V Ljubljani, februarja 1939
Spomenik Viteškega kralja v Ljubljani
bo Izdelal znani akademski kipar Lojze Dollnar. Kakor kaže slika, predstavlja Dollnar* jev spomenik, ki bo krasil Ljubljano, bronastega jezdeca na podstavku iz betona. Betonski podstavek obkrožajo granitne plošče. V podstavku so na obeh straneh relieSi: predstavljeni so r-----*',, ! so bili najožji sodelavci Viteškega kralja, upodobljeno je naše narodno zedinje-nje. Spomenik bo stal na cesti, -.12 v Tivoli, in sicer na prostoru med pravoslavno cerkvijo in bodočo Moderno galerijo
Ustreljen na straži
Košak f
Ob sedemdesetletnici Ivana Mlinarja
Čuda umetnih rastil
Kako je z umetnimi rastili? Kje bi jih mogel dobiti in kdaj? Sličnih vprašanj dobivam na svoj članek v št. 52 »Tedenskih slik« zadnje čase toliko od vseh strani, da mi je nemogoče na vse odgovoriti pismeno. Zato sporočam vsem, ki se zanimajo za te snovi in bi jih radi sami preizkusili, da se bodo dobila umetna rastila za koruzo, oves, jaro pšenico in jari ječmen že v teka februarja in sicer angleške vrste »Fitonin« in sicer v originalnih zavitkih po 15 gramov za 30 din s poštnino vred. Treba je navesti vrsto žita. 1 ^zavitek zadošča za pol kg koruze oz. 10 kg žita. Dokler se ne osnuje za našo državo tovrstni laboratorij lahko pošljete naročila na moj naslovi
janko kač — Ljubljana, Nunska 10.
Tiho, je g. Ivan Mlinar, predsednik Strokovne komisije za Slovenijo in stari bore« m delavske težnje, v najožjem krogu svojih prijateljev in somišljenikov praznoval te dni 701etnico rojstva. Ivan Mlinar se je rodil dne 24. januarja 1869 na Medvedjem brdu bHz« Idrije kot kmečki sin. Solo je obiskoval najprej v domačem kraju, nato pa gimnazijo v Ljubljani. Po absolviranju nižje gimnazije se je šel nčit tiskarstva. Do vojne je služboval po raznih tiskarnah kot črko-stavec in korektor, a ko je julija 1914 moral k vojakom, se je po vrnitvi iz vojaške službe poslovil od tiskarske stroke in postal uradnik bolniške blagajne. Od mladih nog se je Ivan Mlinar z vnemo udeleževal delavskega gibanja. Bil je med ustanovitelji Strokovne komisije, odločilno je posegal ▼ delo in razvoj nekdanje socialistične stranke. Važen delež pa je prispeval tudi organizaciji delavskega tiska, saj je bil svoj čas v najtežjih časih urednik »Napreja«, vsa zadnja leta pa je ljubljanski urednik mariborske »Delavske politike«. Jubilantu, M upravičeno uživa velik ngled tudi izven delavskih vrst, tudi mi čestitamo z željo, da bi še. dolgo zdrav in kr^meriit vršil
svoje nesebično delo!
■ ■■ - * * * " '
■ . . ¡¡.C ... , • ... ' S«.»».-
ganljiv
__,__________„_ _. od tragično preminilega Slovenca Janeza Zupančiča, ki je bil ustreljen na straži. Na zadnji poti ga je spremil oddeleh vojakov njegovega polka in vojaška godba mu je v slovo zaigrala pretresljivo žalostinko, a njegovi prijatelji so krsto zasuli z zelenjem in položili nanjo lep venec. Zemske ostanke nesrečnega mladeniča so potem prepeljali v Ljubljano. Janeza je spremila na zadnji poti ogromna množica prijateljev in znancev. Na čela sprevoda so člani Sokola IV nosili krasen venec, nato pa je stopalo so-kolstvo, saj je bil Janez zvest in zaveden član dolenjske sokolske edinice. Za vozom s krsto so stopali užaloščeni svojci, skru-šena mati in oče, ki sta na tako žalosten način izgubila že svojega dragega otroka, brat in sestre. Ob pretresljivem joku svojcev in prijateljev so izročili krsto materi zemlji. Naj mu bo lahka domača gruda!
Pred dobrim pol letom je obhajal v Ljubljani 70-letnlco g. Alojz Košak, ki je dolga leta zvesto služil črni umetnosti. Takrat je bil še trden in zdrav in je slavnost preživel v krogu ljubljene družine in številnih prijateljev. Sedaj pa je za večno zatisnil oči. Rajnki je Ml dolga leta ročni stavec v Narodni tiskarni. Ko je podjetje dobilo prvi stavni stroj, je bB Košak prvi, ki se je izučil za strojnega stavca. Po dolgoletnem delu v tiskarni si je nakopal zahrbtno svinčeno bolezen, ki ga je razdrožila 8 črno umetnostjo. Poslednja leta je preživljal v zasluženem pokoja. Žalujoči rodbini izrekamo iskreno sožalje! Njemu naj sveti večna luč!
Francova zmaga-padec Barcelone
Cesta odstopivšega španskega kralja Alfonza XIII. v Barceloni
V vojni trpe veliko gorje tudi žene in otroci
Barcelonsko pristanišče, največja in najživahnejša luka na vsem Iberskem polotoku
Pogled na barcelonsko univerzo, ponos Katalonije
Republikanska prostovoljka hiti na ogroženo postojanko
PODO»A S SODOBNE VOJNE. Tako je izgledal zadnji obrambni pas španske republikanske vojske pred Barcelono
prihod legije Francovih motociklistov v Tarragono. Na čeladah nosijo perjanice
got «trosi Mmiho je pmwtfr«««
Katalonski begunci iz Španije so prispeli do francoskih obmejnih straž
v Perthusu
Splošni pogled na Barcelono, prestolnico Katalonije, ki jo je zasedel Franco brez boja
Francova vojska v osvojenih položajih republikanskih borcev v odseku pri Balaguem
Tedenska kronika
Po poroki na italijanskem dvoru
Nedavno se je omožila najmlajša hči italijanskega kralja in cesarja Etiopije s princem Lndovikom Farmskim, bratom nekdanje avstroogrske cesarice Zite. Ta slika je bila posneta po svatbi na balkona Kvirinala — Na levi vidimo visoka roditelja princese Marije, poleg njiju bolgarskega kralja Borisa, na desni pa nevesto in ženina
ANGLIJA SLAVI JUBILEJ ČAJA. Ob stoletnici čajne pijače v Evropi so po londonskih ulicah korakali sloni s čajnimi tovori
Nesreča potniškega letala
Kanadsko potniško letalo »CavaUer«, ki je vzdrževalo promet na letalski progi od Bermudov do New Yorka. je te dni padlo v morje. Nekaj potnikov je utonilo, druge so rešili. Na sliki vidimo štirimotornl hidroplan, v levem kroga pilota Neila Richard-sona, v desnem pa radiotelegraRsta Chapmana
ZASTRAŽENE TVORNICE V LONDONU. Zaradi neprestanih atentatov Irskih republikancev je angleška policija poostrila nadzorstvo nad tvor-nicami in javnimi poslopji v Angliji