Leto SI«, štev, f33


V LflfSIJ&ffr,
dne 7. firrfTTa f921
Posamezna štev. 36 98T • f 20 iS
Vzhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno . . 240 K
mesečno.......20,
za zased, ozemlje. 360 „ za inozemstvo . . 600 „
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 ■
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. l&fL Telefon št 7»
Upravništvo:
Sodna ulica št 6. Telefon it 36.
Rafamkr. post ček. urad? štev. 11,842.
Ljubljana, (5. junija.
Na umetniški razstavi v .Jakopičevem paviljonu je neznan storilec zlobno pokvaril umotvor enega naših odličnih umetnikov.
Na vrtu Narodnega doma so našli zgodovinsko dragocenost in pkrasek takozvane damske sobe Narodnega doma. originalni portret nekdanje prvo-boriteljiee narodnega ženstva — s predrtimi očmi.
Za ljubljanskega smetarja je bil na dvorišču narodne zgradbe pripravljen zaboj smeti, pokrit z intaktno staro-slavno kopijo starega Bleiweisa. katero je svoj čas s posebnim narodnim ponosom imel obešeno v svoji hiši vsak rodoljub.
Pred vojno nismo bili vajeni takih dogodkov. Le za časa najhujših narodnih bojev se je zgodilo, da je pred leti ljubljanska mladina zamazala spomenik nemškemu pesniku, v katerem pa je videla v prvi vrsti narodnega nasprotnika. V istem času je bilo to dejanje izliv prekipevajočega narodnega čuvstvovanja, akt narodnega poguma in zato na koneu koncev vendarle iz plemenitih nagibov nastalo dejanje.
A kaj je gnalo današnje neznane zli-kovce da so onečaščali proizvode ktd-
Nov italijanski predlog
glede Baroša
ODLOČITEV PADE ŠE TA
O PREDLOGU SE RAZPRAVLJA.
TEDEN
Beograd, 5. junija. (Izv.) Italijani, ki so pred svojo javnostjo do zadnjega prikrivali, da so v tajnem aneksu k rapallski pogodbi izrecno priznali pripadnost Baroša k Jugoslaviji, so skušali povodom vršeče se evakuacije rapallskega ozemlja in trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo v zadnjem trenutku izigrati svoje obveze ter se polastiti našega edinega severnega pristanišča, odnosno se usidrati v Reki tudi kot formalni gospodarji mesta.
Vsi ti načrti so se ponesrečili. Jugoslavija je odločno odbila razgovor o raznih predlosrih, ki bi bili tangirali dejansko izvr?-"--"'" njene suvereni-tete nad Barošem. Ma drugi strani je zmaga avtonr-nistov na Reki pokvarila laške nacionalistične račune. Zato so sedaj Italijani stavili novo ponudbo, ki vsebuje sledeče glavne točke:
Uprava reške in baroške tuke v vseh prometnih ozirih (ureditev pri-
dovoznih tirov itd.) prevzame posebna mešana komisija. Id bo ta posel vodila izključno po trgovskih načelih. Komisija bo vsako leio polagala javne račune in dobiček se bo porabil za nove pristaniške invcsticijc. V komisiji so po enakem številu članov zastopani Jugoslavija, Reka in Italija. Majorizacija je izključena in so sklepi veljavni le če so soglasni.
Suvereniteta Jugoslavije nad Barošem ostane neokrnjena. Ncša država obdrži torej politično in vojaško upravo, r veljavi so naši carinski predpisi in posluje služba.
Za slučaj sprejetja te ponudbe se Italijo zavezuje, da bo najpozneje tekom enega meseca defimtivno evakuirala vse rapallsko ozemlje.
Kakor je izvedel naš dopisnik, se, nahaja ta italijanski predlog v raz- ] pravi. Vsled poseta rumunskega zu-: natijega ministra je zadeva za nekaj j dni odložena. Računati pa ie, da na- 1
Fašisti divjajo
že tudi v Posfofnt
VDRLI SO V STANOVANJE POSLANCA LAVRENČIČA.
Postojna. 6. junija. (Izv.) Včeraj okoli 9. ure dopoldne, ko so se začeli ljudje iz okolice zbirati in shajati v
Postojno k maši, so fašisti priredili velike demonstrativne obbode do Postojni. Po hišah naših uglednih mož so nalepili sramotilne lepake različne vsebine, med drugim sc tudi naznanjali, da prirede fašisti velike ane-ksijske svečanosti. Tak lepak je visel tudi na hiši po-
Mladeniča so potem vlekli v hišno vežo, od tu pa jim je preko vrta srečno utekel.
Za tem so se postojnski fašisti spravili na služiučad g. Lavrenčiča in so pretepli deklo. Po stopnicah so na to udrli v glavno stanovanje družine Lavrenčičeve, kier ni bilo nikogar doma. Fašisti so po stanovanju strahovito divjali, rjoveli, prepevali in metali pohištvo in druge stvari vse-
slanca g. Josipa Lavrenčiča. Ne- j vorek. Z glavnega okna so obesili tu-kdo je lepak nekoliko natrgal. Fašisti j di italijansko trikoloro.
so to zapazili in pričeli silovito gonjo za storilcem. Slučajno ie stopil iz naša carinska Lavrenčičeve hiše neki mladenič, ki je bil pri zdravniku dr. Balliniju. Fa-šisli so planili nadenj in ga strahovito pretepli s palicami in bikovkaini.
Fašisti prirede .velike aneksijske slavnosti in svečanosti dne 19. t. m. Kakor govore, pridejo na ta dan v Postojno posebni fašistovski vlaki iz vseh krajev.
staniškega reda, skladišč, železniških de odločitev še tekom tega tedna
turne preteklosti in sedanjosti našega naroda? Neumljivo nam je in zaman)
S^fS-tSjrSiiEcgcnf odpotoval iz Pariza
stveni in čustveni posurovelosti, ki 3e 1	—	-
je razpasla po vojni.	}
Iste pojave, čeprav v bolj civilizirani obliki opažamo pa tudi v naši politiki Kakšni so nagibi, ki vodijo razne anopimne pisce, da blatijo dan za dnem po raznih «avtonomističnih» listih našo državo, izpodkopujejo ugled svoji mladi domovini, ji jemljejo kredit in teptajo nekdanje najlepše ideale. Kaj je bil pojm domovine nekdaj in kaj je danes tem ljudem!
V nekaki umski pobesnelosti, brez srčnih čustev, napadajo in popadajo
Proflbolfševiška država v vzhodni Sibiriji
GENERAL SEMJENOV PREDSEDNIK.
Pariz, 6. junija. Po brzojavki je prejela Kolčaka, za vladarja nove države, ki se
■sObicago Tribune* iz Vladivostoka vest, da je bil izvoljen general Remjenov, ki je | bil poprej podpoveljnik armade admirala
je ustanovila v Vladivostoku dne 2. junija, ko so odpodili boljševike iz tamoš-njega ozemlja.

Beograd, 6. junija. Prestolonaslednik j prebil drugi del časa svoje odsotno-ti. regent Aleksander je včeraj od-j V Beograd se bo povrnil v drugi pol o-potoval iz Pariza na Angleško kjer bo i vici tega meseca.
• Pr©tšfe©l!ievšštei ruski k@e*gres v Parizu

Beograd, 6. junija
zadnji i so demokratski člani
Pariz, 6. junija. Te dni zboruje v j Parizu ruski kongres, ki ima nalogo, združiti vse demokratsko misleče. • protiboljševiške Ruse. Na včerajšnji seji so volili predsednika- Izvolili so (bivšega ministra Kartaševa. Kongres j bo zboroval še štiri ali šest dni.
kabineta zalite- j JAPONSKA IN AMERIKA.
j/iave »anonskesa orestolonasled-ta.
Japonski prestolo-zastoptiiku «New zaupa v to, da
Zave in Japonska,
nnSi-r.rV.v.i ni? nrdPii bnn nrr.otr.i5Vr,! izenačenja uracmisKin projemKov enei-iu iiuvcm uooaiKu k u< ajjiu4»«.iui	Kaxor uieu vu.au, tako tudi v bodoče
poškodoval ali uničil lepo umetniško, q na,Mjevali in ?0 twli 7.,i:<r.rsv Skladam. Vršijo se še posvetovanja o i sodelovale v znamenju pravice in
aeio, cioves, ki se ma za naroanega ;^ ge tavi zakou 0 cnotu; službeni' uvrstivi posameznih pokrajin v skupi-' pravičnosti. Kasneje upa posetiti Ze-vouteija, pa na zoouj stojm aragm;	uradništvo! ne. Dodatek bo znaša! v Beogradu Daj-! dinjene države, za sedaj pa mu je to
kakor izgleda, nemogoče z ozirom na zdravstveno stanje japonskega cesarja, ki ga sili, ' da se nemudoma vrne na Japonsko. , Prestolonasledniku blizu stoječa oseb-! uost sc jc izrazila poročevalcu, da je ; Japonska pripravljena, začeti s pro-učevanjein razorožitvenega problema, toda japonski krogi menijo, da
1@ z mm§& 1 take .tonescu v beogradu. '
Vprašanje terjatve med laškimi in j Beograd, 6. junija. (Izv.) V nedeljo;
jugoslovanskimi državljani. j zjutraj je dospel vJBeograd rumunski' g-r?;n g j,,r!jia (Izv)
House, znani amerlkanski politik, ki,
se mudi v Berlinu, jc izrazil v nekem ' JAPONSKO STALISČE K RAZ-razgovoru svoje mnenje o razvojnih	OROZENJU.
i zunan.u
, _ . .. .	minister Take Jonescu. i'o
Beograd^ o. junija. (Izv.) Danes so j svoJenl prihodu v ,iašo prestolico se strokovne Komisije pri jugoslovansko-1 je udciežij j,dimnega obeda pri ru-jta.biar.skib pogajanjih sestavljale stil:- munske,n poslaniku v Beogradu, zve
Polkovnik <bi mora!c v	nasib Zediniene
<., , . .A : (jj-^ave.
zacijj manj važnih oddelkov gospodar-j -er 'pa )c hj] "na' svečani"večerji nri
LLOYD GEORGE OBOLEL.
London, 6. junija. (Izv.) Ministrski
predsednik Lloyd George je obolel vsled prenapornega dela in se mora; nekaj dni odpočili. Ima mrzlico, vsled česar so mu zdravniki nasvetovalti da mora na vsak način nekaj dni 00* čivati.
KONTROLNA KOMISIJA ZA NEMČIJO.
Pariz, 6. junija. (Izv.) Gaianciiski ko« mite, ki ga je imenoval odsek sa vojno odškodnino in ki ima nalogo, nadzoroi vati izvršitev finančnih obvezoo&tJ Nemčije, potuje v kratkem v. Berlin, kakor javlja «Temps». List pripominjj v zvezi s to vestjo, da je vsekakor bild potrebno, da se je določil Pariz kot se* dež komiteja, da tako ni pod nemškia» vplivom, zlasti ker je v tem komi tudi nekaj nevtraleev.
V Farizu se v kratkem sestane po« sebna konferenca, ki bo proučevala vprašanje belgijskih prioritet. Kakor javlja. *Temps». bo Belgija od prvn nemške milijarde dobila le majhen del, zato pa pride v poštev pri določevanj« dohodkov iz nemških' obligacij.
NEMŠKA OFENZIVA V ŠLESJT.
Vratislava, 6. junija. (Izv.) Čete j nemške lastne obrambe so v soboto začele prodirati iz Kozlov proti Lož-
mo*nos'lh Nemčije. Izglede Nemčije, Pariz, 6. junija, (izv.) Kakor poroča ; niči. da bi odbile poljske napade, ki
j. da se po vojni zopet visok« dvigne, Matin*» je včeraj dospel v Washing- 1 so baje imeli namen, zajeti Angleže, je treba presojati z več strani. Na eni to-i odgovor japonske vlade na vpra- ki so se nahajali pred velikimi Strel-
ske pogodbe, glede katerih se niso po i	predsedniku Pašiču. Ju-
avile bistvene diference.	■ tr? nriredi v konstituanti dr. Ribar. - ....	...	- - , , , ,.x . ----	- -.
„ t (slavnosten obed v čast nimimskemu strani 50 "!cnc izgube na prebival- , ganjc Zveze narodov glede omejitve i cami. Nemcem se je posrečilo po hu-
1	"''	" ..... • stvu. zeiniii jn prirodnem bogastvu, i oboroževanja. Japonska vlada želi. dih bojih zasesti Kandrzin, najvažiej-
Na drugi strani pa imamo vendar da se po vsem svetu začne hkrati še železniško križišče v Gornji Šle-
Nota nadalje izjavlja.: ziji. Vsled tega so morali Poljaki iz-
Te dni se pričnejo pogajanja z venciio glede ureditve medsebojnih go-' gostu.
spedarskih odnošajev med jugoslovan- i Prihodu Take Jonesca v Beograa
pripisuje velika politična važnost.
i znake, da naloge Nemčije niso, neiz-1 razoroževati.
ako obdrži Gornjo Siezijo' da po mnenju japonske vlade ne ka- prazniti tudi Ujczd.
BORZNA SITUACIJA NA DUNAJU.
sumi iu italijanskimi, popru,je avstro-: ogrskimi državljani. V to svrho se bodo postavile posebne ekspertne komi-! sije. Vprašanje se je razpravljalo že v Rimu in je o tem včeraj poročal iz Kima došli jugoslovanski delegat dr. Ry-baf. Italijanski predlog je sledeči: Kronske terjatve italijanskih državlja-
I10v iz Primocja napram ji.goslovan- Joncsca iinnistrski P^setog Fa«C ^ tcžaVQ vidi House v nepre- Ženeva. 6 aprila. (Izv.) Peti kongres j skim državljanom naj se likvidirajo v svojem haometu. Kazgovarjaia s a stanetT1 mGlliavanjU ministrov Dri vla- zveze društev za zvezo narodov je ;
tako. da se dolgovi plačajo v dinarjih se lud eno uro o vse b ^asamni, ,1 gST^menteS^SS. bil danes tukaj otvorjen s slavnostno j Dunaj, 6 juli^.) Gladki potek da. po dnevnem kurzu, in sicer v relaciji so v mtc.esj oben oose&mh dr„rt»., - države imajo dvostrankar- sejo z nagovorom predsednika Ador- naenjega blagajniškega dne m nadaln.n j K - 0-368 lir. Za 1000 K dolga bi i Razgovor sc je danes dopoldne sc, ski s^tem in AngliS je temu sistemu Ja. Po govoru švicarskega zveznega j nakupi za inozemski račun so danes in-se torej plačalo 56S lir v dinarjih p0jnacalje\al.	|blizu v kontinentalnih državah pa se predsednika Schultes-a — ki je na- j dostrijskim efektom pripomogli do pro-
dne vnem kurzu. Naša vlada je izjavila,! VPRAŠANJE EVAKUACIJE i mora vedno računati z več stranka- gfašal. da more samo zveza narodov j cejšnjega zboljšanja tečajev. Posebno zada. je ta predlog nesprejemljiv t r ga: MADŽARSKEGA OZEMLJA. ' ,nj y f.vrnciji c0 celo nolitiki ki so zopet vrniti svetu zaupanje, je govo- ■ nim.tnje je vladalo za prioritete južne že-limlne odbila.'	'	j Budimpešta, 6. junija. Odgovarjajoč toliko daiekovidni, da bi pozdravljali, ril univ. prolesor iz Pariza, Appel. Iz- lleznice, za delnice Alpine-.Montansk«
na ponovne dopise madžarske vlade je ako " "	"	" Fra
hko'mirna "in ne"w bila^DrisrHena1 vo- : harno odobravanje).	: posledice zadnjega padca tečajev že po-
diti politike — kakor seda] — ki one- • V dolgi vrsti govornikov, kot za- polnoma izravnale, v kolikor prihaja po-mogoča politični in gospodarski mir stopnikov posameznih držav, je vzbu- klicana špekulacija v poštev. živahno ri-
dil zanimanje, grof _Appony. ki je go- ; nimanje r.a papirniške delnice so zlasti voril v imenu Madžarov, da hočejo pokazale nemške tvrdke. Veliko za nima-stopiti v krog delavcev zveze naro- j nje je bilo tudi za petrolejske delnice,
j___A...1: ......J;	cr* Ar\ o1 1" etali T , ■__• r____-	:_	.----!
__________! princ Castaenetto v imenu medzavez-
flc^fa	CarSOSSC^ Iniških diplomatskih zastopnikov v Bu-
tarif3 iss^te^llersa i dimpešti obvestil madžarsko vlado, da
i je poslaniški svet v svoji seji dno 7. Beograd, 0. junija. (Izv.) Ministrski. apriIa naro5il vladi Srbov, Hrvatov in t ie sprejel predlog o novi uvozni Slovencev, naj takoj izprazni zasedeno
ne
»ii-ii! tarifi v načelu in 'no tarifa po ;aterih nebistvenih ■ sviremembah predloženega načrta najbrž še ta teden objavljena. Nova tarifa sloni na dveh glavnih načelih: Ona je prohibi-th na za uvoz živil drugega reda (sadje. vino) ter je zaščitna za produkte domače industrije, v kolikor ne gre za pr-viuvne splošne uporabe, kakor na-
madžarsko ozemljf, ko stopi v veljavo trianouska mirovna pogodba.
IZMIŠLJOTINE TUJIH LISTOV.
Beograd, o. junija. (Izv.) Nekateri zunanji listi, zlasti češki, so vedeli poročati. da se je povodom boravka bolgarskega ministra Dimitrova v Beogradu vršil pri bolgarskem poslaniku politični sprejem, na katerem je govoril tudi ministrski predsednik Pašič. Listi
KONEC ČEŠKE KOVINARSKE STAVKE.
Praga, 6. junija. (Izv.)_ Pogajanja dov tudi narodi, ki so do sedaj stali: ziast*i pri francoskih *in angleških tvrd-
čevije, platno, manufaktura itd.
X".....im državm s slabo valuto dopu-
šča tarifi uvedbo (naredbanim potom) navajajo celo obširne izvlečke iz Paši- Usti, je po 24urmh \
" ' ' iije! čeveaa govora. Vse te vesti so izmi-jsijama delodajalcev
.junija,
■ med delodajalci in češkimi kovinarji za barijero.	.	___ r______,_______
so trajala vso soboto in nedel.jo. Da-' Zanimanje je vzbudil posebno tudi dolar precej vlekel, dočim eta poljska
nes sc bo s predlogi bavil ožji odbor	r;tari belgijski senator Lufontaine. ki marka in mbelj precej padla, — V trgo-
delavcev. Sklepi delavstva se bodo	iV ^ mladeniško gibčnostjo in ostro- i ^ vrednostnimi papirji je renta ne-
sporočil ministrstvu za socijalno pol:-	'-,f;0 udaril po stari diplomaciji, ki se | toliko točk izgubila.
tiko. Upajo, da bo spor kmalu por ;nra umakniti zvezi narodov, da do- _______
nan.	c prenovljenje sve^a. Italijanski j	_. ...
Praga, 6. junija. (Izv.) Kakor poroč -	iegati so predlagali, da se ugodi J Vsled včerajšnjega neurja so oile
kah. — V prostem prometu z valutami je
ria do višine paritete tuji
Usti, je po 24urnih pogajanjih med kor,:-	ošnji nemške družbe za sprejem v ; prekinjene telefonske in brzojavne zve-
uu ..................... - sijama delodajalcev in delavcev v ko-	ZVezo narodov. Kakor izgleda, bo ta M z Zagrebom in Beogradom. Zato so
valu-" da "se "naša domača industrija ! šljotine. Tak večer se sploh ni vršil in | vinski industriji prišlo do sporazuma. De-	predlog sprejet najbrž brez ugovora, j zagrebška 'n Hp^j-
raščitV pred dumpingom. Nova tarifo ministrski predsednik seveda tudi nijlavci začno sedaj z delom v polnem ob-	ker bo tudi trancoska delegaaia 2la-j^
obsec:! čez 600 nostavk. Isovoril. i sega.	™!IMni
Dr. Trambfč v Zagrebu
Danes se je v sokolski dvorani na ^ilsonovem trgu vršila v spomin 300-letrrice rojstva Petra Zrinskega akademija. ki jo .je priredite, Matica Hrvatska. Naprej se je vedelo, da naj bo to manifestacija Hrvatske zajednice. Agitacija za njo je bila po časopisju silna; dvorana je bila polna, a kljub vsej agitaciji bi stvar izgledala sigurno ki u, verno. ako bi ne bil med določenimi govorniki tudi dr Trumbič, ki je med vojno v inozemstvu igral tako odlično ulog;, ki pa je tudi v ustavotvorni skupščini s svojim nastopom — izne-nadil.
Dr. Triunbiču se jc mnogo aplavdi-ralo; časih je govoril tako, da so mu lahko ploskali demokrati, časih tako, ■ la so bili navdušeni separatisti, časih pa, so mu pritrjevali vsi, ker si je vsak njegove besede lahko razlagal po svoje. Lepo jc naglasi!, da med nami deluje še tuji duh; mesto je ljudstvu odtujeno, vas pa v nekulturnosti zapuščena.. Kaj so si pri teme mislili Zajed-ničarji, dediči neplodovitega starčevi-čanstva, ki je na Hrvatskem zanemar-
Zagreb, 5. junija.
jalo redno gospodarsko in kulturno
delo med vaškim ljudstvom? Kaj pa je pri tem mislil prof. Bazala, ki je pred Trambičem toliko naglašal plemenske posebnosti? Mesto moramo vrniti na-iji. selo pa dati kulturi, je rekel Trum bič in s tem udaril po zobeh plemensko - abstrak i.no politiko onih, ki so akademijo Zrinskega smatrali za svojo.
Govoril je Trumbič tako. kakor piše Marjanovičeva «SI ob od na Tribuna*, ki je idejno demokratom najbližja, a jim faktično najbolj nasprotuje. Nemogoče stvari je de val v enoto: Priznaval je, da smo še konglomerat in da je fuzija duhov nujno potrebna, a brž na to dodal: čuvati pa je treba «posebne pravice*; kako naj pride do fuzije, čc hoče vsak nekaj posebnega biti?
Na akademiji so bili prvaki zajedni-čarjev, kolikor jih je v Zagrebu: La-ginja, Lorkovič, Buzala itd. Trumfciččv govor jim ni mogel biti posebno všeč, a sedaj morajo prezreti marsikaj, ker so ženini, ld snubijo — Trumbiča. Morda se bo pa dr. Trumbič le znal obraniti — pregorečih objemov^
jfoBrofcju mfMšfrstev Al pltfvWšoBJe,'!f53! križe'. Nesporazum v radikalnem! župe čestital viSkim Sokolom K krasne kolonije, marnarico in osvobojene kra-je. Največ uradnikov stavka v področju ministrstva za pošte in brzojav, zakladnega hi finančnega ministrstva.
V vojnem ministrstvu in v ministrstvu kretskega kluba, da nimajo za tak koza javna dela stavka ni splošna. V po- "	" " sebnih uradih Rima, v civilnih tehničnih uradih, v intendanci in drugod je
nem klubu, ki so ga izzvali bo.-anski, mu uspehu. Po govorih ie brat Thalci radikalci, je že poravnan, istotako so kot načelnik in gospodar odprl slavna izjavili vojvodinski demokrati, ki se ic vrata, nakar so Sokoli vkorakali v tcio-o njih pisalo, da so izstopili iz demo- vadnico, v znak, da prevzamejo doni.
opoldne ic priredil viški Sokol iavno rak nobenega povoda in vzroka, ker so telovadbo Članstva iu naraščaja, ki ie bili samo nasprotni stilizaciii člena. Vi. uspela prav povoljno. Občinstvo jc dogovori o agrarni reformi, kar pa ne j kola* počastilo z ze'o številnim obiskom, smatrajo kot vzrok izstopa iz kluba, kar nai mu bo najlepše priznanje niego-s katerim se sicer v vseh dresih v;-:.- j vega dela.
šanjih strinjajo. Muslimanski klub Zmagoslavje ljubljanske mladine. V vzel vladno izjavo na znanje m se z, ncdu;jo popoldnc so priredili učenci in njo popolnoma zadovoljil.	_ i ^e;ike ljubljanskih sredniih in meščan-
. + So.Cl.'a,^, demokrati m avtonomi- s!viil pod skroranim naslovom »Jav-ja. Z ozirom na pozive gotovih oseb iiiina telovadba, naravnost sijajen nastop, strank, ki pozivajo nove občinske od-, kakršnega morda šc ni bilo v vsi .Jugo-
. Ko hi Liubljančanjc vedeli, ka} c,ije za avtonomijo Slovenije, je izdalo! bodo videli, bi bilo gledalcev najmanj de-načelstvo ,TSDS poziv odbornikom, kijsetkrat teliko. kakor iih jc bilo v nedeljo pripadajo JDSS. Naeelst.vo odreja, naj j na -Planiriu-., čeprav je bil tudi seda} socijalno - demokratični občinski od- j zelo povolicn obisk. O telovadbi sami bo-...---	-	boniiki glasujejo le za take izjave, v: mo še spregovorili; stvar zasluži temelji-
mk m varen ne doma ne na ccsti ter j katerih ho izrecno navedeno stališče: te razprave. Telovadni nastopi 800 učen-mora biti stalno pod najstrožjim poli-j socijalno - demokratske stranke v j cev iz nižjih razredov, 400 iz višjih in cijskim nadzorstvom. Kar je mož s j v vprašanju avtonomije, in to: »JDS- : nad 600 učenk, so bili izvedeni precizno svojo politično taktiko sejal. to sedaj j je za močno centralno zakonodajo in in brezhibno. Nudili so slike, kakršne se
sicer samo za velikih sokolskih Proste vaje so bile razmeroma
položaj približno normalen. Uraduištvo na deželi dela, izvr.emši poštne, brzojavne in telefonske nameščence.
Časopisje spremlja uradniško gibanje z velikim zanimanjem. Proti zahtevam državnih nameščencev nastopata posebno »Giornale d' Italia* in »Epoeu
Razjarjena množica je vsled tendenč-,_________, r_________________________ miii>(]
nega pisanja teh dveh listov zažgala bore, da naj sklenejo posebne resolu- j slavni
hiše, kjer se obe glasili urejata in tis- -----*--------- "-
kata.
Razburjenje jiroti Giolittiju, ki hoče državne nameščence ugnati z železno roko, je nepopisno: Ministrski predsed-
ln/umiuu unvi.iivir at-jin, iu Bcuaj;je /a močno cenrramo zaKonouaio in ui brezumne žanje. Uvedel je fašistovski nasilni si-: za najširšo samoupravo krajevnih po-{vidijo sicer steni, čigar sadovi se obračajo sedaj krajinskih enot, ki naj bodo sestavijo-1 zletih. Pro
r»>nti Tiicnnii	___ l •___. i«,________•	' , ,
proti njemu usode.
Konference nasled* stvenih driav
Dne 6. aprila t. I. so se sestali v Rimu v smislu člena 285 senžermenske mirovne pogodbe predstavniki nasled-stvenih držav, da rešijo razna vprašanja, ki so bila v mirovni pogodbi samo naznačena, a se morajo rešiti sporazumno med zainteresiranimi državami. Na konferenci v Rimu so zastopani samo predstavniki nasledstvenih držav in strokovnjaki za posamezna vprašanja.
Glavni namen rimske konference je, da se urede vsa vprašanja, ki stoje v zvezi z likvidacijo bivše avstro-ogrske monarhije; ko se pa rešijo ta- vprašanja, sestane se ponovno konferenca v Portorose, katere namen bo, urediti sedanje in bodoče odnošaje med državami, ki so nastale v srednji Evropi ali se povečale na teritorij bivše avstro-ogrske monarhije.
Delo rimske konference se vrši v 3veh sekcijah: v upravni in gospodarski. Upravna komisija ima v prvi vrsti reSti sledeča vprašanja: usoda raznih arhivov, državljanstvo juridičnih oseb, posebno trgovskih družb, katerih kapital pripada osebam z raznim državljanstvom, odškodnina osebam na temelju reprocitete za one ljudi, ki jim je vojna prekinila poslovanje ali pa onemogočila izvrševanje raznih obveznosti; ureditev fidejkomisov in še nekatere druge zadeve, v katerih se je deloma te dosegel medsebojni sporazum.
Gospodarska sekcija konference na-Medstvenih držav je do sedaj razpravljala sledeča vprašanja: obračun poštnih hranilnic, bank, posojilnic in hipo-fekarnih kreditnih zavodov, vprašanji
samemu. Maščevanj
olajšanju poštnega, brzojavnega, telefonskega in železniškega prometa,
Ker ima ta konferenca že svoj for-' muliran program, je gotovo, da bo istega v teku nekaterih tednov izvršila, posebno ker ima vsaka država veliko interesov, da so ta vprašanja kar najhitreje rešijo.
ne le iz vidika geografičnih in gospo-j težke, mestoma morda celo preveč kom-darskih potreb naroda. Plemneske in j plicirane, a izvajali so jih vsi oddelki historične meje JSDS odklanja.* — Za ( brez večjih napak, ki bi motile harmoni-
j izjave, ki v njih ne* bo naznačeno to [ jo. Tudi prihod in odhod — priznamo (stališče, socijalno - demokratični ml-lena najkočljivcjših točk večjih uastopov.
i borniki ne smejo glasovati.	j — so izvedle vse skupine v vzornem re-
— Napadi poljskih v«tašev v Go-e j 4" Proces'ja brez dr. Korošca. Beo-1 du. Občinstvo je izvajanja prostih vaj in
nji Šleziji še vedno niso ,>onehaii. Nem-1 Krajca -Pravda, poroča: Ko je šla po orodno telovadbo spremljalo s siinpaOČ-
.,, -	,	f'	,, I,««+ 1-..	.).., r..,/.,..-<r<l<i> I mm nnnhr.oi/oniom m nri »7110111 Al« I 10 _
v Stihiji
Rim. 3. junija.
Italija ima zopet novo notranjo krizo. Vlado je te dni spravilo v neprijeten škripec uradniško vprašanje. Državni nameščenci zahtevajo, da se jim redni prejemki zvišajo v taki meri, da jim bo življenjska eksistenca znatno olajšana. Povprečni mesečni povišek, ki ga zahtevajo, znaša okoli 200 lir na glavo vsakega državnega nameščenca.
Ko so se državni nameščenci pojavili s svojimi zahtevami, se vlada v principu ni izjavila proti njim. Dala je
celo izgotoviti kompromisni predlog_______
za zvišanje plač, toda v znatno manjši — Mednarodna konferenca za omeji-meri, nego so znašale uradniške zalite-	-
ve. Organizacija državnih nameščencev pa je vladni predlog odklonila, nakar je vlada izjavila da ne more iti dalje. To je storila z motivacijo, da je finančno stanje Italije tako, da bi bile italijanske državne finance izpostavljene nevarnosti, če bi hotela vlada ugoditi zahtevam državnih nameščencev v ce-lotnemo bsegu. Italijanski državni proračun izkazuje že sedaj 4 milijarde primanjkljaja ter bi se v slučaju zvišanja uradniških plač, kakor to zahtevajo
ški mobrambiiim četam se je v trdem boju posrečilo zasesti Kozle - Hafen, Suniki pri Arlambergu, kjer so se morali vstaši umakniti. Vstaši so tudi razstrelili kledski most.
—	Anglija in Grška. Pred par dnevi j je podal v angleškem parlamentu ministrski predsednik Lloyd George izjavo, da londonska vlada sedaj proučuje vprašanja in način, kako bi se mogla Grkom ponuditi angleška pomoč. Ta
izjava Lloyd Georgea se tolemači v, , . , . ... . tem smislu, da se Anglija namerava idnevi 8mo objavili v »Jutru* poročilo vrniti k politiki, ki jo je vodila napram 1iz Beograda, da vesti o izstopu treh po-Grški za vlado prejšnjega grškega mi- i slancev iz demokratskega kluba, niso nistrskega predsednika Venizelosa, ! resnične. iver so se ponovno pojavile,
—	Angleži in grško - turški spor. Iz i *m0 Sti ,znova informirali m dobili od-Lyona poročajo, da se pri Malti /.hi-j £ovor, da so gg. Secerov, S. m M. Jak-
Beogradu katoliška telovska procesija, j nim odobravanjem in priznanjem. Go-so ljudje zastonj iskali dra. Korošca, ki i spodje 'telovadni učitelji, ki so pod vod-so ljudje zastonj iskali dra. Korošca, i stvom g. referenta Bajžlia z veliko poda ne bi bil priča najjasnejšega deman- j žrtvovalnostjo priredili ta krasen dan, so tija besed dr. Šimraka, ki je trd D, da j lahko z uspehom svojega dela zadovolj-Beogradžani postopajo s katoličani kot; "i in n"ni ponosni, meščani druge vrste. Korošca ni bilo pri procesiji, bil pa je zato dr. Kuko-vec, o katerem ho jutri dr. Korošec vpil po štajerskih vaseh, kakšen brezverec da je.
-f- Neresnične vesti. Ze pred
Šport in \m\M
ra angleška mornarica, ki se bo baje j m, Vulevic danes kakor preje dam. udeležila bojev nas tram Grkov proti! demokratskega kluba. Tudi vesti o iz-Kemalu paši. Francosko časopisje te stopu nekaterih bosanskih poslancev ----------- ---.j. iz radikalskega kluba so neresnične.
nameravano brava
tev oboroževanja. Odsek ameriške re prezentacijske zbornice za zunanje posle je sprejel sklep, da se skliče mednarodna konferenca za omejitev oboroževanja ter da se odobri znesek 100 tisoč dolarjev za začasne izdatke imenovane konference.
— Nizozemska oranžna knjiga. Nizozemska vlada je izdala oranžno knjigo, ki prinaša obširno gradivo o gospodarskih pogajanjih med nemško in nizozemsko vlado. Nizozemska vlada hoče doseči dovoljenje, da sme uvažati državni nameščenci,^še bolj obremenil, iv Nemčijo ribe. kakao in druge pred-1	j t-l	'mete. Velik del oranžne knjige je 00-
svečen tudi amerišbo-nizozemskim po-
kar se pa ne more dovoliti. Ker torej državni nameščenci vlad-
orijalnih zavarovanj in državnih zavo- nega načrta nočejo upoštevati pod no-j gaja n j'-m za petrolejka ležišča v lov za zavarovanja. Najtežje vprašanje benim pogojem ter vztrajajo pri svojih ! ambiju.
zahtevah, je vlada posegla po ostrej- — Nenavadna poplava v Ameriki, ših sredstvih ter iziavila, da bo proti! Iz Puebla (država Kolorado) jav] državnim nameščencem unor.-i.bila no-'da sta reki Arkansas 111 Fontajne seben paragraf
dov za zavarovanja. Najtežje vprašanje je rešitev valutnega vprašanja pri obračunavanju dolgov in kreditov poedinih državljanov bivše monarhije. Zato se je za to vprašanje izvolila posebna
Nogometna tekma med reprezentanca' Par ma Slovenije in Hrvatske se je vršila v nedeljo v Zagrebu na Ha sko vem igrišču v Maksimiru. Slovenijo je reprczentirala ljubljanska »Ilirija*, pomnožena z dvema celjskima «Atietikoma>, dočim je nastopala Hrvatska s kombiniranim moštvom najboljših zagrebških klubov (Gradjanski 7, Hašk 2, Sparta in Concordia po 1). Nekateri Slovcnci so se pripeljali v Zagreb šele v nedeljo, kar je skrajno neugodno vplivalo na njihovo igro. Sploh jc imela »Ilirija* zopet svoj slabi dan. Le Pelan, Vidmajer, Oman in Zupančič so se zopet obnesli, večina drugih je popolnoma odrekla. Hrvati so igrali tu in tam morda inalo preostro, a v splošnem prav dobro. Dosegli so zato tudi lep rezultat in po-toiki Slovence z 8:0. Slovenski igralci so bili v Zagrebu gostje zagrebških klu-kov, ki so jih prav lepo sprejeli in oskrbeli.
Mednarodna nogometna tekma meti praško <Špartu in dunajskim *Rapidom» se ie vršila v nedeljo na Dunaju. »Sparta* spada s «Slavijo» med prva moštva Evrope. V srednji Evropi ima tekmeca samo v dunajskem »Rapidu*. Zato ie umevno, da se je za nedeljsko tekmo zanimal ves športni svet Kakor pa nam poročajo z Dunaia, tekma ni opravičila nanjo stavljenih pričakovani. Bila jc sicer lepa in napeta, a Dunajčani so videli
javljajo ! lastni, z velikimi žrtvami zgrajeni lični I &	Najboljši igralec »Sparte*
J CTeJdom, ki jc najlepši spomenik sokolske ^k, je izostal,	namestnik ,e b.1
Di-
-f- Turško - bolgarski komitet. Iz
Sofije poročajo: Agenti angorske vlade in člani mladoturškega komiteta so imeli te dni v Sofiji razgovore z bolgarskim makedonskim komitetom ter se dogovarjali o turško-bolgarski aka-iž proti Grški n Jugoslaviji. Za sedež turško - bolgarskega komiteta je določena Ženeva, za akcijo se poskuša pridobiti tudi italijansko - albanski komitet v Skadru. Namen komiteta je, najprej obračunati z Grško, potem pa z Jugoslavijo.
loliolsH! vestniH
Slovesna otvoritev Sokolskega doma lia Viču pri Ljubljani. Viški «Sokol» je imel v nedeljo svoj sokolski praznik. Otvori! jc na najslovesnejši način svoj
podsekcija, ki bo določila valutni kurz. nju uradnikov.
Na konferenci se je rešilo tudi vprašanje državnih penzij, tako da izplačujejo nasledstvene države državne penzije samo onim osebam, ki sprejemajo in trošijo penzijo v oni državi, ki jim jo plačuje. c
Ako konča pravočasno rimska konferenca svoje delo, sestane se 15. t. m. konferenca v Portorose, na katero pošljejo svoje zastopnike Italija. Jugoslavija, Češkoslovaška. Romunija, Poljaka, Avstrija, Madžarska, a od velesil Francija in Anglija. Na dnevnem redu konference v Portorose bodo v prvi vrsti gospodarska vprašanja kot n. pr. kompenzacijske pogodbe in pogodbe o
kot kazen svoje urade la. Ministrski svet je tudi sklenil, ;ia se vlada sedaj ne bo nikakor več pogajala z uradniki in da bo z vsemi sredstvi branila državne koristi. Vodstvo uradniškega gibanja je na t" sklepe ministrskega sveta izdalo protest, v
P,., ' -V
a olifisne
f r.
udi

Celja, Trbovelj in Zagorja. Povorka je odkorakala izpred Narodnega doma proti Viču med sviranjem godbe dravske divizije in sokolskih fanfar. Pri vstopu na j
0:3; igra precej robata, moštvo »Jadrana* še nc dovolj disciplinirano. — Rezer-
vi obeh klubov 3:3.
»Hermes* : Aka-
demiki 5:0. — Razen tega se je vršila še
-f Konec krhe. Z velikim veseljem vjcka t]a je pozdravi! goste brat Jurman, in navdušenjem so združeni radičevci. j nakar jc odšla povorka skozi Rožno do-katerem pravi, da se državni name-; frankovci, zajedničarji in klerikalci pi-; p,,0 jn Vič pred Sokolski dom, kjer jc ,,	, ,	..
ščenci ne bodo dali ustrahovati od te-;sali 0 krizi v vladi, o razbteni bloku.! brat Golob po kratkem nagovoru ime- j Končala je z rezultatom 3:3. - Vštevsi ga papirnatega zmaja ter da bodoi0 razkolu posameznih strank sedanj ' I n0,n društva za zgradbo Sokolskega do- j «I""io», ki je gostovala v Zagrebu, jc vztrajali na svojem stališču do konca, j večine. Z debelimi črkami so njih gla-jma izročil ključe načelniku bratu Thaler-; nas'opdo pn nedeljskih tekmah Članov.
Omeniti je še treba, da uradniška j sila oznanjala vsak dan nove seuzaci-j ui Imenom starešinstva Jugoslovanskega j 'iubljanski.i sportnu klubov.____
stavka ni čisto popolna. Nekateri ura-: je. Stvar se je urediia in konstituanta i Sokolskega Saveza sta pozdravila na-di poslujejo dalje vsaj v skrčenem ob-! dela naprej, torej zopet eno razočara-1 vzoče brata Alarolt in Kajzelj, brat dr. segu. Precej normalno je nradovanje v i nje več onim. ki so slavili zmagoslavje J Saiovic pa je imenom celjske sokolske
j prijateljska tekma med rezervo ^Ilirije* klerikalci pi-l i;no in'Vič pred Sokolski dom, kjer je ! j" 'Sparte*: bila je najlepša igra dneva:
VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE!
gSed. sezona
Kot operne novitete so na repertoarju prihodnje sezone;
1.)	ti-le slovanski glasbeni umotvori: a) Petra Konjoviča opera »Vilin veo», tri dejanja: b) Leoša Janačka »Jenufa*, opera iz življenja moravskili kmetov v treh dejanjih; c) Friderika Smetane »Skrivnost* (»Tajemstvi*). komična opera v treh dejanjih; č) M. P. Mussorgskega »Boris Godunov*, mu-zikalna ljudska drama v štirih dejanjih s prologom; d) Rista Savina »Plesna je<>-enda». mimična igra v enem dejanju: e) Henrija de Kaana balet »Ba-jaja* in f) P. Čajkovskega balet v treh slikah »Labudje jezero*.
2.)	Dalje bodo vprizorjenj te-le n o-v o s t i : a) Gustava Charpentierja
Louise*. muzikalen roman v štirih dejanjih in petih slikah; b) J. Masseneta «Werther», lirična drama v treh de-janjili in štirih slikah; c) Leona Delib ■;Lakme», opera v treh dejanjih; č) G. Puccinija tri enodejanke in sicer: • Plašč*, »Sestra Angelika* in »Gianni Kcliichi*; d) G. Verdija «Aida»: e) P. Mascagnija »Cavalleria msticana* in I) W. Kienzla <Evangeljnik*.
3.)	Iz že igranega repertoarja bodo ponovljena ta - le dela: Dalibor. Rusal-ka. Pikova dama, Carmen. Manon, ■Thais. Madam Butterflv, Tosca, Vaška žola. Cooelia in Šeherezada.
Tudi operni repertoar je popolnoma I pripravljen, ves muzikalični materijal j je že v Ljubljani in prevodi tekstov so po veliki večini preskrbljeni. Tudi v operi se bo torej program lahko izvr- j šil v celoti brez onih težkoč, ki so do-! sedaj mnogokrat ubrezupešile dobro i voljo vodstva.
t
V prihodnji sezoni bo imelo «Jutro* i svoje posebne poročevalec za opero in dramo in bo posvečalo gledališču naj- i večjo pozornost.
DRAMA.
Ker je premor med zaključkom sta-re in začetkom nove sezone zelo kra-j tek, je potrebno, da so se smernice iri' dela za prihodnjo sezono določila že! v naprej. Upravi Narodnega ?l"da!išča je obljubilo več uglednih naših pis:ite-i ljev izvirne novitete, ki se bodo uvr-; stile med repertoar po vrsti, kakor bo-! do prihajale. V načrtu za bodočo sezono so sledeča dela:
Jugoslovanska: Cankar — -Lepa Vi-j da* in »Kralj na Betajnovi*. Bt ^ovič j — »C4ospa Valevska*. Kosor »Požar strasti*. Nušič — »Narodni poslanec ■. Petrovič — »Duša*. Vojn o vi č — Kkvi-nokcij*.
Češka: Jirasek — »Oče* (otvoritvena predstava v proslavo pisateljeve sedemdesetletnice). Brata Trštika —
Ruska: Gogolj — »Revizor*. Dostojevski — »Idijot*. Ostrovski —' »Va?i-Ijisa Melentjeva* in »Snegoručka*.
Francoska: Maličre — »Žlahtni meščan*. »Namišljeni bolnik*, »Smešne precijoze*. Rostand «L' aiglon*.
Poljska: Perzintki — »Ašantka*.
Nordijska: Ibsen — »Strahovi* in »Gospa v. morja*. Oboje v prevodu Vo-jeslava Moleta iz izvirnika.
Shikespeare: 'Hamlet*. »Komedija zmešnjav* in »Othello*.
Nemška: Schiller: »Marij? Stuart*. Wild;rans — »Ljubezen*. Haup<mann — »Roza Bernd*.
1
Madžarska: Molnar — »Ldion*.
Ker se je v letošnji sezoni izkazala potreba po mladinskih igrah, se je uprava odločila, prirejati zanaprej ]io-poldanske predstave za deco. Prevodi večine imenovanih del so novi in l-pripravljeni, Režiserjem j'1 delo odrejeno. da se že med počitnicami lahko
Četrtek 8.: Rim.-ki-Korzakov: »Šeherezada«. Red D.
Petek !).: Bizet: »Carmec*. Bed
Sobota 10.: Kimski-Korzakov: »Šeherezada*. Red C.
Nedelja 11. Parma: »Zlatorojr . Red B.
Ponedeljek 12.: Weingart.ner: »Vaška šola*. Dohuanv: »Pieretin pajčolan*.
Torek 13.: Kimski-Korzakov: »Šeherezada*. Red B.
bavijo s pripravami za
bodočo
•zono.
»Mariša*. čaoek
U. IL*
NARODNO GLEDALIŠČE.
Opera:
Torek 6.: Hevve: -.Mara'zell Nitouche*. Gostovanje g. Irme Polakove v prid podpornemu društvu Jugoslovanskih akademikov. Izven. Sreda 7.: Woingartncr: Vaška šola->. Dohuanr: '.Pieretin paičolan*. Red C.
Prvi, ki je uposnal angleško jav nost še v času avstro-ogrske monarhije s političnimi in kulturnimi razmerami Slovanov je bil Scotus Viator: n jetra in njegova dela poznamo vsi, manj znan pa nam je njegov rojak, ki je ;.rcvzel nalogo, da spozna angleško javnost s slovansko književnostjo. Ta mož .ie Paul Selver, uradnik angleškega voj-nepa ministrstva in referent za_ avstrijske Slovane za časa vojne. Paul Selver ni politik. On ie samo književnik, ki je študiral vse svetovne literature in se na kraju zaustavil »ri slovanski, kjer je našel toliko lejiot, da se je odločil podati angleški javnosti v prevodih zbirke iz slovanske književnosti.
Prvo delo, ki jra j" Paul Selver leta 1911. podal angleški javnosti iz t^c-vanske literature, je bila < Češka nn-tolo:rva* s prevodi najholjšib d H čeških. pesnikov. Drugo delo je izdal le-i
ta 1916. in sicer »Rusko antologijo*, kjer je zbral ruske pesnike od prvega početka pa do najmodernejših. E>a bi pa imeli Angleži jirecrlcd o v-i slovanski literaturi, je izdal letos veliko zbirko svojih prevodov pod naslovom »Antologija iz modeme slovanske književnosti*, v kateri so zastopani zastopniki in predstavniki po«7,ii!> vseh slovanskih narodov. Od jugoslovanskih pesnikov se nahajajo v Sel-verovi zbirki sledeči: Kosti*'-. Prerado-vič, Prešern. Ilič, Aškerc, Šantič. Ste-fanovič, Rnkie. Nazor. Kosor in Zupančič.
Prevodi Selvera so popolni, ako-ravno je' jako težko prevajati slovanske posebno jugoslovanske verze, ki so bogati na vokalih, v angleški jezik, ki je j>recej trd za poezijo. Selveru sj je posrečilo, da je obdržal v prevodih one nežne ;>osni5ko finese, ki jih ;e najte/je prevajati. Njegovi prevodi o ne; aj izvanrefhiega in tako leni, da jih angleška kritika hvali kot eno najlepših knjig zadnjih Jel.
Kot primer nai navedemo samo prevod ! -pih Župančičevih verzov »in izza megla zdaj pa zdaj izplapola krvavordeč plamen kot meč,* ki se glase v angleščini:
And from ont of thc Maže, eomes the fitfu! blaze Of a blood-red light, like a sv/ord to tlie sisht —
/
*	Poslanik Hribar v Beograda. Naš
poslanik v Pragi gosp. Ivan Hribar je prispel v Beograd ter je bil v soboto sprejet od ministrskega predsednika Pašiča,
*	Imenovanja v poštni službi. V področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva ljubljanskega so imenovani za poštne oficijale asistenti: Anton G roko. Vladimir Jazbec, Fran Držaj, Jernej Hočevar, Alojzij Jurgele, Stanko Gaberšček, Adolf S a rt ar, Zorko R a m b i č, Fran jo K o n i g, Anton P e č-n i k, Josip S c b 1 a g e r, Štefan Š a k a, Miloš Ambrožič, Vladimir Bajuk, Peter Cerar, Ludovik Primosel, Ivan Stibilj, Anton Mak, Fran jo Novak — vsi v Ljubljani in Julij Kast-rin v Mariboru. Za poštne oficijalke so imenovane asistentke Danica K o b a 1, Kristina K o k a 1 j, Amalija G1 i h a in Mara Podboj — vse v Ljubljani.
*	Poverjeništvo za socialno skrbstvo
Ljubljana, C. junija.
nit zadevah samo v uradu. Poverjeništvo
konstatira končno, da je stanovanjska oblast v zadevi šušteršičevega stanovanja z ozirom na to, da Šušteršič ni pristojen v Ljubljano, da nima kot pisarniški uslužbenec »Zveze industrijcev* posla. ki bi kaj posebno služil v javni prid ter z ozirom na stanovanjsko bedo, v katero so obsojeni radi posledic svetovne vojne nešteti državni uslužbenci po vagonih in barakah, s tem, da mu je še pred deložacijo nakazalo drugo, četudi malo stanovanje, storila več kot je bila njena dolžnost. Poverjenik Ribnikar je v ostalem osebno storil kar je mogel, da si je šušteršič ohranil navzlic temu, da ni bil več aktiven orožniški častnik, stanovanje v orožniški vojašnici od novembra 1. 1. do jnnija t. I. Poverjenik Ribnikar je tudi proti svojemu nekdanjemu sošolcu in prijatelju navzlic vsem vpli-j vom in pritiskom ostal docela objektiven izvrševalec stanovanjske naredijo in
eb javlja: Sprejemni dan za stranke je na- — upoštevajoč šušteršičev ob ž- i .-»nja
mesto torka odslej sreda, in sicer od 11. do 13; o petkih ostane sprejemanje, kakor je bilo doslej. Opozarja se še, da predsedništvo poverjeništva v stanovanjskih stvareh strank sploh ne sprejema.
* Politično in gospodarsko društvo za Vodmatski okraj v Ljubljani je imelo te dni svoj občni zbor, kateremu je predsedoval računski svetnik predsednik Š i r-c e 1 j. Na predlog tajnika Fo rtiča se društvena pravila spremene v toliko, da bo društvo imelo sedaj 12, namesto prejšnjih 9 odbornikov. Izvoljeni so bili v odbor sledeči gospodje: J. Šircelj, S. Pra-protnik, V. Požar, J. Frankovič, A. Tur-šič, D. Verbič, J. Roš, F. Obilčnik, A. Bizjak, G. Vidic, J. Pavšek in V. Fortič. Kot namestniki pa gospodje: F. Hriber-nik. P. Kotnik, F. Kune in P. Zupančič. Nadalje je poročal g. Fortič glede knjižnice za vodmatski okraj, da se dosedaj ni posrečilo odboru pridobiti za to primeren lokal. Upanje pa je, da se v teko-
vreden položaj — storil zanj toliko, ko likor se je največ dalo storiti v okviru zakona, oziraje se na socijalno pravičnost in človekoljubje.
*	Stanovanjski najemniki v Ljubljani! Poroča se nam: Opozarjamo, da se je vsled nesporazumljenia objavil v naši sobotni notici glede sej pogrešek, ker se vrše redne seje ob napovedanem času v mali dvorani »Mestnega doma*, ne pa v
j mali posvetovalnici mestnega magistrata. — Odbor.
*	Občni zbor Društva hišnih posestnikov v Ljubljani. V veliki dvorani hotela Uniona v Ljubljani se je vršil v nedeljo dopoldne občni zbor »Društva hišnih posestnikov«, ki so se ga udeležili tudi de-
mnogo ceneJS EaJčor tSJf pfodnStf, s« r
prosa jo vse trgovci, da vpeljejo to čistilo | in ga priporočajo svojim odjemalcem. Naroča se pri izdelovalnici Maribor, Miklošičeva ulica št. 2.
*	Na razstavi v umetnostnem paviljonu v Ljubljani je bila portretna slika št, 193 po zlobni roki pokvarjena. Obraz portreta je bil preslikan z barvo. Da avtor slike poškodbo popravi, bo ista za par dni iz razstave odstranjena.
*	Jugoslovanska novinarska agentn-ra. Na Dunaju se tekom meseca junija ustanovi jugoslovanska novinarska agentura, ki ima nalogo, da orijentira Evropo o dogodkih v Jugoslaviji —
i Agentura bo imela zastopstva v Pragi, Parizu. Berlinu in v Ženevi. Kot čujemo. je ta agentura v zvezi z novoustanovljenim sarajevskim dnevnikom »Ujetlinjenje*.
*	Kolo jugoslovanskih sester. Pod tem naslovom so prinesli naši dnevniki z dne 15. maja poziv, naj vsaka članica »Kola jugoslovanskih sester» pridobi vsaj še eno članico, da nas bo 12.000. Da postane naše »Kolo* čimpreje tako močno in silno, kakor je ono »Srpsklh sestara* (v Srbiji), otvarjam nabiralno tekmo in se zavezujem, da pridobim do 20. junija ne le ene, ampak 30 članic. Katere Slovenke mi slede? Imena istih se objavijo v naših dnevnikih. Nabiralne pole in navodila se dobe pri društveni tajnici gdč. Beniger, Mestni trg 24/HL, Ljubljana, — I. Svetlic.
*	Smrtna kosa. Danes je umrl v Mariboru profesor v pokoju g. Rajko čuček. N. v m. p!
*	Velik naliv v Ljubljani. Danes okoli 3.45 popoldne je nastal v Ljubljani in okolici velikanski naliv. Med bliskom in gromom je kake četrt ure lilo v gostih curkih. V nekaj minutah so bile vse ulice popolnoma poplavljene in izpremenje-ne v potoke in reke, zlasti nižje stoječe
TRGOVSKO - OBRTNIŠKI SHOD V ORMOŽU.
Na poziv trgovsko-obrtniškega društva v Ormožu se je vržil v nedeljo na vrtu gostilničarja g. Horvata v Ormožu velik shod trgovcev in obrtnikov iz celega ormoškega okraja. Zborovanje je otvoril načelnik društva g. Rakuša, ki se je zahvalil zborovalcem za sijajno udeležbo in pozdravil zlasti zastopnike bratskih društev iz Celja, Kranja in Ljubljane, predsedoval pa je g. Zadravec iz Središča. Zborovanju sta prisostvovala zastopnik ptujskega okrajnega glavarstva, komisar dr. Forčešin in ormoški župan dr. Strelec. Predavali so: g. Mohorič iz Ljubllja-ne »O prometu, carini in davkih*, Fran-chetti iz Ljubljane »O bolniškem, nezgodnem in starostnem zavarovanju*, Založnik iz Colja »O izenačenju obrtne zakonodaje*, Zagravec iz Središča »O zadruž-niški in društveni organizaciji obrtnikov* in «0 trgovsko-obrtniški zbornici*.
= Bojkot telefona v Osjeku. V Osjeku je nad 100 telefonskih abonentov radi prevelikih pristojbin odpovedalo telefon.
Pričakovati pa je še nadaljnih odpovedi Vseh naročnikov je 750.
= Pogajanja med zagrebško centralno banko in nemško skupino, ki ima tvorni-co papirja v Krapini. so se končala z ustanovitvijo delniške družbe »Industrija papirja* z glavnico 100 milijonov kron. Delnice so po 400 kron. Družba bo odkupila tvornico pohištva v Krapini in je znatno razširila in preuredila za proizvajanje papirja in celuloze.
= Hrvatska tiskara v Sarajevu d. d-> ki je bila osnovana preteklo leto 7. glavnico 500.000 kron. je povišala svoj kapital na 1,800.000 kron. Izdanih je 1500 novih delnic po 400 kron nominalne vrednosti.
■» Vprašanje direktne železniške zveze, Varšava-Trst se bo obravnavalo te dni na Dunaju med zastopniki Jugoslavije, <3e-
V debato so posegli gospodje: Pintarič, J škoslovaške in Italije. Konferenca se vrši Vrbnik, Mohorič, Schoenwetter, Franchet-ti, Zadravec, Petovar, Založnik.
Sprejete so bile soglasno sledeče resolucije, v katerih se zahteva:
na predlog poljskega železniškega ministrstva
= Stanje ameriških emisijskih bank.
1.) Zgradba, železniških prog Ormož- 1 Pred Petimi twini.je z?ažala rfata *al°"
_	.	—	„	.	i rrD Cfl™pn.„nnn;i..|ti mvii^ii, :i!i h,nL-	1 ~
Ljutomer-Prekmurje, Rogatec-Krapina in Kočevje-morje.
2.)	Uvedba sistema direktnih davkov, i Vzpostavitev davčne cenilne in prizivne j komisije. Kontingentiranje pridobnine, povišanje davčnega minimuma, odprava prometnega davka za male obrtnike.
3.)	Izprememba pravil centralne bolniške blagajne v Ljubljani in njenih poslovalnic. Takojšnja izvolitev blagajniških odborov, obligatorično zavarovanje mostojnih trgovcev in obrtnikov in njiho-
ga severo-ameriških emisijskih bank 2317 milijonov dolarjev proti 1936 milijonom pred letom dni. Novčanic v prometu je bilo 2830 milijonov proti 3074 milijonom pred letom dni.
i@rsa 6. junija
legati bratskih društev iz Zagreba in „lice 60 bi!e T3e pod"vodo. Marijin trg je j starosti in onemoglosti.
Karlovca. Predsednik g. Frelih je obširno razpravljal zlasti o težnjah društva za izboljšanje gmotnega položaja hišnih posestnikov, kar je mogoče doseči le s primernim zvišanjem najemnine za lokale in pisarne, z odpravo nekaterih davkov in
Zagreb, valute: doiar 132.50 — 133, avstr. krone 23. rublji 35 — 39. češke sa- j krone 192. funti 515. franki 1100 — 1130. napoleondori 458 — 460, marke 218, leji vih rodbinskih članov za 6lučaj bolezni, j 222 — 224, lire 695 — 698. Devize:
London izplačilo 524 — 529. ček 520,
bil pravo morje. Iz kanalov so bruhali j 4.) Zbiranje gradiva za sestavo novega j Berlin 211 — 212. Italija 702 — 705, P; valovi dežnice. V okolici in predmestjih ; obrtnega zakona pod vodstvom trgovsko- j riz 1127, Praga 19"
čem letu to posreči ter da potem knjižnica zopet, služi svojemu namenu. Gosp. j uvedbo temeljite davčne reforme. Tako S. Praprotniku se izreče zahvala, ker ; poročilo predsednika, kakor tudi blagaj-' w,r|OI(in hrani knjige in omare, ki se nahajajo v ; nika je bilo z odoravanjem sprejeto, na- : ;;0l)fl|nj
Iilnn. M.^.I Drt	/1 r\ n*rr, Ar»n [.- o A Vili r>An<\*	ni.	, JI.--- t	'
je voda ndrla v kleti. Spodnja Šiška je bila vsa pod vodo, tako tudi Udmat in Vič. V okolici je naliv napravil mnogo
i poljske škode. Naliv je trajal pol ure
obrtniške zbornico v Ljubljani iu s sodelovanjem najširših trgovsko -obrtniških krogov.
5.) Nujna reorganizacija obstoječih
196. Švica 2330 2400, Dunaj 22 — 22.27, Newyork ček 134 — 134.50. Budimpešta 58 — 58.50. Blagovna borza: koruza 455, moka nularica brutto -/.a netto 1530. št. 2 1430.
Pr: kopanju utonil. Sava je včeraj • obrtnih zadrug v strokovne, ustanovitev | vse franko vagon Zagreb.
najboljšem redu. Po izčrpanju dnevnega | kar je bil zopet izvoljen stari odbor, v
Dopoldne zahtevala prvo žrtev v letošnji I okrajne zadružne zveze in njih impera-sezoni. Dvanajsletni sinček-edi- jtivno združenje v okrožno ali pokrajin-
r.ec Pavleka iz Ljubljane se je
reda zaključi g. predsednik občni izbor , katerega je vstopila ra novo gdč. Kadiv- j dn-ŽIli tovarišev kopati v S
Z apelom na navzoče, naj vsi posvete svoje moči v prospeh društva.
* Šime Kurelič f. Eden najboljših v predlog, nesrečni Istri, dr. Šime Kurelič, bivši deželni poslanec in župan pazinski, odločen in neustrašen bojevnik za pravice svojega zatiranega anroda, je umrl pretečeni petek v tržaški bolnici. Kot pazinski župan je razvijal zelo plodo-vit.o delovanje. V prvi vrsti njegova zasluga jc bila, da se je v Pazinu tako krepko razvila narodna zavest. Zgradba -^Narodnega doma* je bila v glav-uem n jegovo delo. Vztrajno je sodeloval v borbi za hrvatsko gimnazijo v
čeva. Koncem zborovanja je stavil usnjar j
a vi
hotel v pri To-
sko zadružno zvezo.
6.) Ustanovitev
Hrvatska eskomptna banka Ljubljanska kreditna banka
mačevem. Zgrabil ga je vrtinec in kmalu j obrtniške zbornice za Štajersko in Frek-Pol3k 17 Kamnika prav neumesten i jc izs!nil F farskih vni0vih. Našel se je ! »"»Je. začasno pa takojšnja izpopolnitev da naj se kot nekaka demon- J sieer p0„limcn g0,p0d. ki ie skušal re- ! obstoječe trgovsko - obrtniške zbornice v stracija proti postopanju merodajnih či- j giti potapljajoče-a se dečka." a brez uspe-1 Ljubljani z zastopniki iz štajerske in mteljev s hišnimi posestniki, opusti vsa-j ha. Sava zahteva vsako leto precej žrtev. ! Prekmurja. ko razobesanje zastav ob državnih praz-i Mt0 naj zla?t; ftaria pazijo na svoje ntkih m drugih slovesnostih, kar pa je otroI;e, (ia ne bwHjo v Sav0 brez zanes.
ljivega varstva.
samostojne trgovsko- Jugoslavenska banka ~ * - - - Slavonia i . . - . « Trgovsko-obrtna banka .Jadranska banka i . . Praštediona . . . . Banka Brod na Sav! »
večina odločno zavrnila.
* Dečji dan je priredilo v nedeljo jugoslovanskih sester« v Ljubljani rist dnevnim zavetišč-mladino. Občinstvo socijalno važnost teh prav pridno segalo tako po znakih in od-kupnicah, kakor tudi
: = Ljubl janski trg. Mesa vse vrst ne pri-| manjkuje. Trg zelenjave in sadja je do-* Stavba ie izbruhnila dne 6. t. m. v ibro založen. Prve kumare kg 25 K. Sola-
denar
635 910 420 735 240 1800 5050 405 1100 695 525
blagi 641
425
22? 186( 515C 41"
70-: 59( 480f 39* 585 80T 66C
Pazinu, skratka: kjer jo bilo treba, je i je pričakovati, da bo
vzgled.
dal Šime Kurelič najlepi vojni dobi je bil interniran in pozneje!
T^nliinn Avr nd v-n/1/\r» vin
znaten.
Promenadni
™™(M, 7 t i nik. ki je podntsal poeodbo, ni bil kom ,:esen »">*« - k«. £»*« v "trocj ;	,	, ! netenten in je zato pogodba neveljavna, j k" f~r°be	14 K kg. jagode
jmoten uspeh Jako , j, . . M, 1)rez,,snežna. ker ;e | 40 K kg. čresnje vipavske 24-28
koncert v ljubljanskem
od Italijanov odveden na Sardinijo, j Tivoliju je priredilo v nedeljo opoldne kjer s: je nakopal kal smrtne bolezni, j Udrnženjc gledaliških igralcev v Ljub-Smrt dr. Kureliča odpira široko vrzel j ljani v prid Borštnik-Verovškovega spo-v istrskih vrstah, ki jo ne bo lahko j menika. Občinstvo se je odzvalo v veli-spopolniti. Smrtni ostanki pokojnika so i kem številu in je radevolje prispevalo k bili prepeljani v Volosko.
Pogajanja so htia brezuspešna, ker je Kirbisch izjavil, da mie zapre tvornico.
i nego se
i vo ima sedaj v rokah obrtno nazorstvo. . * Požar na Vrhniki. Dne 1. junija je
' velikanski požar v par urah popolnoma : uničil veliki Jelovškov kozolec na Vrh-
.rtali v stročju 20 K rudeče K kg,
ena limona 2 K. ena oranža -1—6 K. Mo-
lepemu cilju s kupovanjem slik obeh na- i niki- moderno gospodarsko stavba Osta- .
f: Zdravstveno stanje pisatelja dr. Pav- i ših prerano umrlih umetniških prvakov.
uda delavskim zahtevam. Zade- j ka vzdržuje na ceni 17.50 K kg za. št.0.
Cene špecerijskemu blagu so vsled visokega kurza lire sledeče: 1 kg kave !'or-toriko 104—110 K, 1 kg kave Santos 00— 72 K. I kg kavo Rio 52—58K. pražena kava I. vrste 128—132 K kg. II. vrste 72—90 K kg. 171. vrste 65—72 K kg, 1 kg
;<:utman . . ......
Srpska banka i » ■ • t « Narodna banka . > -. \ Dubrovačko parobrodno dr. Rcčka pttčka banka . . : . 380 Narodna šnmska industrija . 580 Banka za Primorje . . « Gorani i	-.
Curih, devize: Berlin 8.875. Nev/vork r.7!>. London 22.23. Pariz 47.29. Milan 29.35, Praga 8.30. Budimpešta 2.40, Zagreb -J.30. Bukareš';1 9.50. Varšava 0.55, : Dunaj 1.325, avstr. žig. krone 0.99.
Vremensko poročilo
f.-iab!iar.a 306 m nad morjem
fa Turnerja se je toliko zboljšalo, da bolnik lahko že vstaja
* Českd obec upozorunje pokračovani prednaškv o VII.
c!en,y sletu so-;
* Knez Lvov pri Pašiču. Bivši ruski; kolskem. kterou porada konsulat C. S. ministrski predsednik knez Lvov je j R. ve prospech československo — jiho dospel včeraj v Beograd in je danes j slovanske ligy dne 7. t. m. o 8 Hod. ve-
posetil ministrskega wča.
*	Tajnik »Slovenske
g. Milan Pugelj, je odložil svoje tajniške funkcije.
*	Dosedanja klerikalna trdnjava Radeče pri Zidanem mostu je prešla v komunistične roke. V županskih volitvah 1. junija je bil namreč izvoljen za župana komunist Martinšek z Vrhovega.
*	V šmarjeti na Dolenjskem so bili «a župana kakor za vse štiri občinske svetovalce izvoljeni kljub pritisku in prevaram od nasprotne strani sami zavedni pristaši SKS.
*	Obsojen bivši klerikalni gerent. Danes je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem bivši klerikalni gerent Alojzij Re-bemik v Zrkovcih pri Mariboru radi prestopka proti členu 91. volilnega zakona na tožbo učitelja Maksa Zemljiča obsojen
predsednika Pa- i čer v dvorani Mestnega doma.
; * Predavanje o VII. vsesokolskem zle-Matices, pisatelj, tu. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na nadaljevanje predavanja dr. Pestotnika »Vn. vsesokolski zlet v Pragi 1920.* v dvorani Mestnega doma dne 7. t. m. ob 20. uri. Predavanje, spremljevsno z dia-pozitivnimi slikami, priča o ogromnem razcvitu sokolske ideje. Priporočamo po-set tega velezanimivega večera kar nnj-topleje.
* Glavni dobitek razredne loterije.
Dogodek dneva je veliki dobitek razredne loterije v znesku (300.000 dinarjev. katerega je zadela srečka 92.742. Srečna lastnica te srečke je naša v Sarajevu živeča rojakinja gospa Stein Veliki "
lo je le golo zšdovje; požar je uničil vse lia, seno, les in drugi materija!. Gospod Je-lovšek ima škode nad po! milijona, trgovec Kraševec pa 50.000 kron. Trgovcu Ivanu Oblaku je zgorelo 2000 kg sena Sumi se, da je ogenj zanetila zločinska roka.
* Velika tatvina v vlaku. Na progi Trbiž-Kranj je bila izvršena velika tatvina med vožnjo v vlaku. Mehanik Alfred Wehnnann, Dunajčan. se je vozil v kupeju v družbi nekega nepoznanega človeka. Med vožnjo je trdo zaspal. To priliko jo porabil neznanec in mu pred Kranjem odnesel iz kupeja kovčeg, v ka-
5 '.2.B -
' O O IlO > .
i. s.! g g'
Vetrori
Nebo
13
kristal, belega sladkorja 44 K. 1 kg sla-1 korja v kockah 46 K, 1 kg riža I. vrste 24—26 K. II. vrste 18-22 K. 1 liter namiznega olja 48—52 K, 1 liter jedilnega 44—18 K. 1 liter vinskega kisa 10—12 K, 1 liter navadnega 4—4.80 K, 1 kg celega j popra 48 kg, 1 kg mletega popra 56 K, i 1 kg paprike III. vrste 60 K. 1 kg sladke paprike 104 K, 1 liter petroleja 20 K, ' 1 kg testenin I. vrste 28 K, 1 kg testenin i II. vrste 24 K.
!
I 7. tiri 728-3 11S-7 «. j"n»i ■ U. uri, 729 5 •»•«• 21. uri! 752-5 16. ■
d. iOR
m. svzh. rez v?:rs
.1*!. obt. v.obl.
S.-e<in n ▼čerajšira t6jnpos-:tT»r.-i 1!*.G. r.orr.alna Vremenska najoTc-J: toplo eprtulj. vreme. So!n« vzbcia ob 4-(.'7 zatiu:u ob 19"+J
16 5
Konzorcij „Jutra". Lastnik in izdajatelj
Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
DCB5TKI RAZREDNE LOTERIJE.
Pri nadaljnem žrebanju srečk razredne
m e t z o v a. Veliki »loz*. na katerega so premnogi čvrsto upali, je našel svo- i indaj, tako prerivanje, jo adreso. * Udružeaje željezničkih činovnika u
skih kron.
* Žepna tatvina pred cirkusom. V Lat-termauovcm drevoredu je v nedeljo pričel s predstavami cirkus Rentlovv. K predstavam je velikanski naval ljubljanske množi;e. Pred blagajno je vselej tak dir-da je to najugodnejša prilika za specijaliste v žepnih tatvinah. V nedeljo je bila v velikem drenju
na 200 kron <dobe, v slučaju neiztirijivo- ; kraljevini SHS. ima v Ljubljani vsako j dijaku Janku Poronti ukradena na pre-
sti na dva dni zapora in na izgubo aktivne in pasivne volilne pravice za dobo petih let.
* Stanovanjska zadeva gospoda šuš-teršiča. Poverjeništvo za socijalno skrb objavlja: Poročilo »Jugoslavije* in »Novega časa*, po katerih je poverjenik Ribnikar dal s slugo odstraniti umirovljene-g» žandarmeriiskega kapetana Šušter-šiča zato, ker se je oglasil pri predsedstvu poverjeništva na dan, ko ni bilo sprejema, ne odgovarja resnici. Poverjenik Ribnikar je dal odstraniti šušteršiča zato, ker je nasilno vdrl v njegovo sobo in se z lepo ni hotel odstraniti v času, ko je imel konferenco z načelnikom invalidnega oddelka. Poverjenik je šušter-šiču t-udi že preje sporočil, da sprejem nima nobenega pomena, ker je zadeva popolnoma pojasnjena in se na njej ne more ničesar več izpremeniti. Poverjeništvo za socijalno skrb ugotavlja nadalje, da je bil g. Šušteršič zadnjega pol leta neštetokrat — nekaj časa vsak dan in celo po večkrat na dan — na poverjeništva, kjer je s svojo stanovanjsko zadevo naravnost mučil referente in pritiskal zlasti na poverjenika. Zadnji ga je opetovano poseta tudi na domu, če tudi je vedel, da SDreieioa stranke v urad-
drngo in četrto sredo v mesecu ob 8. uri brisan način iz žepa srebrna ura. vredna i 66472 zvečer redne tovariške večere v za to j 1-">00 kron. Porenta tatvine ni takoj opa- j 67, svrho rezervirani zadnji sobi restavracije j zil, temveč šele pozneje, ko je hotel po-hotela »Slon*. Člani udruženja so pozva- gledati na uro. Dalje govore, da :c bilo ni. da se v svrho gojitve družabnosti ude- , izvršenih še več žepnih tatvin, ki pa niso
loterije	(štirinajsti žrebalni dan) so ■			
odpadli	na naslednje		srečke:	štev.
534 :	2000	dinarjev	. 3723	: 4000
628-1 :	1000	>	10112	: 100»!
10613 :	1000	*	13954	: 2000
15164 :	100M		15615	: 2000
20242 :	1000	>	25565	: 1000
25813 :	2000	>	29134	: 2000
40120 :	2000	*	-11201	: 2000
46246 :	4000	>	48785 :	:!000
48914 :	I0OO	»	51793	: -1000
54971 :	600(1		57838	: 1000
(i0:!28 :	1000	*	65687	: 3000
66572 :	6000	»	66695	: 100O
67402 :	1000	>	73199	: 4000
74682 :	1000	*	75331	: 2000
82453 :	10^0	»	83141	: 1000
S15 to :	i 000		8659!	: 1000
leže teh večerov v častnem številu. V sredo, 8. t. m. važen pogovor glede ustanovitve ljubljanske podružnice. Pridite vsi! — Centralni odbor U. Ž. C.
* Veleizdajniški proces v Zagrebu odložen. Pred velikim senatom zagrebškega sodnega stola se je pričela pretekli teden obravnava proti vseučilišč nemu profesorju dr. Milanu Š u f 1 a j u in tovarišem, ki so obtoženi hudodelstva veleizdaje. Obtoženci so prišli v. ;r sodno dvorano s hrvatsko trobojnico v gumbnici Po generalijah je izročil za- j v govornik dr. Košuti;'- predlog, s kate-1 v nedeljo in |iondelje rim zagovoruiki odklanjajo sodni se- na je zahtevala tudi
policijsko prijavljene.
* Iz mariborske policijske kronike.
Hlapcu Ropu pri Jlevšku na Tržaški cesti je bilo pred par dnevi ukradeno iz 1 hleva voč kosov perila in obleke, na sko. [ do gospodarja pa konjska odeja in opre-; ma. — Posestniku Sliku na Koroški cesti je neznan tat ukradel pet kokoši, na ko- j lodvoru pa je zmanjkalo podnaredniku Antonu Vebru iz vagona 20 kg rožičev in žganj.i.
Porctno sodišče
Ijubliana, 6. junija.
Pred današnjo poroto se je zagovarjal; zaradi uboia 25Ietni posestnikov sin: France Pajk z Ilove gore pri Grosup-'
Predsednik jc moral to korigirati in porotnike zavrniti, da so sc še cnkr;it posvetovali.
NAPAČNI FINANCAH-RAZBOJNIK.
Pri nadaljni današnji porotni rr.zpravt ; je bil 25Ietni .'ožc Pire obsojen nu 12 !ct ; težke ječe zaradi ropa in poskušate tc-' lesne poškodbe. Porotniki so soglasno potrdili vseh sedem vprašani. Pire je v no-j vembru 1920. kot napačni iinančar s sa-, mokresom v rokah in v spremstvu nekega Trošta izsiljeval, oziroma plenil za časa italijanske okupacije kmetom okoli Hotedršice velike množine tobaka, tako kmetu Jerebu 600 zavitkov, kinetu Karlu Brusu 800 zavitkov in kmetici Marjani Vavkovi 700 zavitkov v skupni vrednosti 4200 lir. Pire jc tudi streljal na Bru;>a.
j Jutri, 8. i. m. ob 9. uri se prične raz-1 prava proti Ani Domitcricvi in Ivani j Goršičevi.- Obtoženi sta, da sta ukradii veliko množino čevljev pri Szantnerju v '. -ednosti nad 120.000 kron.
CELJSKA POROTA.
Celic, dne 6. j ur."h. Danes se je pričelo v Celju porotno
Ijetn. Na soboto pred belo nedeljo so i zasedanje. Prvi ie bil na vrsti leta 1895.
v Domžalah rojeni in v Sv. Juri ob '1 boru pristojni Viktor Žilni k, ki jc sv-;.
nat. Ker ima o tem predlogu sklepati nedeljo se banski stol, se je nadaljevanje obravnave odložilo do 18. junija. • Industrija za invalide. Udruženje in-
kmetski fantje pili velike množine žga-. ! nia v Rukovčevi gostilni na Račni. Imeli Vročina v Mariboru. V sobote >e bilo • so tudi godca, zaradi katerega so se no- čas v občinski pisarni v Sv. Juriju ukr:-.-Mariboru v senci 32 stopinj po Celziju, i zneje sprli. Na cesti pri Račni je prišlo : del več potnih listov, dne 2. deccinbra !.
»ndeljek 35 stopinj. Vroči- i do pretepa, v katerem je bil ubii kova- j 1. pa posestniku Franu Dolinšku. sedetn
Ski vajenec Jakob Nn6'č.
topinj. že svojo žrtev. V zgrudila zadeta od solnčari-
] let staro in takrat 4000 kron vredno ko-Obtoženf Pajk zanika vsako krivdo. 1 bilo. Bil je obsojen na pet let zapora.
ee neka gospodična nezavestna na tla iu 1 Priče, kmetski iatuje, uucle-ienci pretepa.
so jo morali prepeljati v bolniščnico. * Strela ie ubila na Humu pri Ormožu
validov v Mariboru nam piše: Izdeloval- ! nekega fanta, ki se je pred nevihto za-nica kreme za čevlje pod znamko j tekel pod neko vrbo.
»Lrgrin* se j" obvezala znaten del do- I bička pokloniti invalidom in je tudi že ! en znesek vposlala. Ker je ta krema do- . mači .proizvod, prvovrstne kakovosti in
Požar ie v Voršineih na Murskem politi popolnoma uničil b;š; in gnsnnrlnr-sk:i poslopja posestnikov Kapnna in Kosita.
pa, sami niso mogli iasno označiti pravega ubijalca. Na podlagi večinskega po-rotniškega izreka je bil France Paik obsojen na 18 mesec težke ječe. Ko je prvomestnik čital porotniški izrek, ie bil zanimiv incidcnt, da jc v stilizaciii vnra-šania izostala besedica <rne» pri stavku »in sicer (ne) z namenom ta usmrtiti.
ISletn: posestnikov sin Fran OoličniK. j iz Pameč v Slovenskih Gorican, ki je dne i 7. novembra 1920. na potu proti Podgor-| iu našel in si prilastil listnico, v kateri je J jc bilo 19.200 K denarja, ki ga je zgubi! ' kmet .Miha f ..vre, je bil oproščen, ker so i bili porotniki mnenja, da je bil obtoženec takrat še premlad in da je vrh tega tudi duševno zaostal
št. g/io je izšla v dvojnem zvezku (na 48. straneh) v soboto in ima zopet ^e&estk-fciJLsaJLrLO vsebino.
Priporočamo je vsakemu slovenskemu inteligentu. St. 9/10 stane 12 K* Celoletna naročnina na „Njivo" znaša 120 K, za naročnike ,Jutra" le 60 K.
Frank HeHer:
Blagajna lelep uojuo
Roman.
Poslovenil F. J-o.
m. POGLAVJE, kje? čitatelj prisostvuje zajjutrku in spozna nekega gospoda iz Ho-
lacdije.
Zaju±rkov,ala sta pri odprtih oknih v stari jedilnici, ki je nje pohištvo glasno iu jasao opominjalo, da je vse na tem svetu minljivo, in da kmalu postane plen črvov. Avgust je molče serviral joaquinovo vegetarijansko predkusko, pcietn pa v vinu in vodi kuhane sredozemske školjke, ki so bile jako okusne in za dona Ramona prava delikatesa.
Nato so prišli na vrsto kunci; don Ramon.je svojemu finančnemu ministru naložil na krožnik precejšno por-;jjo, toda tudi sam se ni branil te jedi. Senor Paqueno kakor tudi sam veliki vojvod- si nista upala nadaljevati svojega razgovora iz kabineta. Veliki vojvoda je jedel molče, senor Paque-no pa nf posebno hitel; igral se je z drobtinicam: kruha, ki jih je raztrosil po namiznem prtu, in je le zdajin-zdaj zavžil kak košček iz krožnika. Veliki vojvoda mu je natočil kozarec svojega izvrstnega bordojskega vina — spomin na zadnje državno posojilo — in rekel: «Dragi Paqueno, zakaj bi izgubili takoj pogum? Opazovati napetost in pričakovati, kakšen konec vzame stvar, je vendarle največja zanimivost za taka plesalca na vrvi, kot sva midva. Vsaj imava še mesec dni časa. Samo po sebi se razume, da mora iti stvar dobro. Mi-norka je že 200 let brez denarja, pa se je vendarle vedno iizvlekla iz vsake krize. Zakaj naj propademo ravno leta 1910? Na Koncu koncev se pa tudi zanašam na našega deželnega patrona, sv. Urbana iz Majorke, ki naše dinastije še ni pustil nikdar na cedilu. Sicer je res, da je on razen našega Jcaqiuna in njegovega strica, ki nam je poslal danes tako lepo rejenega telička, edini človek iz Majorke, ki morem o njem trditi kaj takega.*
Avgust je prinesel sir in smokve, postavil jih na mizo, ker je veliki vojvoda odmahnil z roko, ko mu je ponudil še eno porcijo kuncev. Don Ramon se je molče posvetil siru, smok-vam in bordojjskemu vinu. Potem je ukazal prinesti črno kavo in si zažgal svojo cigaro. Prekrižal si je roke na glavi, gledal malomarno ven na morje, ki so nad njim krožili beli galebi v fantastičnih krogih, podobnim krogom dima njegove cigare, ki so se dvigali v lahnem jutranjem vetru. Njegov jasen in odkritosEČen obraz je dobil zopet izraz najpopolnejšega zadovoljstva s življenjem. Nikdo, ki bi ga opazoval, ne bi v njegovi osebi spoznal človeka, kakor je bil v resnici bil — neomejen tiran Majorke in človek, ki ga čaka po enem mesecu popolna propast in neskončna sramota. Seiior Paqueno, ki je poslušal molče njegove besede in se brez uspeha trudil, da bi ostal ravno tak ravnodušen kot njegov vladar, ga je opazoval z molčečim občudovanjem. Avgust je prišel in prinesel servis s kavo ter natočil. Njegova visokost je popila čašo kave, potem se je pa zopet obrnila k senoru Paquenu z besedami:
«Želodec je izhodišče in središče vsega sveta», je rekel xilozo£sko premišljeno. «Poglejte me samo, dragi Paqueno, kako dobro sem razpoložen — v tem trenotku. Pripravljen sem najplemenitejša in najneverjet-nejša dejanja — tako n. pr. sem danes pripravljen, da odpustim vsem onim, ki sem jim kaj dolžan. Pripravljen sem celo, da dam svojemu narodu ustavo. Tega dosedaj nisem storil in tudi ne storim, ker vem, da je moj narod mnogo predober, da bi sprejel ustavo. Pod mojo vlado žive Minor-čani mirno in zadovoljno, kot so živeli njihovi očetje. Mislijo le na to, kar potrebuje njih želodec. Ako bi jim pa dal ustavo, začeli bi misliti na druge stvari, ki so popolnoma nepotrebne. Zato sem se odločil, da svojemu narodu ne dam toliko časa ustave, dokler to pač gre. Dragi Paqueno ali nimam prav?»
«Visočanstvo ima popolnoma prav, parlamentarizem je popolnoma v nasprotju z našo zgodovino. Požrtvo-
vanje in delo, ki ga je posvetila narodu dinastija vaše velikosti vas opravičuje, da nad tem narodom vladate kot absolutist.
«Ne govorite tako dvorjanski, dragi Paqueno. Postopanje moje dinastije proti mojemu narodu je bilo — milo rečeno — dosledno nizko in nesramno. Pomislite samo na Luisa X., ki je prodal našo mladino v zahodno Indijo. Jaz nisem absolutist v svojo korist, ampak samo zato, ker želim svojemu narodu samo dobro. Jaz ljubim svoj narod z ljubeznijo, ki prihaja iz globin stoletnih in stoletnih zvez med narodom in dinastijo; zato ta moja ljubezen tudi ne more biti površna. Jaz hočem, da je moj narod srečen; vem, da vzdihuje pod bremenom težkih davkov, ne sicer glasno in javno, ampak vzdihuje vendarle. Vem pa tudi, da je za Minorčane mnogo bolje, da mi plačujejo redno in pravilno davke, nego da jim na-bremenim na vrat še ustavo. Z ustavo pridejo razne druge stvari, kot je na primer industrija in taka druga bremena; takrat bi bil šele moj narod nesrečen. Na svojih potovanjih sem se prepričal o opravičenosti svojih načel. Danes se ne more na Minorki nikdo pritoževati. Mi živimo res v mnogih gospodarskih neprilikah, ki pa dajo življenju nazadnje vendarle slast. In jaz sem, z vami dragi moj Paqueno, oni kronani grešnik, ki nosi vse grehe svojega naroda. Ne branim se tega, dragi moj Paqueno, ker jaz ljubim svoj narod, posebno takole po dobrem zajutrku.
Veliki vojvoda je umolknil in opazoval senora Paauena s tihim in zadovoljnim nasmehom. Videl je dobro na obrazu svojega starega finančnega ministra, da so njegove misli kilometre in kilometre daleč proč cd razgovora, videl je pa tudi, kako stari minister s svojim prirojenim dvorjanstvom skuša prikriti odsotnost svojega duha.
«Paqueno», je nadaljeval veliki vojvoda, «vi ste bili in ste še vedno preveč ljubeznivi napram Semjonu Markoviču. On res ne zasluži, da se brigate toliko za njega. Mnogo bolje bi bilo, da mislite na io, kje bi našli še človeka, ki bi ga mogli prav po-
šteno napumpati. Mnogo bolje bi bilo da posvetite svoje duševne moči in državniške zmožnosti temu vprašanju. Kaj pravite, ako bi kje v arhivi našli kako staro naredbo, ki bi po nji mogli krvavo obdavčiti gospoda Bekkerja, saj se mudi že mesec dni na našem otoku. Don Jeronimo je nekdaj izdal naredbo, ki so po nji morali inozemci, ki so se mudili v naši vojvodini, položti v državni sklad za borbo proti nevernikom 50% svojega premoženja. Kaj pravite na to? Mogoče imate tudi vi kak pameten predlog ?»
Senor Paqueno je nevoljno odmajal z glavo, toda predno je mogel odgovoriti, so se odprla vrata in v sobo je stopil Avgust. Izraz diskretnega nasmeha ie bil začrtan v njegovih dvorjanskih potezah.
«Zunaj čaka človek*, je rekel z brezbarvnim glasom, «ki prosi avdijenco pri vaši visokosti*.
«ČIovek? Avgust? Kakšen človek? Hoteli ste reči gospod, ne?»
«Ne! Človek, visokost! (Načina, kako je Avgust izrekel te besede, ni mogoče popisati.) Posetnice nima nobene, pravi pa, da se imenuje Bek-ker in da je Holandec».
Velikj vojvoda je hitro poskočil in pogledal z debelimi očmi Avgusta.
«Bekker, Holandec? Res je, ako človek govori o volku, volk tudi pride. Ali ste čuli dragi Paqueno. Bek-ker zahteva avdijence — jagnje išče leva v brlogu».
Obraz starega finančnega ministra je dobil izraz odkritega začudenja. Ne samo to, da so bili redki dnevi, da se je sploh kdo prijavil za avdijenco pri velikem vojvodi vojvodine Minorke, ker ako je že bil tak slučaj, potem ie bil gotovo kak nestrpen upnik, sedaj pa naenkrat Bekker, ki so o njem vsi trdili, da je neskončno bo-gai
«Kaj hoče ta človek od visočan-siva?» je zamrmral Paqueno.
<'Jaz mislim, da me hoče slikati; saj ste mi vi rekli malo prej, da je to njegov poklic. Toda iz tega ne bo nič. Dal bi policiji in novinam na ta način samo svojo sliko, ako bi se slučajno dogodilo, da takole čez mesec dni kar čez noč izginem».
Senor Paqueno se je nehote stresel.
«Avgust, pripeljite človeka sem», je rekel smehljaje veliki vojvoda. «Re-cite mu, njegovo visočanstvo sprejema danes, ker je ravno sobota, v i^ dilnici».
Avgust je odšel v sprejemnico in pol minute pozneje uvedel je gospoda Teodorja Bekkerja v jedilnico velikega vojvode in v našo povest.
Življenje gospoda Teodorja Bekkerja je v svoji veliki večini pokrito s precejšnjo tajinstvenostjo. Kar se je moglo izvedeti o njegovi osebi po aferah iz leta 1910 na otoku Minorki, so jako pomanjkljivi podatki, toda potrebno je, da iste navedemo, v kolikor so se mogli ugotoviti.
(Dalje prihodnjič.)
SOGLASNA SODBA VSEH POSETNJ-KOV UMETNOSTNE RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM P A VIL JO.'1 U SL. DA JE TA RAZSTAVA ENA NAJBOLJ. ŠIH DO SEDAJ. NE ZAMUDITE OGLEDATI SI JO!
Nndim brezobrezno
Oiri!- Metodove vžigalice
jfT.DR A VA < 'Tv ŽI GAlTČeI
j! družba sv. Cirila In Metoda, i Si Zaloga pri Iv. Pardang » Ljubljani. ,3
Pri posameznih zabojih Skatljica K l-06 od skladišča Ljubljana. Engrosisti imsjo primeren popust.
J. Perdan, Ljubljana.
SLOŽNO DELO SPASi NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELIT ZA JUGOSLOVENSKO MATICO!
j
! mmmmmrmrmm
i I
I/
Kdor hoče kaj prodati | Kdor hoče ka] kupiti i Kdor išče službe itd. f
inserira; v .Jutru"
Išče se strojepiska.
Konzulat Češkoslovaške Repu-tlike v Ljubljani sprejme perfektno strojepisko. Pogoji: znanje slovenskega, po možnosti češkega jezika. Beflektantke naj bp zglasijo vsak dan od 9. do 2. ure. Breg; štev. 8.
Ps£nkaa sprejme m
nt hnann Naslov v upravi «Jutra>.
rs nrano.	919 3-3
Fini slonoJioUčeni MM iS. Sorti
Gledališka ulica 7/III, Ljubljana. 831 13
jj M\ trpski in gM HM.
izhaja poljubno. »s Vs3k3 objava 4 K. jy
Skladišča s Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.]
Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. fd. p.]
Trgovine: L. Miku«, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15.	29
Oarenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8.
GamsKi modni saion Zdenka fiodič, Gradišče
št. 8/1 B.	10- 10
Puškarji: Kaiser F. K., Selenburgova nI. 6.
aroca
eunsjsha c. 15., Ljubljana.
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867.
Veselje DOičnje brezplačno. Pisalni stroji „Adler"< Ceniki zastonj in franko.
utro'1
Za kopališče Rimske toplice
se razpisuje služba
i I ki mora biti tudi vešč knjigovodstvu. — Ponudbe s spričevali naj se našlo- | § vi;o na a. Karla Uklioka, Rimske toplice, ali na drž nadzornika Ivana 3
s	gaj 2-2
TTšlakarja, notarja v Sevnici.
Diirkopp, Styria, WaSenrad.
tS2 Začasno znižane cene. 12—6
a s
iioa !!
za vesja v3'opc32Stva kot s^mo- j (deset komadov)
sto,ni vodja 924 3—3;	to 0(10 -^""'i
se tali©! sprelme.«" P®p &
Potrebna je višja izobrazba. I	io3a :c 3kc?:i0-
Ponudbe sprejema upravništvo,,Jutra" j P0j$Sllj'2 S POSOjlllilCO §
pod »Upravitelj".	j BBBBBBBmnaBB99BBaS£&&3S3
Tiskovne zadruge:
D. Fajgel, Tik za h-onto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici: po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po post. 2-80 K več.	.
A Novačan, Veieja, Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2 — več ! Shakespeare - Župančič, Macbsth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po posti: K 2 80 več.
lika Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti K 2-— več.	;
Fr. Veber, Uvod v filozonjo. Pota in cilji, 3.-4. zvezek. Cena 72 K,
po pošti 3-40 K več.
Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.;
Mi lis, km
Uot iipjvo cvetje, bezgovo cvetje, traijlkovo Lubje, borovnica itd kupujemo po najvlšjlk dnevnik csziaU. Isatančna navodila o ravnanju z zdravilnimi zelišči brezplačno ua razpolago. Iščemo &>t'ae zastopnike za siki večji kraj Sio venije. — Ponudbe na „HERBA", zadruga za Izkoriščanje zdravilnih ze-liši. z o. z. v Zagrebu, Palnsotideva ul. 10.	883 -i
NOVO!
"S0iZr:
ASbiri
NOVO i
za večje usnjarsko industrijsko podjetje v Sloveniji se sprejme takoj.
Potrebna je strokovna, ali vsaj komercijalna izobrazba, večletna praksa v industrijskih podjetjih. Ponudbe sprejema upravništvo jj |	..Jutra" v Ljubljani pod „Ravnatelj".	935
Borba za jugoslovansko državo.
Cena 32 K, po pošti K l*SO več.
'ia
t* m
\r
se hoče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno rizu, Londonu, Rimu, \Vashingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšc«; $
Kdor
v Parizu,---- ,	.	_
težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisavo knjigo. Spis nudi popoi- 'fi noma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva.
Knjigo naročajte pri '	207 14
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. "

a £