji so dobili zanimivo novost, ki spada v »okvir sedanje vojne«. Oblast je namreč izdala nalog, da morajo služiti šolska podzemeljska zaklonišča izključno šolski mladini. V zakloniščih bodo poleg drugega urejene tudi spalnice, v katerih bodo mogli ostati šolski otroci tudi čez noč, če bi na priliko trajal protiletalski alarm ves dan. »Večernik« 7. decembra.
—t Ko pridete v Ljubljano, Maribor ali Celje, ne pozabite obiskati Knjigarno Učiteljske tiskarne.
—t Za pouk zgodovine in zemljepisja si
nabavite zgodovinske in zemljepisne sličice. Serija 30 zgodovinskih ali 30 zemljepisnih slik stane 4 din.
—t Šol. odrom priporočamo mladinsko igro »Sirote«, ki jo je spisal priznani pisatelj Anton Ingolič.
Mladinska matica
—mm Prosimo poverjenike, da obvestijo učitelje, ki poučujejo v prvih razredih, da je pravkar izšel 6. zvezek Cicibanove knjižnice V tem zvezku so ponatisnjeni najboljši prispevki iz razprodanega prvega in tretjega zvezka, je pa tudi nekaj povsem novih stvari. Knjižico je enotno ilustriral Milko Bambič. Uredil jo je Josip Ribičič. Cena din 2,— za izvod.
—mm Ker nam je pošla druga številka
letošnjega »Našega roda«, prosimo poverjenike, ki imajo morda še kaj nerazprodanih izvodov te številke, da nam jih takoj vrnejo, da bomo mogli postreči z njimi nove naročnike.
—mm Na šole smo poslali frankirane dopisnice s prošnjo, da se javijo poverjeniki. Doslej so se javili 503 poverjeniki. Mnogo šol dozdaj še ni odgovorilo.
—mm Mladinske pisatelje opozarjamo nu literarni natečaj Mladinske matice za realno delo, primerno za mladino višjih razredov. Literarna nagrada je določena v višini 2500 din, obseg dela na 5 do 6 pol male osmerke. Za nagrado pridejo v poštev le izvirna, še neobjavljena dela. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih popolnoma anonim-
Naša gospodarska organizacija
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
oktobru in novembru 1940. Vas je zadružna uprava opozorila na zadružne knjižice. Zadnji položnici smo priložili vsem zadružnikom tiskana navodila za prepis zadružne knjižice.
Potrebno je: 1. Pismena izjava o izgubljenem originalu, 2. razveljavljenje zadružne knjižice, če je v nepoklicani roki, 3. za prepis je poslati znamk za din 10,—. Vsem tistim, ki so se oglasili za prepise in spolnili vse tri pogoje, je zadružna uprava že poslala prepise. Kdor se jc za prepis zadružne knjižice že oglasil, pa ga do zdaj še ni prejel, ta gotovo ni spolnil vseh treh pogojev. Naj stori to in prejel bo prepis.
Učiteljski pevski ¿zbor JUU Adamič
Šolski radio
—r Torek, 17. decembra 1940., ob 14.15:
»Bloke, zibelka slovenskega smučarstva«.
Razgovor smučarskega učitelja Janka Si-cherla z učencem o smuški zgodovini: Smučanje včasih in danes. Prvi sledovi smučanja. Kaj piše prvi krajepisec Slovenije, Janez Vaj-kard Valvazor o smučanju na Blokah. (1689.) Preprosti bloški plohi. Smuči kot prometno sredstvo. Mlado in staro na smučeh od zibelke do groba. Dan smučarskega veselja. Smučarske igre. Pristna ljudska smučarska govorica. Smuški muzej na Blokah bo naša zgodovinska posebnost.
—r Petek, 20. decembra 1940., ob 11. uri:
»Božič na morju«.
a)	na prekooceanskem parniku,
b)	na tovornem parobrodu,
c)	na vojni ladji.
Vmes opis božičnih otokov, od kod imamo božično drevesce, kako je nastala pesem »Sveta noč« itd.
Učilo: zemljevid zemeljskih polut.
Opisuje g. Viktor Pirnat.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 15. decembra, ob 17. uri predaval g. Gunde Lojze: Spori v živinski trgovini.
Narod ima siguren občutek za vse ono, kar je zdravilno. Ni le slučajno, da s« ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje ju vedd mojstrsko pripraviti. Naravno, s »Kolinsko« to vedno dobro uspe.
..REDNO IZDATNA KVALITETNA CIKORtlA
Stanovska organizacija JUU
no. Šele ob izidu tekmovanja se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rok za vlaganje rokopisov poteče 15. januarja 1941.
—mm Knjižna založba »Filipovič« v Zagrebu, ki je svoj čas po slikopisnem Ribičiče-vem »Mihcu in Jakcu« priredila »Mirka in Marka«, je pravkar izdala v hrvaškem prevodu Ribičičevega »Miškolina«. Prevod je izšel z originalnimi Justinovimi ilustracijami in nosi ime »Mišo in mišulja«. Delo je prevedel urednk hrvaškega mladinskega lista »Smilja« V. Cvitan. » Novosti« od 8. decembra t. 1. prinašajo o knjigi laskavo oceno.
mm Na željo nekaterih naših poverjenikov sporočamo, da sta »Naš rod« in knjige Mladinske matice priporočila ministrstvo prosvete z odlokom O. n. br. 51.443 z dne 30. julija 1931. ter kraljevska banska uprava z odlokom IV. št. 14.746/1 z dne 4. oktobra 1939.
Za svoje uspešno kulturno delo jc poleg tega dobila Mladinska matica posebno pohvalno diplomo od Kraljevega fonda št. 6352 z dne 8. junija 1937.
O tem, da bi mogel kdo ovirati širjenje »Našega roda« po šolah, torej ne more biti niti govora.
—pev. Obvestilo. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 6., 7., 8. in 9. januarja 1941. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Tečaj je obvezen za vse tisto članstvo, ki je prejelo okrožnice. Pred dnevi smo poslali na naslove posameznikov tri skladbe za domač študij. — Poslane note in vse druge, ki jih imajo še pevci doma, naj prinesejo pevci na prihodnji pevski tečaj. Tajnik.
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo imelo svoje redno zborovanje v soboto, dne 14. decembra 1940., ob pol
11.	uri v šolskem poslopju na Jesenicah. Poleg običajnega dnevnega reda nam bo predaval tovariš Kunst Vili o elektriki v sodobni šoli. S seboj bo prinesel tudi vse potrebne aparate in bo pokazal glavne poskuse, ki so namenjeni ljudski šoli. Ze samo predavanje zahteva, da se zborovanja udeleži vse članstvo.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA sporoča vsem tovarišem in tovarišicam naslednje: Odbor Učiteljskega društva je po svojem položaju dolžan, da skrbi za red in točnost v poslovanju. To velja tudi glede članarine. Da spravimo vprašanje rednega vplačevanja članarine v pravi red, so se na zadnjem zborovanju določili za posamezne šole poverjeniki, ki bodo pri članstvu vsak mesec sproti pobirali članarino za JUU. Poverjeniki so se določili takole: za Bukovščico tov. Oton Fink, za Dražgošc tov. Jeglič Alojzija, za Sv. Lenart tov. Nuša Pevc, za Reteče tov. Marija Ditrich, za deško šolo v Škofji Loki tov. Pagon Alberta, za meščansko šolo tov. Celjar Anica, za Trato tov. Zalohar Ciril, za Gabrk tov. Kerkoč Marija, za Javorje tov. Marenčič Marija, za Poljane tov. Srečko Go-stinčar, za Selca tov. Jože Zupančič, za So-vodenj tov. Beti Elizabeta Pokornova, za Trebijo tov. Josip Krapš, za Zabrdo tov. Ra-doslav Kovač, za Zali log tov. Rudolf Trillcr, za Zabnico tov. Anton Vidie, za Železnike tov. Antonija Demšarjeva in za Martinj vrh tov. Vidmar Franc. Kolikor želijo tovariii in tovarišice ohraniti sedanji način plačevanja, jim tega nihče ne brani. Saj gre pri vsem samo za ustvaritev reda. Nadalje: pri za-ostankarjih se bodo sedanja vplačila zaračunavala za zaostanke. Članarino je plačevati mesečno naprej! Taka je tudi obveznost društva do sekcije. Prosimo: Kadar nakažete zneske, navedite na poštni položnici točno, čemu pošiljate denar! Oni, ki ste jih prejeli, ne pozabite vrniti »Potrdil«. Prihodnje zborovanje bo v soboto, 18. januarja, v Škofji Loki. Po zborovanju bo ogled nekaterih loških tovarn. Tovariško pozdravljamo! Odbor.
"Porotna
-f JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC je zborovalo v soboto, dne 7. decembra 1940., v Slovenjem Gradcu ob navzočnosti 33 članov od vpisanih 41, na novo pa sta pristopila tov. Glavan iz Št. Janža in tov. Lestan iz Pameč.
Izmed dopisov je prečital tajnik dopise o prepovedi in dovolitvi zborovanj sreskih učiteljskih društev ter dopis o zaščiti članstva.
Predsednik tov. Kavčič jc podal poročilo o banovinski skupščini in delu sekcije ter komentarje k člankoma v stanovskem glasilu — »Naša delegacija«.
Tov. Zolnir je predaval o sredstvih za dvig šolskega obiska v našem srezu, ki je na zadnjem mestu v Sloveniji. Prikazal je tudi možnosti naše trenutne samopomoči za izboljšanje šolskega obiska, dokler se ne ukine čl. 61 zakona o narodnih šolah, ki nam naše visoko organizirano šolstvo vedno bolj in bolj uničuje. Ker pa razpolagamo krajevno in časovno z različnimi sredstvi, je priporočal učiteljstvu, da organizira po Šolah smu-čarstvo, ker bi ravno od smuči kot prometnega sredstva lahko imel šolski pouk največje koristi! Podal je točna navodila o izdelavi smuči, okovja, palic in stremen v vaški šoli, zraven pa tudi metodična navodila za teoretični in praktični pouk smučanja v ljudskih šolah. S tov. Furlanijem sta se javila učiteljstvu na razpolago, da ga izvežbata ob nedeljah na terenu, sicer bo pa tov. Zolnir razposlal po želji vsa navodila posameznim šolam.
Predsednik je zaključil zborovanje ob
12.	uri.
Kavčič, predsednik.	Zolnir, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO je zborovalo v soboto, dne 12. oktobra 1940., v ljudski šoli v Zidanem mostu. Udeležba: 63 članov in članic.
Zborovanje je otvoril tov. predsednik Mahkota Milan. Uvodoma je pozdravil gosp. sr. šol. nadzornika Vranca Ernesta kot predstavnika sr. načelstva in vse navzoče. Zahvaljuje se tovarišici podpredsednici Plav-šak Marti in tov. Kimovcu, da sta vodila društvo medtem, ko je bil pri vojakih, in obžaluje izstop tov. podpredsednice iz uprave. r—
Tajniško poročilo je podala tov. tajnica Urbajs A. in v njem je očrtala delo v društvu. O finančnem stanju je poročal tov. blagajnik. Revizijsko poročilo je podal tov. Šušnik, ki predlaga odboru razrešnico in sc ista soglasno osvoji. Za delegate na banov, skupščino so bili izvoljeni tovariši: Mahkota Milan, Rihar Rafael, Kimovec France, za glavno skupščino pa Mahkota in Kimovec. Stilizirani so bili trije predlogi za banovin-sko skupščino, ki so sc tikali predvsem znižanja članarine. Vzbudili so obširno, a stvarno debato. Častno razsodišče je ostalo neiz-premenjeno.
Urbajs, tajnica.	Mahkota Milan, preds.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI je zborovalo 4. decembra 1940. v Sokolskem domu v Murski Soboti. Po izčrpnem poročilu tov. predsednika Hajnška Franca z banovinske skupščine so sledila poročila ostalih društvenih funkcionarjev. — Tov. predsednik je v poročilu o spremembah v članstvu ugotovil, da je moral začasno odložiti mesto tajništva v društvu tov. Kram-berger Joško, ker je bil z min. odlokom po § 104., toč. 16. in § 110. odpuščen iz državne službe. Po poročilu je sledilo predavanje g. ing. Zobca Iva, ravnat, gim., »O kemični vojni«. Predavanje je bilo zelo zanimivo in aktualno za današnje dni. Bila je sprejeta sledeča resolucija:
1.	Z ozirom na porast cen življenjskim potrebščinam, ki so dosegle že nad 100 %, zahtevamo, da se državnim, samoupravnim uradnikom in državnim upokojencem takoj zvišajo mesečni prejemki vsaj za 500 din mesečno.
2.	Zahtevamo ukinitev § 76- zakona o uradnikih. Zahtevamo »Zvezo držav, nameščencev«, čg> hočemo, da bodo rezultati naše borbe za zboljšanje gmotnih razmer doseženi.
3.	Naši organizaciji naj bo najvažnejši program dela v današnjih časih »zboljianje gmotnih razmer uradništva«, vse druge borbe naj imajo podrejeni značaj.
4.	Da bo imelo učiteljevo delo na službenem mestu večji in tudi trajnejši uspeh, je potrebna stalnost učitelja na mestu.
5.	Nujna potreba je, da se prazna učiteljska mesta v obmejnih srezih takoj zasedejo z abiturijenti, ki pridejo že ta mesec iz učiteljišč. Naj se ne dogaja še naprej, da ostanejo obmejne šole brez učiteljev, kakor se je to dogajalo do danes. Če ne bo vse tako, kakor bi moralo biti na meji, ne sklicujte se na učitelja, da ni storil svoje dolžnosti.
Udeležba je bila nad vse pričakovanje lepa. Prihodnje zborovanje bo 8. februarja 1941. v Murski Soboti.
Hajnšek Franc, preds.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE
je zborovalo v soboto, dne 7. decembra t. 1., v ljudski šoli v Kozjem.
Po uvodnih besedah in pozdravih tovari-šev(ic), ki so bili v zadnjem času premeščeni na področje našega društva ali pa so na novo vstopili v organizacijo, je predsednik podal situacijsko poročilo, v katerem je orisal položaj v organizaciji, odnos našega društva do vodstva organizacije in končno predlagal, naj si društvo za svoj interni delovni program osvoji za to leto program Učiteljskega pokreta, ki bo objavljen po božičnih praznikih. Kot uvod temu delu naj bi služilo predavanje »Spoznavanje šolskega razreda«.
Po poročilu o delu in poteku banovinske skupščine so bili sprejeti sledeči sklepi:

1.	Skupščina sreskega učit. društva v Kozjem soglasno ugotavlja, da je delegat tega društva na banovinski skupščini dosledno zastopal naloge tukajšnjega članstva, kakor jih je dobil na občnem zboru, ki se je vršil pred samo skupščino, in da so vsi napadi nanj — v zvezi s to skupščino — istočasno napadi na članstvo tega društva.
2.	Soglasno odobravamo sklep upravnega in nadzornega odbora, s katerim je bila poslana »Izjava« našega društva v priobčitev v »Učit. tovarišu«, ki se nanaša na uvodnik »Po skupščini«, priobčenem v 10. štev. »Učit. tov.« K.er do danes »Izjava« ni bila priObčena, smatramo pa za potrebno, da je članstvo informirano glede naših predlogov tudi z naše strani, zahtevamo, da se Izjava priobči, ker bomo v nasprotnem primeru primorani, po-služiti se druge poti.
Sledilo je predavanje Čermelja Viktorja, šol. upravitelja iz Prevorja o kemiji in fiziki v kmetijskem pouku. Svoje predavanje je naslonil na svoja dva vzorna nastopa, katerih vodilna misel je bila: Domači rastlino-zdrav-nik. V kratkih potezah je prikazal pomen kemije in fizike za kmetijski pouk in sprožil več vprašanj pedagoškodidaktičnega in metodičnega značaja. Članstvo mu je za njegova izvajanja hvaležno.
Mencej Martin, preds. Otič Pavle, tajnik.
+ JUU — UČIT. DRUŠTVO MARIBOR, DESNI BREG je zborovalo dne 7. decembra 1940. v Mariboru. Navzočih je bilo 76 članov, t. j. 70 %.
Nova članica Rožič Marija iz Frama. Zborovanju je prisostvoval pol. kom. Kos.
I.	Tov. Kontler Julij je predaval o »novi Lutorjevi pisavi«. Nazorno in praktično ter objektivno je pokazal pozitivne in negativne strani stare in nove pisave, ko je obe razčlenil s higienskega, estetskega, praktičnega in
• pedagoškega vidika. Vsi razlogi in tudi estetski govore za novo pisavo, ki je pokončna, enostavna in gladkotekoča. Pisava ni takrat lepa, če so črke lepe in dovršene, temveč smatramo ono pisavo za sprejemljivo, ki pravilno iznolni ploskev med črkami, in besedami vlada pravilno sorazmerje in je vezava naravna. To so obenem tudi tri faze nove pisave: izpolnitev prostora, sorazmerje in vezava. Mimogrede se je dotaknil tudi vprašanja globalnega čitalnega pouka. Zastopal je mnenje, da je ta metoda pri nas nepotrebna zato, ker je naša pisava fonetična, ker imamo prenatrpane razrede in je kontrola nemogoča in ker bi bila pot do lepe pisave predolga. Posebej je še obravnaval premostitev prepada od glasu do črke. Najlažji in najna-ravnejši način prehoda vidi v uporabi fonomi-mike. Svoja zanimiva izvajanja je zaključil: Nova pisava je racionalna. Pisava ni smoter temveč sredstvo, zato se pisanje v sodobni šoli ne more uveljavljati kot samostojen predmet našega dela, temveč je del celotnega šolskega dela. Ne bo uspel oni, ki želi uvesti v svoj razred nov pisalni duktus po predmetnem sistemu. — Po predavanju so zborovalci izrekli željo, da bi si ogledali to novo pisavo v praksi v razredu tov. predavatelja, na kar se bi vršil skupni razgovor.
II.	Po poročilu o banovinski skuoščini JUU sekcije za dravsko banovino in po poročilu o ukrepih upravnega odbora zaradi pisanja »Učiteljskega tovariša« pred in po skupščini (uvodnika štev. 9. in 10.) je bila sprejeta naslednja resolucija:
1.	Prosimo sekcijo, naj v bodoče po prejemu predlogov za banovinsko skupščino opusti članke, kakršen je bil v letošnji 9. številki »Učiteljskega tovariša« pod naslovom »Naša delegacija«, kjer se skuša vplivati na delegate, ki so vezani po svojih mandatih, in kjer so iznešeni zelo neprimerni izrazi.
2.	Ravno tako ni na mestu, da uvodnik štev. 10. »Učiteljskega tovariša« z naslovom »Po skupščini« meče krivdo dogodkov na naše delegate, ki so bili naši glasniki in so nastopali z odkritimi zahtevami za naše stanovske in materialne interese.
3.	Obsojamo pa vodstvo sekcije, da ni dalo na razpolago našega glasila za objavo sklepov društvenega upravnega odbora in zahtevamo, da se objavijo sledeči naši predlogi za banovinsko skupščino.
Prispevek za učiteljski naraščaj naj se vsako leto v celoti izrabi tudi v Mariboru in se naj v bodoče uporablja tudi za socialno podporo učiteljiščnikom. Ali je to rušenje organizacije?
b)	Sekcija naj vodi več računa o vzrokih upadanja članstva, saj je v zadnjih letih število članstva upadlo za 200, a v zadnjem letu samem za 82 članov, kar daje letni minus skoraj 40.000 din dohodkov. (Ali ta predlog ruši organizacijo?)
c)	Mladinska Matica se je z nepremišljenimi izdajami sicer odličnih del zadolžila pri sekciji za 92.000 din in tri četrtine te zaloge leži nerazprodane. Učiteljstvo iz svojih prispevkov poleg dela za M. M. ne more kriti tega manjka, zato naj M. M. izdela sanacijski načrt. Zakaj se vsa izdanja M. M. ne tiskajo v naši tiskarni? (Ali smo morda s tem zadali težak udarec eksistenci in borbenosti stanovske organizacije?)
č) Sekcija naj v bodoče pošilja društvom jasnejše in obširnejše obračune, da bo članstvo dobilo točen pregled porazdelitve sredstev. (Ali ta predlog ruši organizacijo?)
d)	»Učiteljski tovariš« naj izhaja le dvakrat mesečno, a naj bo borbenejši in bolj jedrnat. S prihranki naj se zniža članarina. (Po proračunu, ki je bil sprejet na skupščini, bi moralo do polovice novembra iziti 14 številk UT, pa je na potu šele 12. Ali ni, če gledamo skozi ista očala, kakor se je ocenjeval naš predlog, tudi to rušenje organizacije? Razlika je še v tem, da je bil naš predlog predlog manjšine, drugo je pa dejstvo.)
e)	Pevski zbor v sedanjem času ni nujna potreba in se naj vzdržuje z lastnimi sredstvi. (Ali bo morda s tem omajana eksistenca in borbenost organizacije?)
f)	Skupščina sreskega društva Maribor desni breg razume in priznava, da z naraščanjem dela organizacije rasto tudi upravni stroški, vendar priporoča sekcijski upravi štednjo in se naj zaradi tega postavka blagajnika črta in prevzame blagajniške posle ena izmed treh nastavljenih moči, ki delno že vrši te posle. (Ali je morda predlog štednje rušenje organizacije?)
g)	Ali se morda s predlogom, da se naj znižajo dnevnice na 80 din, ruši organizacija?
h)	Ali je morda to rušenje organizacije, da je naše društvo zahtevalo sodelovanje JUU s SHUD, kar je skupščina z enim glasom proti sprejela?
i)	In končno, jc li to rušenje organizacije, če je naša sreska skupščina odobrila stališče in sklepe seje upravnega in nadzornega odbora JUU sekcije za dravsko banovino z dne 13. julija 1940. glede Akcijskega odbora v Beogradu? Ali je morda zahteva, da se naj takoj odstranijo vse zapreke — če potrebno tudi osebne — ki ovirajo uspeh in delo Akcijskega odbora, jemlje borbenost naši stanovski organizaciji?
4.	Pojasnila in pripombe naših delegatov, objavljene v UT št. 14, so popolnoma umestne, napisane v tonu, kakor sta ga zahtevala oba omenjena uvodnika, zato taktne. Nas tudi odgovor sekcije 15. štev. UT ni mogel prepričati o tem, da niso naši delegati stali na našem, torej pravilnem stališču.
5.	S tem je za nas zadeva zaključena pod pogojem, da se naša resolucija v celoti objavi, in se bomo zopet z vso energijo posvetili podrobnemu a vedno pozitivnemu delu v naši stanovski organizaciji.
Resolucija bila sprejeta soglasno z odobravanjem. S tem je postal odgovor upravnega odbora z dne 13. novembra 1940. brezpredmeten in ga društvo umika od objave.
III. Upokojenci in aktivni želežničarji so že dobili izplačane zaostanke II. draginjske-ga razreda gradbenega okoliša Maribor-mesto, le učitelji še vedno čakajo na izplačilo. Zaostanek je pred kratkim predstavljal še lepo
vsoto, danes dan za dnevom zgublja na vrednosti.
Kurivo se nam izplačuje v gotovini, ki ni danes v nobenem razmerju z dnevnimi cenami. Zahtevamo, da se nam daje kurivo v naravi, kakor to predvideva zakon o ljudskih šolah.
IV. Vprašalna skrinjica: Pojasnilo se je vprašanje izplačil zaostankov stanarine. Petrovič Simon, preds. Ledinek Miloš, ta j.
Pripomba: Pod naslovom »Naša delegacija« je vodstvo sekcije v 15. štev. »Učiteljskega tovariša« z dne 5. decembra t. 1. v »Pojasnilih in pripombah« na »Odgovor« objavilo, da med uvodnikoma v 9. in 10. številki organizacijskega glasila ni zveze. Obrazložilo je tudi pravi namen članka v 9. številki. Kljub temu postavlja 1. točka navedenih sklepov trditev o poskusu vplivanja na delegate v vprašanjih, v katerih imajo vezan mandat.
Sekcija je obvestila sreska društva, zakaj ne more objaviti odgovora upravnega in nadzornega odbora tega društva z dne 13. novembra t. 1.
Ostala vprašanja v gornji resoluciji so predlogi tega društva za skupščino, ki so bili tudi na skupščini obravnavani in objavljeni, deloma so pojasnjeni tudi v naših »Pojasnilih in nripombah« v prejšnji številki stanovskega glasila.
I/čitelfska tiskarna
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
priporoča sledeče zbirke:
A.	Mladinske knjige:
1.	Dimnik: Kralj Peter I., vez. Flere: Babica pripoveduje, vez. Gaspari: Sijaj, sijaj sončice, vez. Lovšin: Veseli pastirčki, broš. — Cena zbirki 8 din.
2.	Rape: Uedinjenje, vez. Rape: Iz dni trpljenja, vez. Tille: V kraljestvu sanj, broš. Trošt: Moja setev II. zv., vez. — Cena zbirki 8 din.
3.	Ewald: Mati narava pripoveduje, vez. Gangl: Zbrani spisi II. zv., vez. Gangl: Zbrani spisi VII. zv., vez. Lah: Češke pravljice, vez. — Cena zbirki 12 din.
4.	Korban: Vitomilova železnica, vez. Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez. Skulj: Sad-jarčki, broš. Zbašnik: Drobne pesmi, vez. --Cena zbirki 12 din.
5.	Slovenski pisatelji (klasiki), 7 knjig, broš. — Cena 50 din.
6.	Slovenski pisatelji (klasiki), 8 knjig, nav. vez. — Cena 100 din.
7.	Slovenski pisatelji( klasiki), 8 knjig, vez. v platno. — Cena 125 din.
8.	Gangl: Moja pot. 1—10 knjige, vez. v polplatno. — Cena 150 din.
Mirko Kunčič: Triglavske pravljice I. zv. Dovški zmaj. — Cena 28 din. — Nova mla dinska knjiga.
B.	Leposlovne knjige:
9.	Brežnik: Klic Gorjancev, broš. Jeram: Zastava v vetru, broš. Winkler: Cesta čez Resje, broš. Zupane: Stari Hrk, broš. — Cena zbirki 18 din.
10.	Gangl: Beli rojaki, broš. Gangl: Moje obzorje, broš. Jelene: Spomini na jugoslov. prostovoljca, vez. Pugelj: Zakonci, vez. Zoreč: Pomenki, broš. — Cena zbirki 22 din.
C.	Znanstvene knjige:
11.	Bučar: Kod Lužičkih Srba, broš. Der-ganc: Borba zapada in vzhoda, broš. Drtina: Ideali vzgoje, broš. Tovornik: Stara pravda nekdaj, broš. — Cena zbirki 8 din.
12.	Kunaver: Na planine, vez. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi, vez. Kolar: Pre-porodovci, broš. Wester: Življenje čebel, broš. -— Cena zbirki 20 din.
13.	Gombač: Umno kletarstvo, broš. Kune: Veterinarska higiena za živinor., broš. Sadar: Lan in konoplja, broš. — Cena zbirki 20 din.
14. Andree: Radio aparat, broš. Čcrmelj: Ljudska astronomija, broš. Wester: Razgled z ijubljanskega gradu, kart. Zischka: Abesinija, vez. — Cena zbirki 30 din.
15. Skulj: Naša zelenjad, broš. Spiller-Muys: Planšarstvo, broš. Teržan: Kmetovalcev svetovalec, broš. — Cena zbirki 35 din.
Novosti na Mcnfišnem trgu
k Josip Ribičič: »Mišo i Mišulja« 1940. Mladinske strani v dnevnikih, tednikih, revijah in posebnih zvezkih »po dinar« okužuje-jo fantazijo hrvatskih nedoraslih generacij, zato se zlasti hrv. pedagoški krogi močno trudijo za primernejšo mladinsko knjigo. — Zadruga mladih hrv. učiteljev »Ivan Filipo-vič« si je nadela nalogo izdajanja dobrih originalnih in tudi prevedenih mladinskih knjig. V več tisoč primerih je ta zadruga že razprodala »Mirka i Marka« ter »Putovanje po sobi«. _ Urednik »Smilja« V. Cvitan je prevedel Ribičičevo knjigo, ki je izšla prav sedaj pod gornjim naslovom v javnost. Interesant-na in živahna zgodba z duhovitimi in dramatično razgibanimi mesti ter kratkimi stavki (takorekoč narodnimi pregovori) bo vzbudila otroško pozornost za novo, dobro knjigo. Na zunaj je knjiga skromnejša od prejšnjih. Prevod je ponekod šibak. Ilustracije E. Justina so zanimivost za hrv. mladinsko književnost, ki se je obogatila z lepim delom slovenskega mladinskega pisatelja Ribičiča. -gu-
—k Knjige Vodnikove družbe. Letošnji dar Vodnikove družbe obsega štiri knjige. Poleg običajne Vodnikove pratike s pestro in zanimivo vsebino so dobili naročniki še like Vaštetove: Rožno devico. V tem delu obravnava pisateljica Valentina Vodnika in Ljubljano v njegovi dobi. Kakor v svoji knjigi Roman o Prešernu, tako je tudi v tej knjigi spretno opisala razmere v tedanji Ljubljani. — Edo Deržaj: Pod Špik je zanimiva povest iz naših hribov, v kateri so opisane tudi razne nevarnosti in težkoče, ki jih morajo premagati turisti. — Ing. chem. Jakob Turk: O rastlinski in živalski prehrani je zelo poučna knjiga, ki bo brez dvoma prav dobro služila tudi učiteljstvu pri pouku tako v ljudski, kakor tudi v kmečki in gospodinjski nadaljevalni šoli. Letna članarina Vodnikove družbe za prihodnje leto znaša 25 din.
W»Ml»»«lM«Mllt1lliM»WM»«»timH»WMI«»mHM«»
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA!
*
Največja izbira 1 *
Oglejte si naše izložbe I
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Z. i m s It i plašči,
kostumi, h o m pl ej i, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
Prešernova ulica 7—9 Ljubljana
Primer
n a
božična
.. ■ do nizkih
darila
•nra tvi"dka
v veliki i*hirip°
cenah pr*""»
IGN. ŽARGI
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 11
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njenih podružnicah v Mariboru in Celju dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom, knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo.
054 GWK
FABIANI & JU RJOVEČ
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
priporočata veliko izbiro damskega in moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna I
TELEFUNKEN
A/odeli za 1941
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti.
Din 3400-
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
Velesuper z ogromno rezervo energije. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, dvojno prestavo za iskanje postaj, magično oko in NAWI-membrano.
Din 5350'—
076 WK/GWK
„RADIO",
Din 7700'—
družba z o. z. V LJUBLJANI
Telefunken-ov največji super D 707 WKK
Razkošni super s 7 jekle- Nedosegljiv zvočnik pre-nimi elektronkami in 7	mera 25 cm.
vglašenimi krogi. Pred- „¡^ - - ||l 111] I T'
stopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13,7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami. Izhodna energija 8 \vatov.	D 707 WKK
Telefunken-ov specialni super 065 WK/GWK
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine.
065 WK/GWK	Din 4475'—
J