Dopisi.
Iz Banata 30. avg. * Neizrečeno dobra letina je letos za pšenico tukaj ; lahko rečem, da samo v Banatu je bojo letos okoli 15 milijonov vaganov (mecnov) pridelali in prav lepe; le tisti veliki posestniki, ki imajo pšenico še zdaj na polji, bojo imeli slabeje zrno. Nikdar nikoli še nisem vidil tako rodovitne zemlje; vsak kmet pridela tukaj na oralu (johu) po 20 do 30 vaganov najlepše fruge, vagan vaga od 88 do 91 funtov. S ceno pa Banačani niso nič kaj zadovoljni, pa imajo tudi prav, zakaj kupci je ne plačujejo letos čez 2 gold. 50 vagan, prejšnje leta pa so se trgali za-njo, ko je vagan veljal po 4 golcL 50 kr. do 5 gold.
Ptuj na Staj. V. — Dne 19. in 20. avgusta bila je tukaj volitev občinskih odbornikov. Izvoljeni so bili kot odborniki gospodjej Kofier, Fiirst, Vejnhart, Stra-fela, Srafl, Selinšek, Cistler,^Stary, Haas, Goriup, Ro-došek, Vošnjak, Herman, Cucek, Krause, Reiter in Križan; kot nadomestniki pa gospodje: Lerh, Fridrih, Bauer, Baumgartner, Zima, Bročko, Hoheker, Ekl in Tanda.   Med odborniki šteje narodna stranka štiri ude.
Iz Celja 4. sept. (Oznanilo čitavničino.J V nedeljo 18. septembra bo čitavnica celjska napravila vMozirji ob 6. uri zvečer „besedo", h kteri se s tem uljudno vabijo častiti udje čitavnic slovenskih in še posebno vrli gornje-savinski Slovenci. Ker že pevci v jutru doj-dejo, bodo pri slovesnem sv. opravilu ob 10. uri pope-vali Gr. Tribnikovo slovensko mašo.
Odbor Čitavnice celjske. V Sencjurji na Pešcnjeku 3. kimovca. B. — Prejmite, drage „Novice" tudi iz našega kraja enkrat par vrstic. Ozimina in jarica nam je še precej dobro obrodila, posebno ker nam je prizanesla toča in drugo hudourje, ki je bilo letošnje poletje drugod tako pogo-stGma in je tudi okoli Celovca in v Celovcu napravilo veliko škode. Turšica tudi dobro kaže, le proso je slabo pa zelje, ker ga slabo gleštajo. Krompir pa bo dober in tudijeda (ajda, ali kakor tukaj pravijo: heda) v bolj vzvišenih krajih je lepo bela, na celovškem polji pa je že kaj zelo rudečkasta. Sena je bilo dosti, in kdor ga je bil pred sv. Petrom spravil, dobil ga je veliko in kaj lepega. Potem pa je bil križ ž njim, in marsikaj ga je splavalo po vodi, ostalo pa je vse rujavo in spri-deno. Tudi otava je bila velika in lepa in ker je bilo dozdaj še precej lepo vreme, so jo že večidel spravili. Detelje pa je bilo toliko, da malokdaj več. Tudi sadja bo še nekaj, kar ga bo. Ali žalibože! zapaziti je malo malo lepo napravljenih in ogleštanih vrtov. Eden spred druzega pravi, da zemlja ni sadunosnim drevesom ugodna (prav čudna beseda to!) — in tako ni v noben vrt nič kaj prijetno pogledati. In vendar bi se tudi s sadjem dobro izplačal, ker je mesto tako blizo, in se tudi čuje, da sem ter tje, kjer ga je kaj, ni tatinskih rok varno! Do murb imajo nekako več veselja, in vidi se jih mnogo posejanih kraj cesta in potov; al kar se nas tiče, raji bi sadje vidili. Pa vsakemu svoje! — Prebivavci so tukaj skoraj do malega vsi Slovenci; al Bog pomagaj njihovemu jeziku, ker ni slovenskih šol, in zatoraj jo tudi vsak po nemško bolje reže kot po slovensko, dasiravno se spet priznati mora, da je v tukajšnjem slovenskem jeziku mnogo dobrega in temeljito narodnega, kar bom drugi pot pokazati se potrudil. *) — Unidan nas je obiskal dr. Toman prisedši z g. Einšpielerjem iz Belskih toplic in je potem najbrže potoval k gosp. Majarju v Zilsko dolino.
Jz Kranjskega. *% — Da ste Vi duhovni bratje na Stajarskem,  kakor so nam „Novice pisale",   rešeni
*) Dobro nam doalo! — Za dobrega vrednikaje težava.
Vred.
zlo okornih škornjic, Vam mi sobratje, duhovni ljubljanske škofije, iz srca privoščimo. Kar pa Vam privoščimo , tudi sebi želimo, in od modre previdnosti in znane pravednosti našega gg. knezoškofa pričakujemo. Tudi mi to želimo deloma zato, ker je naša mošnja kumerna, to obuvalo pa je drago, največ pa ozir zdravja; saj skušnja uči, da, v primeri z drugimi ljudmi, duhovnov največ vredov in gnojnih ran na nogah ima, in zdravniki nam trdijo, da krivo tega je to, da se poleti noge v teh „topoviha parijo in kuhajo.*) Zatega del v mnozih duhovnih okrajnah niso nikdar v rabo prišle, v mnozih pa so bile pozneje odpravljene te nadležne škornjice , ktere bi se bolje imenovale „okor-nice." Ako bi se jih kdo ne hotel znebiti, naj bi jih nosil, kakor mu je drago, — al to želimo, da bi jim smeli slovo dati vsi drugi, kterim niso po volji; v svesti smo si, da jih bode na strani kmali za cel muzej. Iz okolice ljubljanske. (^Zastran dolenske ceste.) J. R. K. — Hvale vredno in res potrebno je bilo, da so se oči cestnega oskrbništva obrnile na to cesto. Ako ktera, je gotovo ta poprava živo potrebna. Dobili smo že lep most čez cesarski graben, torej se od glave sem popravlja; že se ravna in predeluje tudi strmi klanec pri treh križih blizo Šmarje, kjer se je že prigodilo toliko nesreč; al ostaja nam še vedno grdi, nič manj nevarni Peščenjak pri Višnjigori, kjer si je že tudi marsikteri konj potolkel kolena. Sliši se in želeti je zavoljo občega prida, da se mislijo tudi tega ogniti, brž ko bo uni dodelan. Saj sevda tudi lahko in lepo ogniti in vsaj tretjino pota med Smarjo in Višnjogoro prikrajšati, toliko pa prehiteti. Ako prideš do mitnice pod Višnjogoro po dolenski cesti, vidiš, kako se ti reva upera in kako nerada in le prisiljeno se zavije na Višnjogoro v mesto, ker bi raje šla naravnost čez plitvo vodico memo Mahorata pod farno cerkvo naravnost na baronov malen po solnčni strani, po golem rebri, proti Brezovemu čez brezovške in peške senožeti nad zgornjimi Duplicami, memo zatiškega bajerja, kjer je že ene leta sem lepa in od predstojnika ljubljanske okolice gospod Pajka dobro , toda le škoda, da na Ogib , namesti na zgornje Duplice proti Peči in Višnjigori, izpeljana mala cesta od Šmarje, težko in nejevoljno pričakuje. To ti je lega kakor nalašč za veliko cesto! Suha, vzdignjena in na solnčni strani in s šuto na straneh. — Ako bi se po odkazanem navodu kako pičlo uro naproti prišlo ti mali cesti, ktera se da z malimi stroški razširiti in zboljšati, dobimo namesti zdanje grde, lepo, ravno kakor belo platno potegnjeno novo veliko cesto brez vseh naglih ovinkov, prav toliko napeto, da se voda naglo oceja in cesta suha ostaja. Vso strmino lahko pregledal iz zadnje velike ceste, postavimo, od Sinterja ali Jurja, ako se ozreš na golo solnčnato rebro , ker ravno tam vidiš najvikšo piko vse strmine. Lepše in lože bo izpeljana od une na Medvedjaku. Konji^ pojdejo lahko zmiraj v trop, pol ure gotovo bliže iz Šmarje v Višnjogoro, toliko pa urnejši pot! Velikokrat je bil že ogledovan in tudi pohvaljen omenjeni navod**), al mislim^
*) Da noge odreneve v takem nevkretnem oklepu, je očividno; da pa se zadržuje tudi v njem naravno in potrebno hlapenje n6g, mora potrditi vsak zdravnik. Celo hudo pa je to poleti. Zato res je želeti, da bi nehalo to obuvalo , ktero — ako se ne motimo — izvira iz tistih časov, ko tudi vsa druga gospoda ni poznala dolzih hlae in je nosila enako obuvalo. Vred. **) Navod od navoditi (anfiihren) se mi zdi veliko boljša in bolj razumljiva beseda za nemški ,,plana kakor načrt od na-črtati. Govori se po Dolenskem. V ravno tem pomenu sem jo slišal od prostega človeka o novi žužembržki cesti. — Tudi se mi zdi pravilniši Visjagora, to je, vikša gora kakor rišnja, to je „Weichsel."                                                 Pis.
(Ako je res, kar Valvazor piše HI. stran 628., je neki „Weichselburgu ali „Weichselberg" zidal to mesto; po takem ne bode veljala „Vi»jagora."                                             Vred,
296
sebičnost in trdovratnost stare ceste ji je spodnesla noge. Ako se zapusti pri Goiobarji na Sapu sedanja cesta in se potegne nova čez Hrastje na Kozličevec proti Stari vasi, bo lahko ta cesta izgled drugim, in ljudje se bodo čudili slepoti, da smo se toliko časa^ trudili in mučili čez nevarni in hudi Peščenjak! Tudi zavoljo očitne varnosti se priporoča omenjeni navod. Kdo ne ve, kako nevarna je sedanja cesta od Blata do Svetina? Kolikokrat so bili samotež ljudje pa tudi vozniki že šiloma napadeni, ker ni nobene hiše ne vasi v omenjeni daljavi; na omenjeni novi navod pa bi šla cesta v ti daljavi po okolinostih ali^skozi tri ali memo treh velikih vasi, in druge štiri do Šmarje. Na vse strani se tedaj priporoča omenjeni navod.
Iz Ljubljane. V poslednjem listu smo povedali, da v treh krajih kočevskega kantona se je po kozlih zanesena kuga zopet prikazala. Od tistihmal je tudi v Kočevji (na neki pristavi zunaj mesta) ena krava zbolela, ktero je komisija z dvema druzima, še zdravima pobiti dala, ki ste bile z uno skupaj. Tudi na Cesti (Winkel) med Starim Logom in Starim Bregom je poginul en junec za kugo. Brž 28. avgusta je po zahtevanji c. k. deželno vlade tukajšnje c. k. više vojaško poveljstvo poslalo 60 vojakov z enim oficirjem v Kočevje, da čujejo nad vasmi, ki se po postavi morajo zapreti. — Pa tudi iz Trsta je ondašnja c. kr. deželna vlada 2. dan t. m. glas dala v Ljubljano, da v Cepiču v Istri se je prikazala kuga, po kteri je takrat že počepalo 14 goved. — Treba tedaj, da se na vso moč branimo pošasti, ker ne vemo, kam povsod se je po okuženih kozlih zatepla kuga; zato je c. k. dež. vlada začasno prepovedala živinske sejme po vsi deželi. — Kakor današnji „oglasnik" oklicuje, tedaj tudi na prihodnji ljubljanski sejm ne sme goveja živina in drobnica priti; le konji in prešiČi so pripuščeni.
—   Danes (v sredo) popoldne je mestni zbor. Obravnavale se bodo zraven tega, kar bode gospod župan naznanil in bodo odborniki morebiti vprašali, v očitni seji mnogovrstne reči: o napravi ceste na grad, o zgubljenih pasjih markah, — o prošnji posestnikov na Ilovci ljubljanskega močvirja, da bi se jim košnja v najem dala, — o tistih 100 gold., ki jih mestna kaša daje protestantiški šoli, — o novem pohištvu županovega stanovanja, — o remuneracii učiteljev na realki zato, ker učijo učence v rokodelski nedeljski šoli in še več druzih stvari, ki jih bo predlagal denarstveni in stavbini odsek. Tudi skrivna seja bo za 3 posebne zadeve, ki se ne dajo očitno obravnavati.
—   Pogorišče kovaške šole in živinozdravnisnice na Poljanah je že pokrito. Konec tega meseca bodo pre-skušnje učencev te šole, pa tudi učencev kmetijstva.
—  Po Schillerji poslovenjeni ,,Valenštajnov tabor", ki pa se je naposled prekrstil v „Valenštajnov ostrog", je prišel pretekli teden na svetlo.
—   Gosp. prof. Macun je prišel v Ljubljano, da posebno v ces. knjigarnici nabira gradiva za obširnejo povest naše literature.
—  (Za slovensko-nemski slovar kaj.) „Klagenfurter Zeitung" je unidan v popisu tržiške pevske svečanosti, pri kteri, kakor pri vseh shodih, tudi ni bilo brez slovesne pojedine, naše b r ž 61 e (pražole) imenovala „B e r g-sehole", rekši med drugim — — „und einem Teller duftender Bergschole (dem Lieblingsgerichte der Neumarktler)." Po takem utegnemo kadaj še našo br-žanko prekrsteno brati v „Bergschank." „Nein! sie sollen sie nicht haben — naših bržol in naše br-žanke! — nam je pisal neki mož stare korenine iz Tržiča — da bi jih šušmarili v „Bergschole" in „Berg-schank V*
297