NASA TEMA GOSPODARSTVO Grozljivo zanemarjanje Na cesto četrtina starostnice sredi Celja str. 12-13 steklarjev str. 4 TV SPORED A'M Jernej Kuntner a veliki premieri praznoval abrahama "I/I ■ O Im ici im lo -r-!r- v: > : PRAZNUJEJO PÄH0LETH0ST! ; 1 K/ Ш Oddaja Dobro jutro Sprehod od začetkov v mariborskem studiu leta 2002 do danes! Demet Özdemir: Kdo je glavna junakinja • turške nadaljevanke Jutranja ptica? Ш! novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 6/ Leto 75 / 6. februar 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Bo sosežig zeleni vir energije ali tveganje za zdravje? Šoštanjski kulturni dom je bil minuli torek premajhen za vse, ki so želeli prisluhniti okrogli mizi o sosežigu frakcij odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj, ki jo je pripravilo Šaleško eko gibanje. Svoje poglede na sosežig so med drugim soočili pobudniki projekta ter okoljevarstveniki. Žvižgi in vzkliki iz občinstva so nakazali, da bodo energetska podjetja pri prepričevanju prebivalcev Šaleške doline imela težko delo. str. 8 INTERVJU Miša Pušenjak, strokovnjakinja za vrt str. 26-27 PRILOGA IZOBRAŽEVANJE ^Л www.nt-rc.si * 1 0» ђ 1 ш ■ ® Џ str. 42-43 1 IN NAJ MATURANT 2 AKTUALNO ZADETKI »Na naslov bivanja starejše gospe sta odšla policista in ugotovila, da je gospa, ki je nepokretna, živela v nečloveških razmerah. Okoli nje so bili kupi smeti. Občanki, ki nam je pisala, se zahvaljujemo za obvestilo in skrb.« Milena Trbulin, Tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje »Če podremo staro mogočno drevo, ga bo novo drevesce nadomestilo šele čez eno človeško generacijo. Od teh opustošenih mestnih betonskih trgov naša generacija ne bo imela nič.« Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka »Raziskave so že pokazale, da ljudje, ki živijo v bližini termoelektrarn, pogosteje zbolevajo, na primer zaradi pljučnega raka. Bolje kot o dodatnem obremenjevanju takšnih krajev bi bilo razmišljati o njihovi sanaciji.« dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo »Tehnološke inovacije bodo vedno spreminjale svet. Zaradi njih bo ukinjenih nekaj delovnih mest, a nastajala bodo nova.« Uršula Menih Dokl, sodelavka projekta Inženirke, inženirji bomo »Menim, da je za nezaupanje med ljudmi kriv slab sistem v državi. Kapital narekuje spremembe okoljske zakonodaje in iz odločanja izloča civilno družbo.« Uroš Macerl, predstavnik organizacije Eko krog ČETRTEK 1 1 PETEK 8 r^"4^ -3 8 SOBOTA 1 1 NEDELJA O-6 i "1 O9 > Ogroža nas koronavirus Kako smo pripravljeni? S Kitajske še naprej prihajajo alarmantne novice o širjenju nevarnega koronavirusa, zaradi katerega oboleva vedno več ljudi, žal je tudi že vedno več smrtnih žrtev. ROBERT GORJANC O vedno več primerih okuženih poročajo tudi iz drugih držav. Virus je zajel tudi Evropo. Gre predvsem za kitajske državljane, ki so pripotovali iz svoje domovine. Zdravstveni strokovnjaki pravijo, da število okuženih strmo narašča, da se virus prenaša tudi po prebavnem traktu, da nam morda grozi pandemija. Svetovna zdra- vstvena organizacija je nevaren virus že razglasila za svetovno grožnjo. V Sloveniji še nismo zabeležili primera okužbe z nevarnim virusom, v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zagotavljajo, da že dlje časa skrbno spremljajo razmere in da so pripravljeni na morebitne pojave okuženih pri nas in na epidemijo virusa. Strokovnjaki pri nas tudi menijo, da razlogov za paniko ni. Podrobneje poročamo o pripravljenosti na razmere in načrtovanih ukrepih v naši regiji, pišemo tudi o tem, kako regijsko gospodarstvo čuti posledice oteženega poslovanja s Kitajsko. Od tam se je z opisom razmer javil Peter Zupanc, dolgoletni sodelavec naše medijske hiše. Resna grožnja tudi za našo regijo? Ob najnovejši grožnji za svetovno zdravje - kitajskem novem koronavirusu - naj bi bila Slovenija pripravljena na morebiten pojav okužbe pri nas. Tako pravijo na Ministrstvu RS za zdravje in v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kdaj bo potrjen prvi sum - dva so do zdaj že ovrgli - je le vprašanje časa. Slovenija je turistično zanimiva za Kitajce in Kitajska za Slovenijo, Kitajci so zaposleni tudi v številnih podjetjih na Celjskem. V teh dneh se bodo mnogi Kitajci vračali na svoja delovna mesta po praznovanju kitajskega novega leta. Kako je zdravstvena služba v regiji sploh pripravljena na ravnanje ob morebitni potrjeni okužbi? In ljudje? Ali vedo, da na primer v Urgentnem centru Celje niti z gripo ne smejo k vpisnemu pultu, ampak da za to obstaja poseben vhod na urgenco? »Epidemiologi imamo v pri- vedo, kako ravnati, če se poja- meru pojava suma na okužbo izdelan protokol ravnanja,« pravi epidemiologinja in predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alenka Trop Skaza. »Gre za identifikacijo vseh stikov, ki jih je imel okuženi. Zadeva je dokaj podobna kot leta 2009, ko se je pojavila pandemska gripa. Takrat smo prvi primer identificirali v Osnovni šoli Polzela, pri čemer smo ravnali prav tako po protokolu in uspešno,« dodaja Trop Skaza. Ob tem poudarja, da je ključna predvsem osveščenost ljudi. Zdravstvena stroka mora ravnati po določenem protokolu, za ljudi pa je pomembno, da vijo simptomi okužbe. »Osebe morajo poklicati zdravstveno službo, še preden pridejo poiskat pomoč. To je pomembno, da s prihodom v zdravstvene ustanove ne ogrozijo ostalih,« dodaja sogovornica. Poseben vhod za okužene »Obravnava bolnikov, pri katerih sumijo na okužbo z Vsem, ki so v zadregi, kako ravnati, je NIJZ omogočil telefon 031 646 617, na katerem je možno vsak vsak dan med 9. in 17. uro dobiti informacije. novim koronavirusom naj bi potekala na primarni ravni, na kateri opravijo tudi vso diagnostiko. Osebe z virusnimi obolenji pomoč poiščejo tudi v našem urgentnem centru. Tiste, pri katerih obstaja sum na okužbo z novim koronavi-rusom, prosimo, naj si nade-nejo zaščitno obrazno masko že pred prihodom in tako zaščitijo ljudi, s katerimi prihajajo v stik. Za obravnavo teh bolnikov imamo v Urgentnem centru Celje posebno izolacijsko ambulanto z ločenim vhodom z zvoncem in ločenim prezračevanjem, ki preprečuje prenos okužb, ki se prenašajo po zraku v druge bolnišnične prostore,« še pravijo v bolnišnici. Če bi bolnik potreboval bolnišnično zdravljenje, bi ga namestili v izolacijsko sobo. Poostreni ukrepi so tudi v celjskem zdravstvenem domu, pravi strokovni vodja Marko Drešček: »Bolniki bodo prejeli takoj kirurško masko. Pregled bo v tem primeru opravljen v izolacijskem prostoru, ločeno od ostalih bolnikov. Zdravstveni delavci, ki bodo vstopali v ta prostor, bodo upoštevali navodila za preprečevanje prenosa okužbe in bodo nosili zaščitno Novi koronavirus, ki je po zadnjih podatkih zahteval 427 življenj, z njim je okuženih že več kot 20 tisoč ljudi, je zahteval tudi prvo žrtev zunaj Kitajske, na Filipinih. Do zdaj so okužbe z novim koronavirusom 2019-nCov zaznali poleg na Kitajskem tudi v drugih državah Jugovzhodne Azije, Avstralije, ZDA, Francije, Nemčije in Finske. Število potrjenih primerov narašča in se dnevno spreminja. Podatke je mogoče dnevno spremljati na spletnih straneh Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. masko za enkratno uporabo. Zdravnik se bo ob pregledu bolnika odločil, ali bo bolezen potrjeval z odvzemom brisa. Če bolnik ne bo ogrožen, bo nadaljeval simptomatsko zdravljenje na domu. Če bodo pri bolniku ugotovili ogroženost, ga bodo napotili na sprejem v najbližjo bolnišnico z infekcijskim oddelkom.« Znano je, da o novem koronavirusu še ni znanega veliko. Zdravila zaenkrat ni. SŠol KAKO JE VIDETI OKUŽBA Z NOVIM KORONAVIRUSOM? Z vročino, s kašljem in z občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico. Natančnega podatka o smrtnosti po okužbi z novim virusom še ni. Ocenjujejo, da je smrtnost do štiriodstotna. Večina umrlih je starejših, ki so imeli pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen in podobne kronične bolezni. PRIPOROČILO POTNIKOM, KI PRIHAJAJO S KITAJSKE Če se v obdobju 14 dni po vrnitvi s Kitajske pojavijo vročina, kašelj in občutek težkega dihanja, morate ostati doma in se izogibati stikom z ljudmi. Po telefonu se je treba posvetovati z zdravstveno službo, ob tem navesti potovanje na Kitajsko. Pogosto si je treba z vodo in milom umivati roke ter kašljati v robec ali rokav, da se virus ne razširi na druge površine. Če oseba pri sebi ne opazi bolezenskih znakov, ukrepi niso potrebni. PRIPOROČILO POTNIKOM, KI POTUJEJO V VUHAN IN OSTALE PREDELE KITAJSKE Izogibati se je treba stikom z bolnimi ljudmi in se cepiti proti gripi, ki je v tem času prav tako nevarna. Izogibati se je treba tržnicam z živalmi in izdelkom živalskega izvora. Nujno je pogosto umivanje rok z vodo in milom. Izogibati se je treba živalim (živim ali mrtvim). NE PREZRITE V gospodarstvu za zdaj še ni panike str. 5 AKTUALNO 3 »Mesta opustela, v supermarketih merijo temperaturo« ROBERT GORJANC Kot poroča naš sodelavec, so tisti, ki so potovali v času praznikov kitajskega novega leta, po vrnitvi domov očitno upoštevali navodila in ne odhajajo iz stanovanj. »Mesta so še vedno prazna, ulice, ceste, vse je relativno prazno. Še avtobusi in podzemna železnica vozijo skoraj prazni. Prvič v mojem življenju Nanning, približno šestmilijonsko mesto, izgleda kot Polzela, pet ljudi na cesti. Odprtih je malo več restavracij in trgovin, na nove primere pomanjkanja česarkoli nisem naletel oziroma zanje nisem slišal. So pa cene določenih izdelkov še vedno višje kot pred desetimi dnevi.« Poročanja, da so zahodna podjetja na Kitajskem zaprta, povsem ne držijo, saj je sam opazil, da na primer KFC in francoski Decathlon normalno poslujeta. Glede na zapiranje meja in prepovedi letov, tako na Kitajsko kot z nje, se našemu sogovorniku zdaj država zdi kot velika izolirana kocka, ki potem še sama sebe izolira v nadaljnje manjše izolirane kocke. »Stanovanjske skupnosti ali >xiao qu< imajo straže, ki merijo temperaturo pred vhodom; preden se podpišeš, ti roke >posprejajo< z milom. Dvakrat na dan oblasti na vseh zvočnikih vrtijo opozorila glede virusa. V nekaterih mestih avtonomne pokrajine Guangxi dovoljujejo le enemu posamezniku iz stanovanja, da gre nakupovat, in sicer enkrat v dveh dneh. Vsakemu, ki vstopi v supermarket, odslej tudi izmerijo temperaturo,« je razmere opisal Peter Zupanc, ki ga stanje spominja na domišljijsko predstavo iz časov kulturne revolucije Mao Ze-donga. Kot je še dodal Peter, zaenkrat v državi še vedno velja ocena, da se virus širi s hitrostjo približno dva tisoč novih bolnikov na dan, morda tudi večjo. Menda to pomeni približno 20-odstotno naraščanje, a to se še lahko spremeni, številke tudi niso nujno pravilne. »Skoraj vse te podatke Peter Zupanc s svojo ženo lahko spremljam v posebnem oddelku najbolj popularnega socialnega omrežja, WeChata. To je njegova najnovejša, pravkar vzpostavljena funkcija. Spremljam lahko tudi število okuženih ne le v naši provinci, temveč tudi v posameznih delih mesta, število odpuščenih iz bolnišnic ... Na WeChatu lahko tudi javim, če sumim, da sem zbolel.« Peter je še povedal, da je na WeChatu z našimi državljani na Kitajskem (običajno jih je tam približno 180, zdaj malo manj, 120) redno v stiku tudi slovenska ambasada v Pekingu. Foto: PETER ZUPANC Peter Zupanc, stalni sodelavec NT&RC s Kitajske, o razmerah po izbruhu virusa Na Kitajskem, od koder se je razširili nevarni koronavirus, že več let živi in dela stalni sodelavec naše medijske hiše Peter Zupanc, sicer doma s Polzele. V zadnjih dneh nas seznanja z razvojem dogodkov in razmerami v tej mogočni azijski državi, ki je zdaj spet v središču svetovnega zanimanja. Peter živi in dela v Nanningu, mestu, ki je približno tisoč kilometrov oddaljeno od Vuhana, trenutno zaprtega mesta, kjer se je pojavil zloglasni virus. Peter Zupanc o nevarnosti virusa: »Res je, da je obolelih zaenkrat približno 20 tisoč in smrtnost znaša dva odstotka. Toda stvari je treba postaviti v kontekst. Obstaja razlog, zakaj toliko držav blokira potovanja na Kitajsko in prepoveduje lete. Preprečiti hočejo, da bi se virus razširil povsod po svetu. Premislite in prenesite dva odstotka smrtnosti na število prebivalcev celotnega sveta. Potem boste vedeli, koliko je koronavirus nevaren.« 4 GOSPODARSTVO Steklarni Rogaška so lani krepko upadla naročila, ker ni bilo dela, so bili proizvodni delavci zadnja dva meseca doma. Letos bo podjetje težave na trgu reševalo tudi z odpuščanjem. Do konca leta bo v Steklarni Rogaška ostalo brez dela 200 ljudi Fiskars pošilja na cesto četrtino steklarjev Uprava Steklarne Rogaška bo danes, v četrtek, zaposlenim predstavila podrobnosti načrtovane reorganizacije poslovanja, ki bo po napovedih »odnesla« 200 delovnih mest. Pojasnilo, zakaj bo odpuščala, ki ga je v javnost poslala prejšnji teden, je uprava zapisala zelo »zavito« in ga je treba brati med vrsticami. Pomeni predvsem, da se obseg prodaje kristalnih izdelkov krči in da so v podjetju prepričani, da bodo svojo konkurenčnost na trgu izboljšali tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih. JANJA INTIHAR Predsednik sindikata v steklarni Stjepan Križnik pričakuje, da bo poimenski seznam presežnih delavcev pripravljen do aprila. Vseh ne bodo odpustili naenkrat. Prva skupina 130 ljudi naj bi šla iz tovarne do junija, druga, v kateri bo 70 zaposlenih, do konca leta. V steklarni je trenutno 830 zaposlenih, po napovedih bi se njihovo število moralo znižati na 600. »Razpoloženje med ljudmi je napeto, saj ne vedo, kdo se bo znašel na seznamu presežkov. Prav tako še ni znano, ali bodo med odpuščenimi samo proizvodni delavci ali se bodo na sezamu znašli tudi tisti, ki delajo v pisarnah,« pravi Stjepan Križnik. Upa predvsem, da posledice odpuščanj ne bodo prehude, tudi zato, ker je trenutno v podjetju sto ljudi tik pred upokojitvijo. »Lani je steklarno moralo zapustiti sto ljudi, ki so večinoma odšli na čakanje, a zaradi tega ni bilo posebnih pretresov. Dobili so dobre odpravnine, poleg tega je bil pihalcem in brusil-cem izplačan tudi denar, ki se zaradi težkih pogojev dela kot poseben mesečni dodatek že od leta 2000, ko je bila ukinjena benificirana delovna doba, nabira za njih na posebnem računu,« pojasnjuje Križnik. Najprej Američani, nato Finci Steklarna Rogaška se uvršča med vodilna in tudi največja podjetja na svetu, ki izdelujejo tako imenovano votlo steklo. Včasih so bile njen najpomembnejši trg ZDA, zdaj večino svojih kristalnih izdelkov proda v državah Evropske unije, v katerih je po podatkih iz leta 2018 ustvarila 74 odstotkov prihodkov. Malo več kot 9 odstotkov prometa ji je uspelo ustvariti na ameriškem trgu, približno toliko tudi na ostalih trgih, predvsem na Bližnjem vzhodu, prodaja doma je predstavljala le približno 4 odstotke. Steklarna je bila še pred sedmimi leti na robu bankrota. Rešil jo je ameriški zasebni sklad KPS Capital Partners oziroma njegova britansko-irska skupina Waterfood Wedgwood Royal Doulton (WWRD), ki je steklarno kupila od Metropolitane, go- spodarske družbe ljubljanske nadškofije. Pred tem so delnice slatinskega podjetja nekaj let potovale med različnimi lastniki, večinoma povezanimi s cerkvenimi ustanovami. Tuji lastniki so takrat napovedali, da bodo proizvodnjo v Rogaški Slatini ohranili in jo tudi povečali. Obljubo so držali, saj so v njeno posodobitev vložili več milijonov evrov. Med drugim so kupili nove peči za kristal in kristalinsko steklo, postavili so tudi nov obrat za kislinsko poliranje. Z vsemi temi naložbami so v steklarni zagotovili še višjo kakovost izdelkov, znižali so stroške za porabo surovin in energentov ter zmanjšali izpust plinov. Poleg tega so poskrbeli še za nov, bolj urejen videz celotne tovarne. Po prihodu Ircev so zaposleni v steklarni pravili, da razmere v podjetju niso le stokrat, ampak kar tisočkrat boljše kot včasih. Ne samo da so tuji lastniki vlagali v razvoj, tovarni so zagotovili stabilno prodajo na tujih trgih, nikogar niso odpustili, nekoliko so povečali tudi plače. Pred malo manj kot petimi leti je ameriški sklad skupino WWRD in z njo tudi Steklarno Rogaška prodal finski družbi Fiskars. Steklarna je postala del še večjega sistema. »Živeli smo v oblakih« »Do prihoda ameriških in nato finskih lastnikov smo zaposleni nekaj časa živeli v oblakih, a je vsega lepega zdaj očitno za nekaj časa konec,« priznava Stjepan Križnik. Steklarska panoga je zašla v recesijo, dela, kakršnega so imeli prej, ni že eno leto. »Zato ukrepi uprave in lastnika pravzaprav niso presenečenje. Naša steklarna dela prestižne kristalne izdelke, v katerih je zelo veliko svinca in Američani, ki so bili ves čas naš najpomembnejši posamični kupec, jih zato ne kupujejo več. Uprava zdaj načrtuje postavitev nove peči za taljenje kristala, v katerem bo vsebnost svinca občutno manjša,« napoveduje Križnik. Stjepan Križnik, predsednik sindikata v Steklarni Rogaška: »Celotna skupina Fiskars ima težave. Odpuščala je že v svojih drugih tovarnah, zdaj smo pač na vrsto prišli še mi.« Podatki, kako je Steklarna Rogaška poslovala lani, še niso znani. Da so bili občutno slabši kot leta 2018, ko je ustvarila 47,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,8 milijona evrov čistega dobička, vsekakor potrjuje že to, da so bili proizvodni delavci, ker ni bilo naročil, novembra in decembra doma. Kljub temu so ta čas dobivali 100-odstotne plače. Dogajanje v steklarni je najbrž povezano tudi s poslabšanjem poslovanja njenega finskega lastnika. Skupina Fiskars, ki je večinoma usmerjena v izdelovanje in prodajo prestižnih izdelkov za dom in vrt, naj bi podatke o lanskem poslovanju objavila v teh dneh. Predlani so, kot je zapisano na spletnih straneh skupine, njeni prihodki v primerjavi z letom 2017 upadli za 5,6 odstotka in so znašali 1,118 milijarde evrov. Dobiček, ki je znašal 82 milijonov evrov, se je v primerjavi z letom 2017 prepolovil. Zmanjševanje števila zaposlenih je zato doletelo tudi druge družbe v skupini in Steklarna Rogaška ni izjema. Ob prevzemu skupine WWRD pred petimi leti je Fiskars, takšne podatke je objavil takrat, deloval v 35 državah in zaposloval 8.600 ljudi. Zdaj skupina zaposluje 7.300 ljudi v 30 državah. Mehke metode in socialni čut Steklarna Rogaška se je predlani med podjetji v Savinjski regiji uvrstila na 23. mesto po obsegu prihodkov, po čistem dobičku je bila na 14. mestu, po številu zaposlenih na 9. mestu. V občini Rogaška Slatina je največja zaposlovalka, po prihodkih in dobičku je na drugem mestu, za trgovsko družbo Jagros. Ko bo odpustila 200 ljudi, jo bo Jagros prehitel tudi po številu zaposlenih. V občini, kjer je po zadnjih dosegljivih podatkih v gospodarstvu zaposlenih 3.200 ljudi in je stopnja registrirane brezposelnosti približno 9-odstotna, ukinitev najmanj 200 delovnih mest ne bo šla mimo neopa-ženo, vendar socialne bombe župan Branko Kidrič ne pričakuje. Tudi zato, ker v steklarni niso zaposleni samo domačini, ampak jih veliko prihaja iz sosednjih občin, malo več kot 200 se jih v Rogaško Slatino vozi s Hrvaške. »Novica o odpuščanju, ki mi jo je vodstvo steklarne sporočilo pet minut pred sejo občinskega sveta in me prosilo, naj jo posredujem tudi svetnikom, me je presenetila. Še zlasti ker je steklarna v zadnjih letih povečevala število delovnih mest in dobro poslovala. Pričakujem, da bosta uprava in lastnik pri odpuščanju uporabila tako imenovane mehke metode in pri pripravi seznama presežnih delavcev ne bosta pozabila na socialni čut,« pravi župan Branko Kidrič. V steklarni je namreč zaposlenih 80 zakonskih parov in v kar nekaj primerih tudi njihovih otrok. Foto: arhiv NT (SHERPA) Na Agritechu letos več tudi obiskovalcev Z izvedbo letošnjega sejma kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech, ki je bil od 29. januarja do 2. februarja na celjskem sejmišču, so zadovoljni vsi - organizator Celjski sejem, 120 razstavljavcev in malo več kot 21 tisoč obiskovalcev. Dober obisk in zadovoljni razstavljavci so potrdili, da je takšen strokoven sejem nujen in bo zagotovo imel pomembno vlogo tudi v prihodnje. Sejem Agritech je bil letos še večji od prvega, lanskega. Neposredno se ga je udeležilo 120 razstavljavcev, kar je dvakrat več kot lani, skupaj z zastopanimi podjetji in blagovnimi znamkami je bilo vseh razstavljavcev 300. Več je bilo tudi spremljajočih strokovnih prireditev in praktičnih prikazov delovanja kmetijskih in gozdarskih strojev. »Agritech je uspešen zaradi svoje usmerjenosti k strokovnim obiskovalcem, po čimer se razlikuje od ostalih kmetijskih sejmov v Sloveniji,« je prepričan Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem. Več razstavljavcev kot lani je letos predstavilo svojo ponudbo semen za poljedelstvo, gnojil, škropiv, krmil, zaščitnih sredstev, strojev in opreme za živinorejo ter vinogradništvo. Vodja sejma Renata Košenina napoveduje, da bodo na naslednjem sejmu poskušali povečati ponudbo tudi s stroji in z opremo za pridelavo sadja in zelenjave ter oljarstva. JI, foto: SHERPA Obiskovalci sejma Agritech so si tudi letos na celjskem sejmišču lahko ogledali vse najpomembnejše blagovne znamke ter zadnje novosti v kmetijski in gozdarski industriji. GOSPODARSTVO 5 V Uniorju posledic kitajskega virusa ne čutijo, v Gorenju posebna navodila Za zdaj (še) brez škode in panike Razglasitev izrednih zdravstvenih razmer po svetu zaradi koronavirusa ni več tako nedolžna novica za svetovno gospodarstvo, pravijo v analitski službi Gospodarske zbornice Slovenije. Kitajsko gospodarstvo je tretje najmočnejše na svetu in je pomemben del verige zlasti v elektronski in kemični industriji. Med večjimi evropskimi gospodarstvi bo zaradi težav na Kitajskem najbolj prizadeta Nemčija, ker je kitajski trg za njene multinacionalke bistvenega pomena pri ohranjanju visoke dobičkonosnosti. V Sloveniji bi lahko beležili zamike pri dobavi ključnih uvoznih izdelkov, ki so pomembni predvsem v kemični industriji, še ugotavljajo v GZS. JANJA INTIHAR,TINA STRM ČNIK Naša država na leto s Kitajske uvozi za 200 milijonov evrov kemičnih izdelkov, težave z dobavo bi pomenile višje stroške vhodnih surovin ali zamike pri proizvodnji. Sicer je blagovna menjava Slovenije in Kitajske skromna, v zadnjem letu je naša država na kitajski trg neposredno izvozila za 270 milijonov evrov izdelkov, največ električnih strojev in naprav, vozil in industrijskih strojev. Podjetij, ki trgujejo s Kitajsko, je po podatkih Sloe-xporta 290, tistih, ki imajo v tej državi predstavništvo ali proizvodni obrat, je petnajst. Med njimi sta s celjskega območja Unior in Gorenje. Poslovni stiki samo elektronsko Zreški Unior ima na Kitajskem v mestu Yuyao od leta 2005 kovačnico za kovanje avtomobilskih delov, ki so namenjeni kupcem na območju Azije. Obrat, ki zaposluje 460 ljudi, je trenutno zaprt, delavci so z dopusti podaljšali novoletne praznike, ponovni zagon proizvodnje je predviden 10. februarja. V Uniorju pravijo, da posledic dogajanja, povezanega z epidemijo koronavirusa, trenutno ne čutijo, poslovne stike s svojim kitajskim obratom vzdržujejo s pomočjo komunikacijskega orodja WeChat in elektronske pošte. Delo od doma V Gorenju so zaposlenim, ki se po kitajskem novem letu vračajo s Kitajske v evropske družbe, dali jasna navodila za ustrezno preventivno ravnanje v zvezi z možnostjo prenosa koronavirusa. Pred odhodom s Kitajske so že tam opravili zdravniški pregled in če bi imeli simptome okužbe, se ne bi mogli vrniti. Vsi, ki so se vrnili (v Gorenju v Velenju je zaposlenih 15 kitajskih dr- žavljanov) , bodo, četudi nimajo simptomov okužbe, ostali doma in za čas inkubacijske dobe delali od doma. Hkrati morajo biti pozorni, če bi se pojavili kakršnikoli simptomi okužbe. V tem primeru morajo takoj obvestiti pristojno zdravstveno ustanovo. Če ne bodo imeli nobenih simptomov, kar bodo morali potrditi tudi s ponovnim zdravniškim pregledom po tednu dni ter s testom za koronavirus, se bodo lahko vrnili na delo. »Če možnosti za testiranje za koronavirus po tednu dni ne bodo imeli, bodo doma ostali vsaj 14 dni,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi v Gorenju. Gorenje je do konca marca odpovedalo tudi vsa potovanja svojih sodelavcev na Kitajsko in obratno, po tem datumu se bodo o potovanjih v to državo odločali glede na razmere. Potovanja na Kitajsko so sicer med zaposlenimi z različnih področij precej pogosta, tako zaradi povezav s sedežem ma- tičnega podjetja v Qingdau kot razvojnih in drugih dejavnosti, a tudi zaradi poslovnih dejavnosti, povezanih z oskrbno verigo in dobavitelji. Vivapen ne pričakuje težav Med podjetji, ki poslujejo s Kitajsko, je tudi celjski Vivapen. Pred približno letom je s podjetjem Greenwill podpisal pogodbo o dobavi nalivnih pe- res in rolerjev, ki jih na kitajskem trgu prodaja pod lastno blagovno znamko. Direktorica Petra Melanšek je povedala, da zaradi epidemije pri poslovanju s kitajskimi partnerji nimajo težav in jih tudi ne pričakujejo. Bodo pa zelo pozorni na razvoj bolezni, saj načrtujejo obisk sejma na Kitajskem, ki bo spomladi. »Če epidemije do takrat ne bodo zajezili, bomo seveda pot odpovedali,« pravi Melanškova. Še eno odličje za vitanjske krovce Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na strokovnem srečanju gradbincev, kleparjev-krovcev, sli-kopleskarjev, fasaderjev in inštalaterjev-energetikov enajstim obrtnikom podelila znake odličnosti. Med letošnjimi dobitniki je ponovno Matija Borovnik iz Vitanja, ki se ukvarja s krovskimi deli in kleparstvom. Priznanje obrtne zbornice lahko dobijo le tista podjetja, ki uresničujejo najvišja merila poslovne odličnosti, dosegajo uravnotežene rezultate poslovanja, skrbijo za razvoj in visoko kakovost svojih izdelkov in storitev ter so družbeno odgovorna. Krovstvo Borovnik izpolnjuje vse te kriterije, kar med drugim potrjujejo tudi mnoga druga priznanja, ki jih je dobilo doslej. Družinsko podjetje, ki ga vodi že druga generacija, je nastalo pred tridesetimi leti. Svoje osnovne dejavnosti od takrat ni spreminjalo, nenehno pa je dopolnjevalo in posodabljalo svoje izdelke in storitve. Vitanjsko podjetje večino poslov opravlja v celjski regiji, nekaj naročil mu je doslej uspelo dobiti tudi drugod po Sloveniji. Njegovo delo so med drugim strehe na cerkvi na Rogli, na hotelih Planja in Natura, prav tako na Rogli, hotela Kompas v Kranjski gori, Sofijinega dvora v Rimskih Toplicah, dvorca Trebnik v Slovenskih Konjicah ter na mnogih športnih dvoranah in osnovnošolskih stavbah. Krovstvo Borovnik je med stanovskimi kolegi znano tudi po tem, da se zavzema za ohranitev poklica. Z mladimi krovci in kleparji sodeluje na državnih in mednarodnih tekmovanjih, kjer osvaja najvišja mesta. JI Emo Orodjarna namerava podvojiti svoje zmogljivosti Tako kot v vseh podjetjih na Celjskem, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo - in takšnih ni malo - tudi v Emo Orodjarni čutijo ohlajanje v tej dejavnosti. Manj je naročil, pritiski na znižanje cen se povečujejo. Kako so poslovali lani, v podjetju še ne razkrivajo. Pravijo le, da naj bi bila letos in prihodnje leto zasedenost proizvodnje podobna lanski. Hujšega poslabšanja razmer na trgu torej ne pričakujejo in zato tudi napovedujejo gradnjo nove proizvodne hale. Emo Orodjarna, ki je najstarejša orodjarna v Sloveniji in tudi med najstarejšimi v Evropi, ima na leto od 15 do 17 milijo- nov evrov prometa. Prihodke v celoti ustvari z izvozom in sodeluje z vsemi nemškimi proizvajalci avtomobilov. V Evropi ni avtomobila višjega cenovnega razreda, kot so jaguar, mercedes ali BMW, ki ne bi imel vgrajenega vsaj enega dela pločevine, za katerega je orodje narejeno v Emo Orodjarni. Z uvajanjem novih laserskih tehnologij, pravijo v podjetju, se jim odpirajo velike možnosti za pridobitev novih naročnikov. Direktor podjetja Marko Areh in prokurist Stanko Ste-pišnik sta že lani napovedala gradnjo nove proizvodne hale, ki se še vedno ni začela. Razlog je čakanje na nov občinski podrobni prostorski načrt za ob- močje, na katerem bo podjetje gradilo. »Na prostorski načrt čakamo že leto in pol. Takoj ko bo sprejet, se bomo pospešeno lotili naložbe,« napovedujejo v Emo Orodjarni. Nova hala, za katero so imeli tudi rezervni načrt, da bi jo gradili v Srbiji, bo merila približno 3 tisoč kvadratnih metrov in bo stala ob Voglajni, vzhodno od sedanjih proizvodnih prostorov. Koliko bo znašala končna vrednost naložbe, še ni jasno, saj bo odvisna od strojne in programske opreme ter sodelovanja s strateškim partnerjem. V podjetju začetno naložbo ocenjujejo na 4 milijone evrov, celotno pa na 20 milijonov evrov. Tudi število delovnih mest, ki naj bi jih prinesla nova proizvodnja, še ni znano, v podjetju govorijo o najmanj 30 in največ 90 novih visoko strokovnih delovnih mestih. V novi hali, s katero bo podvojila svoje proizvodne zmogljivosti, bo Emo Orodjarna sestavljala orodja ter proizvajala male serije izdelkov za avtomobilsko industrijo z uporabo robotskih, laserskih in drugih novih tehnologij. Lastniki Emo Orodjarne, kjer ima polovica od dvesto zaposlenih višjo ali visoko izobrazbo, že nekaj časa iščejo strateškega partnerja, ki bi mu prodali največ 49 odstotkov podjetja. Pred časom so se že pogovarjali z enim od avstrijskih skladov, ki bi prevzel 35-odstotni lastniški delež. Posel, ki bi jim lahko prinesel nove trge in boljše pogoje financiranja, je padel v vodo, ker Celjani niso pristali na pogoje novega lastništva. JI, foto: arhiv NT (GrupA) IŠČEMO NOVE SODELAVCE/-KE DELAVCI V PROIZVODNJI (več delovnih mest) • Pomoč sodelavcem pri pripravi materiala, blaga, pri odjemu proizvodov, izdelkov polizdelkov od stroja, pri prenosu od stroja na mesto nadaljnje obdelave ali skladiščenje. • Pomoč pri obdelavi izdelkov, njihovem sestavljanju in montaži. • Pomoč v vseh fazah delovnega procesa, glede na potrebe proizvodnje in skladišča. • Druge naloge po navodilih nadrejenih. Delo se izvaja v treh izmenah. Zaposlite se v stabilnem podjetju z večletno tradicijo, možnostjo osebnega in strokovnega razvoja. Vloge sprejemamo na sedežu podjetja Zagožen d.o.o.. Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si ezagožen ЧШИЦ!, V Emo Orodjarni čakajo na nov občinski podrobni prostorski načrt, da bodo lahko začeli graditi novo proizvodno halo. 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Izbran je novi nadzornik del pri bolnišnični novogradnji Skoraj na pragu nove afere v zdravstvu Pretekli teden je odjeknila novica, da je Ministrstvo RS za zdravje odpovedalo pogodbo nadzorniku novogradnje Splošne bolnišnice Celje. In to naj bi storilo brez vednosti vodstva celjske bolnišnice. Novogradnja je največja naložba v zgodovini celjske bolnišnice in eden večjih finančnih zalogajev v slovenskem zdravstvu. Dela so izvajalci sicer nadaljevali, glasne so bile govorice, da bi jih zaradi tega zapleta morali zaustaviti. Poznavalci ozadja trdijo, da se niti v sanjah ob takšni naložbi, v celoti je vredna kar 117 milijonov evrov, ne bi smel zgoditi zastoj. Če bi se zgodilo, da bi dela zastala, bi to najverjetneje pomenilo spet eno večjih afer v slovenskem zdravstvu. V zadnjem hipu naj bi ministrstvu vendarle imenovalo novega nadzornika, ki je zdaj DRI. Na teren pa naj bi prišla tudi inšpekcija za okolje in prostor. SIMONA SOLINIC Zapis o zapletu je na svoji Facebookovi strani najprej delila poslanka SMC Janja Sluga, kjer je zapisala: »Ministrstvo za zdravje z ministrom Šabedrom je z danes na jutri brez komunikacije z vodstvom bolnišnice odpovedalo pogodbo nadzorniku novogradnje pri Splošni bolnišnici Celje. Novega nadzornika ni. Gradbišče bi morali zapreti, saj brez nadzora dela ne smejo potekati. To bi pomenilo zamude pri projektu, dodatne stroške, vprašljivo kakovost ... Trenutni nadzornik je edina oseba, ki je pri projektu sodeloval ves čas in edini pozna vse podrobnosti projekta. Delo je zelo dobro opravljal, saj ni prihajalo do nikakršnih dodatnih del in stroškov.« Sluga se je spraševala, kdo bo za to odgovarjal in kdo bo plačal dodatne stroške in zamude ter poravnal odškodnino nadzorniku, ki mu je bila pogodba nepravilno odpovedana. Novi nadzornik imenovan Ministrstvo za zdravje, ki je tudi naročnik naložbe, je vodstvo bolnišnice o tem, da odstopa od pogodbe za izvajanje svetovalnega inženiringa z nadzorom projektne dokumentacije, z vodenjem investicijskega projekta ter nadzorom gradnje in opremljanja objekta nadomestne novogradnje obvestilo 22. januarja. Pogodba je bila sklenjena s podjetjem Navor. To naj bi sodelovalo z bolnišnico že v času gradnje urgentnega centra. Zato naj bi že poznalo določene podrobnosti gradnje in stanja, zato se mnogi čudijo, zakaj naenkrat takšen zasuk v celotni situaciji. Ker drugega nadzornega organa ministrstvo ni imenovalo takoj, to pomeni, da pri projektu gradnje tako imenovane etape 1 nadomestne novogradnje nekaj časa sploh ni bilo svetovalnega inženirja, ki je hkrati tudi nadzornik na gradbišču po tako imenovani pogodbi o FIDIC rumeni knjigi. »Izvajalec je dela vseeno nadaljeval,« še navajajo v bolnišnici. Iz sklenjene pogodbe po FIDIC rumeni knjigi med izvajalcem Kolektor koling s partnerji, Ministrstvom RS za zdravje kot naročnikom in Splošno bolnišnico Celje kot uporabnikom naj bi bilo razvidno, da predstavniki uporabnika, torej bolnišnice, po pogodbi nimajo opredeljenih pristojnosti. Kaj to pomeni? Pretekli teden naj bi kljub razburkanim političnim razmeram v Sloveniji na ministrstvu za zdravje potekali pogovori o tem, kako naprej. »Ministrstvo za zdravje je v stalnem stiku z vodstvom Splošne bolnišnice Celje in skupaj delamo vse, da bo gradnja potekala skladno s terminskimi plani,« so nam odgovorili z ministrstva, kjer omenjajo, da imajo že od leta 2015 sklenjeno tako imenovano horizontalno »in - house« pogodbo z družbo DRI. »Prejeli smo ugodnejšo ponudbo, zato smo pogodbo prekinili,« so še odgovorili na ministrstvu. Novi nadzornik naj bi zdaj bila družba DRI. Konec novogradnje je predviden za leto 2024. Študije stroškovne učinkovitosti so v preteklih letih pokazale, da se finančna vlaganja v stari del bolnišnice ne izplačajo in da je racionalnejša rešitev z rušenjem starih objektov in njihova nadomestitev z nadomestno novogradnjo. Tako naj bi med drugim nad urgentnim centrom »zrasli« še štiri nadstropja in heli-oport, v bližini še dodatna petnadstropna stavba, podzemni hodnik oziroma povezava urgentnega centra z infekcijskim oddelkom. Projektna naloga za nadomestno novogradnjo je bila narejena leta 2008, konec leta 2011 je bolnišnica pridobila gradbeno dovoljenje. Ceprav bi morali projekt izvajati med letoma 2010 in 2015, naj bi to preprečila finančna kriza. Kljub temu so v pripravljalna dela vložili že 15 milijonov evrov. V tem znesku so med drugim tudi stroški celjskega urgentnega centra, ki je del nadomestne novogradnje. ŠENTJUR - Kombiji in tovornjaki se pogosto zagozdijo v podvozu Bi dodatna opozorila preprečila nesreče? Podvoz med središčem mesta in Hruševcem je pogosto prizorišče prometnih nesreč, ko vozniki kombijev in tovornih vozil spregledajo več prometnih znakov o omejitvi višine in se z vozilom zagozdijo v podvoz. Od začetka leta 2016 do konca lanskega leta je policija tam obravnavala 19 nesreč, ki so jih udeleženci tudi prijavili. Predlani je občini predlagala, naj višino podvoza na tej lokalni cesti bolje označi. V občini pravijo, da bodo tako imenovano kontrolo višine kmalu namestili tik pred spustom v podvoz. TINA STRMCNIK Podvoz v smeri naselja Hru-ševec je bil zgrajen v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so bili sprejeti tudi dogovori glede strokovnih rešitev in izvedbe. Višina podvoza - 2,5 metra - je označena s prometno signalizacijo. Ta stoji pri vstopu na Cesto Leona Dobrotinška, se ponovi pred spustom v podvoz, še en znak je nameščen na podvozu. Kljub prometnim znakom o omejitvi višine so bili policisti v zadnjih štirih letih obveščeni o 19 prometnih nesrečah v podvozu. Podatke so zbrali ročno, zato je možno tudi minimalno odstopanje. Ugotovili so, da so se v podvoz večinoma zaleteli tuji vozniki, ki so zaradi približevanja semaforiziranemu križišču spregledali prometno signalizacijo. »Pri obravnavi takšnih primerov prihaja do zastojev, saj reševanje vozila predvidoma traja daljši čas. Voznik tovornega vozila mora namreč voziti vzvratno nazaj do glavnega križišča, kjer mora vozilo obrniti. To lahko stori samo ob prisotnosti policistov, ki morajo križišče deloma izprazniti in ročno usmerjati promet. Zaradi navedenega lahko pride do večjih zastojev prometa in nejevolje voznikov.« Policija: »Ne gre za zavestne kršitve« Da so za varnost v prometu ključne pozornost, obveščenost in ustrezna pripravljenost voznikov ter njihovih delodajalcev o tehničnih parametrih vozil, s katerimi potujejo, menijo v Občini Šentjur. Predpostavljajo, da odgovorni vozniki bi mogli spregledati treh opozoril o višini podvoza. A na policiji menijo, da do nesreč ne prihaja zaradi zavestnih kršitev prometne signalizacije, ampak zato, ker vozniki opozorila spregledajo. Policija je občini predlog o dodatni oziroma bolj pregledni označitvi višine podvoza podala že leta 2018, je sporočila predstavnica za odnose z javnostmi Milena Trbulin. Policisti svetujejo prometno signalizacijo na rumeni podlagi ali utripajočo luč nad prometno signalizacijo. Kot eno od možnosti predlagajo še namestitev višinskih ovir (kontrolo višine), ki bi voznike na podvoz opozorile takoj, ko zavijejo na Cesto Leona Dobrotinška. V občini so pojasnili, da višinske ovire ni mogoče namestiti takoj ob vstopu na Cesto Leona Dobrotinška, saj je na odseku od križišča do podvoza več podjetij, kamor večkrat dnevno vozijo različna tovorna vozila. Tam je med drugim dostop do industrijske cone, večjih podjetij, trgovskega središča. Največjo težavo po prepričanju občinskih služb predstavlja mesto umestitve višinske ovire. »Tovornjaki in druga vozila, višja od 2,5 metra, vozijo vse do točke, kjer se začne naklon podvoza. Slednji je umeščen v središče mesta z več dejavnostmi in skozi prometno žilo s povečuj očim se pretokom vozil. Kontrolo višine bomo sicer kmalu namestili tik pred spustom v podvoz. V kolikšni meri, če sploh, bo to preprečilo trke vanj, bo pokazala praksa.« Gradnjo narekovala razmočena tla Ob pogostih trkih se postavlja vprašanje, zakaj šentjurski podvoz ni globlji. Nekdanji šentjurski župan Jurij Malovrh, ki je občino vodil med letoma 1994 in 2002, je povedal, da je podvoz zgrajen na izredno močvirnatem terenu. »Ko so izvajalci kopali gradbeno jamo, je bila tam sama brozga. Podvoz so gradili na pilotih, ponekod tudi na 22 metrih globine. Iz pilotnih stebrov so naredili zagatno steno. Projektanti so se bali, da bi se podvoz lahko dvignil v tej brozgi, zato so odsvetovali, da bi izvajalci kopali globlje.« Ce bi podvoz poglobili, bi bila bistveno bolj strma tudi uvoz v podvoz in izvoz iz njega, je še pojasnil sogovornik. Dodal je, da je za nekatere nesreče najbrž krivo to, da so posamezniki navajeni vožnje po tej cesti z osebnim avtomobilom. Kadar za prevoz večjih predmetov potrebujejo drugo vozilo, na primer kombi, zaradi navade pozabijo, da je njihovo vozilo previsoko za ta cestni odsek. Kako na policiji razumejo varnost pešcev v podvozu, kadar se tja zaletita prikolica ali kombi in delci letijo tudi po vozišču in pločniku? Zavedajo se, da obstaja nevarnost za pešce, ki bi bili v trenutku trka v bližini prometne nesreče. Doslej takšnih situacij na tem mestu še niso obravnavali. Da so nesreče v podvozu, ki se končajo z materialno škodo na tovornih vozilih, tudi odraz tega, da je središče mesta Šentjur preobremenjeno s tovornim prometom, poudarjajo v šentjurski občni. Dodajajo, da bi problematiko lahko rešila državna navezovalna cesta, a so postopki za njeno gradnjo počasni. Navezovalna cesta z avtocestnega priključka Dramlje bi promet, tudi za lokalne potrebe, speljala mimo mestnega središča in podvoza na povezavo v neposredni bližini. Pot bi vodila čez križišče in nov razširjen železniški prehod s prav tako razširjenim cestiščem v smeri Planine pri Sevnici ter nato desno v indu-strijsko-obrtno cono. Policija je že predlani občini predlagala, naj višino podvoza na tej lokalni cesti bolje označi. V občini pravijo, da bodo višinsko oviro kmalu namestili tik pred spustom v podvoz. IZ NAŠIH KRAJEV 7 KOZJE - Izzivi in načrti Kozjanskega parka Bo kdaj tudi širše Kozjansko Kozjanski park? Kozjanski park je lani naštel kar petino več obiskovalcev kot leto pred tem. Tic Podčetrtek ima odslej z novo zaposleno sodelavko svojo točko tudi na gradu Podsreda. Z odmevnimi prireditvami, kot je bil Grajski živžav, še bolj oživljajo enega najlepših slovenskih gradov. Že čez nekaj mesecev bo na gradu mogoče tudi prespati. SAŠKA T. OCVIRK Druženja med grajskimi zidovi so si ljudje v bližnji in daljni okolici očitno želeli. Grajski živžav z odprto kuhinjo ima svoj datum ob koncu poletnih počitnic že rezerviran. Odprta kuhinja in festival ekološke hrane nakazujeta tudi pomembno smernico v razvoju lokalnega gospodarstva. Kozjanski park je z ohranjanjem naravne dediščine njegov pomemben gradnik. S tem je povezana tudi lani vsebinsko nadgrajena grajska pot, ki na grad vodi s trga Podsreda. Na 14 interaktivnih točkah z zanimivimi elementi pohodnike pouči o izjemni biotski pestrosti rastlinskega in živalskega sveta na Kozjanskem in v Obsotelju. Pot so lani jeseni odprli pod okriljem projekta Mojca Kunst Life Naturaviva, v vsej razsežnosti jo bodo obiskovalci verjetno odkrili šele letošnjo pomlad. Lansko jesen je Pod-sredo s celomesečnim dogajanjem še posebej zaznamoval jubilejni Praznik kozjanskega jabolka. V spomin nanj bo kmalu zacvetel drevored 20 jablan, ki vodijo iz Podsrede do Čerčkove domačije. Pozdrav pomladi po grajsko Grad Podsreda bo po ustaljenem urniku svoja vrata za turistične obiskovalce odprl v začetku aprila. Kot pravi direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst, se bo ob lepem vremenu življenje na grad vrnilo že ob koncih tedna v marcu. Kot je znano, je lastnica gradu Občina Kozje že pred časom začela urejati namestitvene kapacitete v grajskem gospodarskem poslopju. Apartmaji višjega cenovnega razreda bodo prve goste lahko sprejeli v času prvomajskih praznikov. Glede na povpraševanje jim bodo zagotovili tudi ponudbo lokalno pridelane ekološke hrane. V sedmih sobah oziroma apartmajih bo na voljo 16 ležišč. Seveda poglavitna naloga zavoda ostaja varovanje narave. »Prvega januarja smo začeli sedemletni projekt, ki je namenjen dvoživkam kot eni najbolj ogrože- nih živalskih vrst nasploh,« pravi Kunstova. Zaposleni v parku in številni prostovoljci vsako leto prenašajo dvoživke tudi čez prometno cesto proti ribniku na Trebčah. »Pod okriljem tega projekta bomo zgradili podhode za dvoživke. Na tem območju bo začel delovati tudi center za varovanje dvoživk, ki bo prvi v državi. Na širšem območju bomo odkupili nekatera zemljišča, kjer živi močno ogrožen nižinski urh, na območju Bohorja so predvidene mlake za hribskega urha.« Bi lahko zavarovano območje širili? Vprašanje, zakaj na primer Prevorje ni vključeno v območje Kozjanskega parka, nima enoumnega odgovora. Kot pravi Mojca Kunst, je krajev, ki bi vsebinsko in geografsko sodili v okvir zavarovanega območja, še veliko. »Naše strokovne podlage za prenovitev ustanovnih aktov so pripravljene. Trenutno se pristojno ministrstvo nagiba k stališču, da naj bi meje zavarovanega območja ostale nespremenjene. Je pa zavod tudi upravljavec biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, ki zajema celotno pokrajino med Savo, Savinjo in Sotlo. Prizadevamo si, da bi na tem celotnem območju prebivalci čim bolj skrbeli za naravo in od tega imeli tudi ekonomske koristi, ne pa občutka bremena.« V Kozjanskem parku je trenutno zaposlenih 19 ljudi, letni proračun zavoda je 600 tisoč evrov. V sosednjih občinah Šentjur in Sevnica načelno prizadevanja parka za širitev svojih meja podpirajo. Pretiranega navdušenja za konkretne korake pa menda ni mogoče čutiti. Foto: arhiv KP Kozjanski regijski park že od leta 2012 z društvom za opazovanje in proučevanje ptic sodeluje pri zimskem popisu vodnih ptic. V Sloveniji pri tem sodeluje od 200 do 300 prostovoljcev. Koraki do občine po meri invalidov м v. ■ H Nove cene pomoči na domu CELJE - Na pobudo Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje se je tudi Mestna občina Celje (MOC) vključila v projekt Občina po meri invalidov. Eden od pogojev za kandidaturo je bila ustanovitev Sveta za invalide, naslednji pomemben korak je priprava analize o položaju invalidov v celjski občini ter akcijskega načrta ukrepov, ki bodo pripomogli k postopnemu odpravljanju najrazličnejših ovir, s katerimi se invalidi srečujejo v javnem prostoru. Temu je bila pred dnevi v Narodnem domu namenjena tudi seja Sveta za invalide, na kateri so se predstavniki občinske uprave in invalidskih društev pogovarjali o tem, kako bi medsebojno sodelovanje in izmenjavo mnenj v prihodnje še okrepili. Sicer pa je celjska občina v minulih letih že uresničila več projektov, ki so ranljivim skupinam omogočili lažje življenje. V dvorani Narodnega doma je tako vgradila indukcijsko zanko (ta je tudi v Osrednji knjižnici Celje), vse semaforje v mestu, kjer so prehodi za pešce, je opremila z zvočnimi signali, sistematično gradi klančine, na sejah mestnega sveta zagotavlja tolmača, občina tudi vsako leto v okviru javnega razpisa sofinancira programe invalidskih društev. Korak naprej je bil narejen tudi na stanovanjskem področju, saj je družba Nepremičnine Celje lani v razpisu za neprofitna stanovanja prvič ponudila v najem sedem arhitekturno prilagojenih stanovanj za invalide, ki so trajno vezani na invalidski voziček, in tri stanovanja, prilagojena za gluhe in naglušne. RG Mestna občina Celje je ena izmed 21 slovenskih občin, ki so se vključile v družbeno odgovoren in trajnostno naravnan vseslovenski projekt Omogočanje mul-timodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Projekt izvaja Geodetski inštitut Slovenije, financira ga ministrstvo za infrastrukturo, njegov glavni cilj pa je vpeljava standardiziranega sistema podatkov za omogočanje fizične in digitalne dostopnosti. Pregledovalnik poti je že dostopen na spletni strani pregledovalnik. dostopnost-prostora.si in za vse sodelujoče občine omogoča izpis mest in poti, ki so primerni za gibalno ovirane osebe oziroma druge ranljive skupine. Objavljen razpis za novo vodstvo NAZARJE - Svet Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje je objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja zavoda. Na čelu zdravstvenega doma je trenutno kot vršilka dolžnosti Božena Herzog, nekdanja direktorica Gorenja Slovenija. Imenovana je bila za obdobje šestih mesecev, o morebitni prijavi za direktorico nazar-skega zdravstvenega doma pa se bo še odločila. Na razpis se je možno prijaviti do 10. februarja. Kot je znano, je sredi decembra z mesta direktorice odstopila Darja Es, ker je svet zavoda na pobudo zgornjesavinjskih županov zahteval njeno razrešitev. Pozivi k razrešitvi Esove so se vrstili že od spomladi lani, ko so zdravstveni dom zapustili trije družinski zdravniki, ostali pa so tudi brez 24-urne dežurne zdravniške oskrbe. Julija sta v Nazarje prišli dve zdravnici iz Bosne in Hercegovine, ki pa bosta zaradi jezikovnih težav strokovni izpit opravljali marca letos. Svet zavoda je lani odredil tudi revizijo poslovanja zdravstvenega doma, ki se sooča s finančnimi in kadrovskimi težavami. Doslej je revizija, ki sicer še ni končana, pokazala več nepravilnosti v poslovanju. Ko bo končana, jo bodo predali računskemu sodišču. SŠol, BA POLZELA - Občinski svet je na januarski seji soglašal s predlagano ceno soci-alnovarstvene storitve pomoč družini na domu v občini. Predlagal jo je izvajalec storitve Dom Nine Pokorn. Svet je potrdil 80-odstotno sofinanciranje cene. Pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in nego- vati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Občina Polzela bo tako nudila 80-odstotno subvencijo k ceni te storitve, kar je največji delež sofinanciranja v Spodnji Savinjski dolini. Ob upoštevanju subvencije občine bo od 1. februarja nova cena te storitve za uporabnika znašala 3,36 evra na uro za delo na delovni dan, 4,70 evra na uro za delo na državni praznik ali dela prost dan ter 4,36 evra na uro za delo v nedeljo. SŠol Pol milijona evrov za inkubator VELENJE - Saša inkubator, ki je del podpornega okolja za mlada podjetja v Savinj-sko-šaleški regiji, je v sklopu javnega razpisa za sofinanciranje subjektov inovativnega okolja prejel skoraj 550 tisoč evrov. Inkubator bo prejeti denar namenil za sofinanciranje programov za mlada podjetja. Z letom 2020 je postal tudi regijski partner nacionalnega podjetniškega tekmovanja POPRI - gre za tekmovanje podjetniških idej. Odslej bo predizbor za Štajersko, Prekmur- je, Koroško in Zasavje v Velenju gostil Saša inkubator. Slednji mladim podjetjem v regiji nudi prostore, programe, dostop do kapitala, odpira jim vrata v poslovni svet. Poleg tega jih opremi z znanjem, da pri vstopu na trg naredijo čim manj napak. Denar za delovanje inkubator dobi iz evropskih sredstev (34 odstotkov), sredstev Mestne občine Velenje (25 odstotkov), najemnin (16 odstotkov), trga in države (12 odstotkov) ter prispevkov. TS Menjave na pozicijah ROGAŠKA SLATINA, ŠMARJE PRI JELŠAH - Mesto tajnika v slatinski občini je prevzel Marko Drofenik, kdo bo nadomestil Vinka Gorenaka v šmarskem občinskem svetu, pa še ni jasno. Potem ko je pred dvema mesecema nenadno preminul vsestransko aktiven tajnik občine Rogaška Slatina Marjan Čuješ, so zdaj zaposlili njegovega naslednika. Med 16 prijavljenimi kandidati so se odločili za Marka Drofenika, ki je bil doslej generalni direktor direktorata za regionalni razvoj na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Čuješ v tem mandatu ni bil občinski svetnik v domačem Šmarju pri Jelšah, v statutarno--pravni komisiji ga je nadomestila Jasmina Štancer. V Šmarskem občinskem svetu po odstopu svetnika dr. Vinka Gorenaka ustrezni postopki za potrditev nadomestnega svetnika še trajajo. Kot je znano, je Gorenak odstopil iz osebnih razlogov, ker želi politično kariero končati tudi na lokalni ravni. V vlogi nadomestnega svetnika omenjajo Jožefa Horvata, a glede na pravila postopka je neznank pri tem še precej. StO 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠALEŠKA DOLINA - Argumenti Teša za sosežig niso prepričali domačinov Teš v sosežigu vidi zeleni vir energije, domačini tveganje za zdravje Šoštanjski kulturni dom je bil minuli torek skorajda premajhen za vse, ki so želeli prisluhniti okrogli mizi o sosežigu frakcij odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj (Teš), ki jo je pripravilo Šaleško eko gibanje. Svoje poglede na sosežig so med drugim soočili pobudniki projekta ter okoljevarstveniki. Z namero elektrarne so se nekaj ur pred okroglo mizo seznanili tudi velenjski mestni svetniki. Slednji so sprejeli sklep, da soglasja ne bodo dali projektom, ki negativno vplivajo na življenjsko okolje občanov in ne prispevajo k razvoju doline. TINA STRMCNIK Teš želi na leto sežgati 160 tisoč ton trdno predelanih nenevarnih odpadkov, kar je enako uporabi 215 tisoč ton lignita. Odpadke bi prevzemal od predelovalcev, ki zagotavljajo predpisano kakovost goriv, v Šoštanj bi jih dnevno vozilo 25 tovornih vozil. Poskus sosežiga načrtuje konec leta 2021 in leto kasneje reden sosežig. Predstavniki elektrarne so pojasnili, da s projektom so-sežiga sledijo usmeritvam o zmanjševanju toplogrednih Generalni direktor HSE Stojan Niko-lić: »Če bomo eno devetino premoga zamenjali z SRF, bo to pozitivno vplivalo na nekatere izpuste.« Njegova predstavitev med občinstvom ni naletela na odobravanje. plinov. Pričakujejo namreč, da bi sosežig trdnega alternativnega goriva, imenovanega SRF, imel manjše izpuste ogljikovega dioksida in da bi imel manjši vpliv na okolje, kot ga ima lignit. Če se bo izkazalo, da SRF ne bo bolj zeleni vir za proizvodnjo električne in toplotne energije, bodo projekt ustavili, je dejal direktor Teša Mitja Tašler. In dodal, da bo elektrarna pri sosežigu pravzaprav spoštovala strožje mejne vrednosti, ki so predpisane za sežig odpadkov v sežigalnicah. »A dokler študije niso zaključene, konkretnih številk ne moremo dati na mizo,« je dejal. Presoja vplivov na okolje bo po njegovih besedah znana v roku treh mesecev. Tašler proizvajalcev SRF ni želel razkriti. »V Sloveniji je takih odpadkov več kot preveč. Vsi predelovalci še niso sposobni zagotavljati primernih frakcij oz. goriv, bodo pa to z naložbami v tehnologijo sposobni v nekaj letih.« Bolj konkreten je bil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) mag. Stojan Nikolić in naštel, da bi potrebno gorivo iz odpadkov lahko med drugim zagotavljali Gorenje Surovina, Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Vojnik in Osnovno šolo Vojnik vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Vojnik. Vidimo se v petek, 7. februarja, ob 10.30 uri v Osnovni šoli Vojnik. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Vojnik. Štajerski T jtATP BOdem »Ne bi delal stvari, ki ne bi bile v skladu z mojimi prepričanji. Tu imam družino in prijatelje. Sem dejaven športnik in prediham veliko tukajšnjega zraka,« je dejal direktor Teša Mitja Tašler. Generalni pokrovitelj oculus Kostak in še druga podjetja, uvoz tujega goriva direktor Teša in generalni direktor HSE zavrnila. Dvom, da mejne vrednosti ščitijo zdravje V Eko krogu sežiga odpadkov nasploh ne odobravajo, zavzemajo se za to, da bi se naša država raje posvetila preprečevanju nastajanja odpadkov, drugačnemu oblikovanje izdelkov in recikliranju. Predstavnik te okoljevarstve-ne organizacije Uroš Macerl, ki se je v Zasavju vrsto let boril proti delovanju cementarne Lafarge, je poudaril, da je specialna sežigalnica odpadkov nekaj povsem drugega kot peč, katere cilj je proizvajati električno energijo. Izrazil je tudi pomisleke o čiščenju dimnih plinov, za kar specializirane sežigalnice po njegovih besedah namenjajo ogromno denarja. »Več kot je čiščenja, manj je prihodkov od soseži-ga. Če ustreznega čiščenja ni, je več dobička.« Opozoril je na slovensko zakonodajo. Ta investitorju, ki želi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, dovoljuje, da sam izbere in plača izdelovalca poročila o vplivih na okolje. »Menim, da je za nezaupanje med ljudmi kriv slab sistem v državi. Kapital narekuje spremembe okoljske zakonodaje in iz odločanja izloča civilno družbo,« je dejal. Predstavniki Teša so pojasnili, da so pooblaščene pripravljavce poročila (med drugim Elek-troinštitut Milana Vidmarja in Eurofins Erico) izbrali z javnim naročilom, pripravljeni so ustanoviti tudi skupino za nadzor, kjer bi lahko sode- lovali predstavniki lokalnih skupnosti Okroglo mizo je vodila predstavnica Šaleškega eko gibanja Uršula Menih Dokl, ki je sodelujoče vprašala tudi o vplivih sosežiga na zdravje ljudi. Egon Jurač, pooblaščenec za okolje v Tešu, je pojasnil, da izpuste trdnih delcev in drugih elementov povzroča tudi sežig premoga. »Vendar gre pri slednjem za tako male količine, da ni nevarnosti za zdravje Peter Dermol (SD). »Nasproti si stojita poslovni interes Teša in javi interes, ki ga ščitimo svetniki in svetnice. Poslovni interes lahko podpremo samo, če bo ustrezno zaščiten javni interes,« je dejal. Dodal je, da bo občina podprla le projekte, ki ne bodo negativno vplivali na okolje in zdravje ljudi. Da je samo tehnični vidik projekta premalo za presojo njegove sprejemljivosti, je opozorila Breda Kolar, SMC. Izpostavila je bojazen, da bi se pri sosežigu v zrak sproščale nevarne snovi, ki bi lahko močno vplivale na zdravje občanov. »Ali imamo kakšne podatke o ostalih onesnaževa-lih in njihovih vplivih? Sem za razvoj doline, vendar ne za ta- Eko gibanje je doslej zbralo več kot 2.200 podpisov proti sosežigu. Članica gibanja Bojana Žnider, ki živi v neposredni bližini dimnikov šoštanjske termoelektrarne, je na varuha človekovih pravic poslala pobudo z zahtevami za vložitev ustavne presoje glede Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Presojo želi, saj meni, da je prebivalcem Šoštanja kršena ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja ter da so diskriminirani glede na osebno okoliščino, in sicer kraj bivanja. Varuha človekovih pravic je pozvala, naj na Vlado Republike Slovenije vloži zahtevo za zadrževanje izvajanje Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Zagovorniku načela enakosti je poslala predlog za obravnavo diskriminacije. in okolje,« je dejal in dodal, da bodo tudi z dodajanjem SRF vsi izpusti znotraj mejnih vrednosti. To udeležencev okrogle mize in organizatorjev ni prepričalo. V Šaleškem eko gibanju menijo, da so vse zakonsko določene mejne vrednosti previsoke in ne zagotavljajo zdravega okolja. Doslej premalo informacij za odločitev Da imajo svetniki premalo informacij o sosežigu, da bi se lahko opredelili za projekt ali proti njemu, je v torek dopoldne na seji velenjskega mestnega sveta poudaril podžupan Mestne občine Velenje kega, kjer bomo vsi prebivalci doline vnaprej obsojeni na to, da bomo zaradi vpliva sosežiga zbolevali za raznoraznimi boleznimi.« Tudi Aleksandra Vasiljević (SD) je poudarila, da imajo vsi ljudje pravico živeti v zdravem okolju. Izrazila je pomislek, kakšen račun bi okolje v prihodnosti izstavilo zaradi posledic sosežiga. »Snovalci projekta pravijo, da bodo izpusti ogljikovega dioksida nižji. Še vedno pa ne vemo, kaj bo z drugimi onesnaževali.« Tako kot Tašler je tudi generalni direktor Teša dr. Viktor Vračar dejal, da v elektrarni v primeru uporabe SRF predvidevajo izpuste, ki bodo znotraj mej, ki veljajo za sežigalnice. Generalni direktor upa, da bodo to potrdile tudi analize. Tega, da bi v bloku 6 pri dodajanju SRF nastajali dioksini in furani, ne pričakuje. »Tudi pri lignitu jih obvladujemo. Nevarnost za njihovo nastajanje je med ohlajanjem dimnih plinov. Naše dosedanje predpostavke pravijo, da jih ne bo. Ne pričakujemo povišanj mejnih vrednosti, ampak znižanje. Če se bodo analize pokazale nasprotno, bomo projekt takoj ustavili,« je dejal. Izrazil je trudi strinjanje z okoljskimi aktivisti, ki opozarjajo, da je treba izenačiti mejne vrednosti za sosežigalnice in sežigalnice. »Sežigalnice imajo strožje določene mejne vrednosti. Sosežigalnice, ki imajo večinoma negativen prizvok, pa so večinoma cementarne, ki uporabljajo mešano različno gorivo. Tja ne vozijo izbranega alternativnega goriva, ampak si upam reči odpadke,« je pojasnil. Nekateri velenjski svetniki so izrazili pomislek, če se imajo pravico do projekta opredeliti v imenu vseh prebivalcev Šaleške doline. Predlagali so, da bi to vprašanje občanom zastavili na referendumu. »Če je to volja ljudi, jo podpiramo,« jim je odgovoril generalni direktor Teša. Foto: SHERPA »Odločamo se o tem, ali bomo v dolini W • I • a • V V Ml* I VI« živeli na smetišču. Ali pa bomo šli naprej v boljše življenje z razvojem drugih tehnologij. Osebno sem proti kakršnemukoli sežigu drugih snovi razen lignita,« je na tokovi seji mestne občine Velenje poudarila svetnica Breda Kolar. IZ NAŠIH KRAJEV 9 O vplivih sosežiga na zdravje z zdravnikom Miranom Brvarjem »Za zdravo okolje se bodo morali potruditi Šoštanjčani sami« »Očitno je, da mejne vrednosti izpustov sežigalnic ne zagotavljajo zdravega okolja, zato je nesprejemljivo, da imajo sosežigalnice oziroma cementarne dovoljenja za še višje mejne vrednosti izpustov strupenih snovi v ozračje.« Tako Pravi dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično to-ksikologijo in farmakologijo, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Brvar je eden od zdravnikov, ki so v zadnjem času dvignili glas o tem, da zdravja ljudi ne bi smeli podrejati interesu kapitala in neustrezne zakonodaje. Poudarja, da se ob sosežigu nenevarnih odpadkov sproščajo številne strupene snovi, ki pri okoliških prebivalcih povzročajo rakave bolezni. In dodaja, da vpliv dima iz sežigalnic in sosežigalnic nikakor ne seže le do meje tovarniške ograje. TINA STRMCNIK Okoljevarstveniki opozarjajo, da v Sloveniji sosežig mnogo preveč poenostavljeno dojemamo kot rešitev vseh težav z odpadki, a pozabljamo na prizadevanja za manj odpadkov in za njihovo ponovno uporabo. V zadnjem času so svoj glas dvignili še zdravniki. Doc. dr. Miran Brvar, ki je tudi predsednik Sekcije za klinično toksikologi-jo pri Slovenskem zdravniškem društvu, je tako že novembra lani organiziral srečanje o kemijski varnosti, posvečeno vplivu sežiganja odpadkov na okolje in zdravje. Je tudi eden od zdravnikov, ki odločevalce poziva k odgovornejši okoljski politiki. Kakšne so nevarne snovi, ki nastajajo pri sosežigu nenevarnih odpadkov? Kaj pomenijo za okolje in za zdravje človeka? Pri sežiganju in sosežiganju nevarnih ter tudi nenevarnih odpadkov, vključno s plastiko in z gumami ter blatom iz čistilnih naprav, se v ozračje sproščajo strupeni trdi delci PM10 in PM2 5, ultrafini delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, dioksi-ni in furani, benzen, policiklič-ni aromatski ogljikovodiki in številne težke kovine. Izpusti sežigalnic tako vsebujejo potrjeno rakotvorne snovi, ki pri okoliških prebivalcih povzročajo rakave bolezni, kot so rak bezgavk (limfom), rak mehkih tkiv (sarkom), rak črevesja in pljučni rak. Poleg tega te strupene snovi povzročajo tudi bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč in motijo razvoj plodov. Ali sežigalnice in sosežigalnice v svetu delujejo dovolj dolgo, da natančno poznamo njihov vpliv na okolje in zdravje ljudi? Pri prebivalcih v bližini sežigalnic so v raziskavah v tujini že ugotovili pogostejše pojavljanje rakavih bolezni, kot so rak bezgavk, rak mehkih tkiv, rak črevesja in pljučni rak. Vplive najnovejših sežigalnic bomo lahko ocenjevali šele čez leta. Ko tema pogovora nanese na sosežig ali sežig, vsi omenjajo sežigalnico na Dunaju. Zakaj se tista zdi bolj sprejemljiva? Učinki sežigalnice na Dunaju na okoliške prebivalce bodo vidni čez leta, vendar je na Dunaju v bližini sežigalnice verjetno še več drugih one- snaževalcev okolja, na primer promet. Poleg tega je tam velika migracija prebivalcev, ki se na primer vozijo na delo. Zato bodo težko ocenili izoliran dolgoročni vpliv sežigalnice na okoliške ljudi. To je lahko tudi eden od motivov za postavljanje sežigalnic v onesnaženo oziroma degradirano okolje, ker so ljudje tam že bolni zaradi drugih onesnaževal in je nove bolezni težko pripisati sežiganju odpadkov. »Mejne vrednosti so kompromis med zakonodajo in tehnologijo. Pri določanju teh vrednosti so seveda pomembni tudi lobisti in politiki ter seveda strokovnjaki.« Kako se od dunajskega primera razlikuje sosežig v obratih, kot je Termoelektrarna Šoštanj? Upoštevati moramo, da so na Dunaju uporabili sodobno tehnologijo in zgradili sežigalnico s sodobnimi čistilnimi napravami, niso le dogradili stare termoelektrarne ali cementarne. Podatki o sežigalnici na Dunaju so javno dostopni in objavljeni tudi v poročilu Evropske komisije o sežigalnicah. Predstavniki slovenske industrije pa Evropski komisiji, ki je pripravljala dokument o posledicah razpoložljivih načinov sežiganja odpadkov, niso poslali podatkov o uporabljenih tehnologijah in izpustih v okolje pri nas. Zato Slovenija poleg le še treh vzhodnih držav Evropske unije ni vključena v poročilo unije o sežiganju odpadkov. To ni v redu, saj bi tako lahko primerjali uporabljene tehnologije in izpuste v okolje. Da bi sosežigalnice pri nas lahko poskrbele za tako kakovostno čiščenje izpustov, kot ga poznajo na Dunaju, bi bile najbrž potrebne velike investicije? Sežigalnica na Dunaju je bila draga, saj so vložili veliko denarja v naprave za čiščenje izpustov in tudi odstranjevanje ostankov sežiganja odpadkov, na primer pepela. Dunajska sežigalnica tudi ne prinaša dobička. Po drugi strani sose-žig odpadkov cementarnam prinaša dobiček, ob čemer jim je dovoljeno večje onesnaževanje okolja kot sežigalnicam. Kam segajo vplivi soseži-ga? Kako daleč lahko veter ponese škodljive izpuste, težke kovine in ostalo? Znano je, da so slovenski strokovnjaki določili vpliv sosežigalnic do ograje cementarn, kar seveda ne drži. Vplivi sežigalnic segajo veliko dlje, vendar je to težko napovedati. Vpliv je odvisen od geografskih značilnosti, vremena, uporabljene tehnologije in drugih dejavnikov. Katere skupine ljudi so morda še bolj izpostavljene takšnemu onesnaževanju? Otroci so zagotovo bolj občutljivi na strupe iz sežigalnic, prav tako bolniki s pljučnimi boleznimi in drugi bolniki s kroničnimi boleznimi. Onesnaženje okolja je posebej nevarno za nosečnice in nerojene otroke. Zdravniki opozarjate, da za sosežigalnice in sežigalnice obstajajo različne dovoljene mejne vrednosti, čeprav gre za podobno stvar? Očitno je, da mejne vrednosti izpustov sežigalnic ne zagotavljajo zdravega okolja, zato je nesprejemljivo, da imajo sose-žigalnice oziroma cementarne dovoljenja za še višje mejne vrednosti izpustov strupenih snovi v ozračje. Imajo dovoljenja za dvakrat višje mejne vrednosti za trde delce (PM10), ki nosijo številne toksične elemente, kot so svinec, živo srebro, arzen in kadmij. Prav tako imajo dovoljenja za petkrat višjo količino celokupnega organskega ogljika, ki vključuje policiklič-ne aromatske ogljikovodike, benzen, dio-ksine in furane. Ti dokazano povzročajo rakava obolenja in razvojne nepravilnosti. Za sosežigalnice so dovoljene 2,5-krat višje mejne vrednosti za dušikove okside, ki povzročajo vnetje dihalnih poti in poslabšanje pljučnih bolezni. Izpusti sosežigalnic vsebujejo tudi veliko benzena, za katerega ne obstaja varna raven izpostavljenosti, saj vse koncentracije benzena prispevajo k tveganju za nastanek rakavih bolezni, predvsem raka krvi oziroma levkemije. Opozarjate še, da se učinki strupenih snovi ne seštevajo, ampak množijo. Zavedati se moramo, da je skupen učinek strupenih snovi v izpustih sežigalnic večji kot le seštevek učinkov posameznih snovi. Učinki strupov se namreč lahko pomnožujejo. To je zelo pomembno pri sežiganju odpadkov, saj se na prašnih delcih v dimu, ki prodrejo v pljuča, predvsem na ultrafinih delcih z veliko skupno površino, istočasno in skupaj nahajajo številni toksični ogljikovodiki in kovine. Ti skupaj delujejo močneje kot posamično, na primer škodujejo razvoju otrok. Pri vrednotenju vpliva izpustov sežigalnic na zdravje ljudi se moramo zavedati tudi, da se toksične kovine ter maščobo-topni in rakotvorni dioksini in furani nabirajo v naših telesih in lahko dolgoročno škodujejo zdravju. Tudi zato je pomembno, kakšni količini strupenih snovi iz izpustov sežigalnic smo ali smo bili izpostavljeni. Kaj bi torej morali upoštevati pri vrednotenju izpustov sežigalnic? Pri vrednotenju izpustov sežigalnic bi morali nujno upoštevati celotno količino izpuščenih strupenih snovi v ozračje, ne le njihove občasne koncentracije v dimu. Glede na to je zelo pomembno zanesljivo in stalno merjenje izpustov nevarnih snovi v okolje. Merjenje težkih kovin, dioksi-nov in furanov ter policikličnih aromatskih ogljikovodikov le nekajkrat letno ali še redkeje ni v redu. Poleg tega bi bilo treba izpuste spremljati predvsem ob sežiganju nevarnih odpadkov. Delovanje sežigalnic in sosežigalnic bi moralo biti pregledno in dobro nadzorovano. »Pri ocenah vplivov na okolje moramo biti previdni, videli smo že, da so strokovnjaki določili vpliv dima sosežigalnice le do meje parcele ali tovarniške ograje.« Upoštevanje mejnih vrednosti torej še ne pomeni, da stvar nima posledic za ljudi in okolje, kajne? Mejne vrednosti ne zagotavljajo zdravega okolja. Velika evropska raziskava dolgotrajnega vpliva onesnaženega zraka na umrljivost Evropejcev je že leta 2014 potrdila, da se umrljivost zaradi izpostavljenosti finim delcem PM2 5 pomembno poveča, tudi če dihamo zrak s koncentracijo delcev PM25, ki je nižja od letne mejne ravni v Evropski uniji (25 ug/m3). V Arsovem letnem poročilu pa je navedeno, da se v Sloveniji izpusti delcev PM2 5 celo povečujejo. Ali se razumevanje odloče-valcev do mejnih vrednosti ob novih dognanjih spreminja? Se je kdaj že izkazalo, da danes ni več sprejemljivo nekaj, kar je zakonodaja še pred desetletji opredelila kot dovoljeno? Da, mejne vrednosti se z leti postopno znižujejo, tudi za delce PM10 v zraku. Dobro je poznano tudi postopno zniževanje mejnih vrednosti strupov v krvi, na primer za svinec. To tudi potrjuje, da trenutne mejne vrednosti ne zagotavljajo nujno zdravega okolja in zdravja. Termoelektrarna Šoštanj kot enega od argumentov za sose-žig odpadkov navaja, da bi s tem v primerjavi s kurjenjem premoga v ozračje spustila manj ton izpustov ogljikovega dioksida. Trenutne mejne vrednosti, določene za sežigalnice in sosežigalnice, ne zagotavljajo nujno zdravega okolja in zdravja, opozarja doc. dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. (Foto: Osebni arhiv) Primerjava izpustov ogljikovega dioksida in rakotvornih snovi ni primerna. Eden od argumentov Holdinga Slovenske elektrarne za sosežig v Šoštanju je na primer, da je območje termoelektrarne že energetska lokacija, ki jo je smiselno karseda izkoristiti. Mnogi opozarjajo, da območij, ki so bila obremenjena že v preteklosti, ni dobro dodatno obremenjevati ... Pri načrtovanju sežigalnic ali sosežigalnic odpadkov in oceni njihovih vplivov na lokalno prebivalstvo moramo nujno upoštevati posebnosti lokalnega prebivalstva. Upoštevati moramo na primer povečano obolevnost zaradi drugih onesnaževal v okolju in vpliv že prisotnih lokalnih onesnaževalcev, na primer drugih industrijskih obratov. Raziskave so že pokazale, da ljudje, ki živijo v bližini termoelektrarn, pogosteje zbolevajo, na primer zaradi pljučnega raka. Bolje kot o dodatnem obremenjevanju takšnih krajev bi bilo razmišljati o njihovi sanaciji. Vodstvo šaleških občin se zanaša na presojo vplivov na okolje. V čem je njen bistven problem? Pri ocenah vplivov na okolje moramo biti previdni, videli smo že, da so strokovnjaki določili vpliv dima sosežigalnice le do meje parcele ali tovarniške ograje. Občina Šoštanj vprašanje sosežiga povezuje tudi z morebitnimi prilivi v proračun oziroma določenimi koristmi, ki jih vidi v dokončanju nekaterih projektov. Je na račun zdravja pametno sklepati takšne kupčije? To je vprašanje za prebivalce Šoštanja. Žal ne gre samo za vprašanje okoliških prebivalcev, saj vpliv sežiganja odpadkov ni omejen samo na najbližje sosede sežigalnice. Šaleške občine so prepričane tudi, da jim pripada nadomestilo za degradirano okolje. Kako na to gledate kot zdravnik? Nujno je, da ljudje dobijo odškodnino za življenje v onesnaženem okolju zaradi industrije, posebno če nimajo možnosti izbire. Kadar lahko odločajo o onesnaževanju njihovega okolja, se morajo zavedati zdravstvenih posledic življenja v takem okolju. Težko pa imajo oboje hkrati, torej denar kot odškodnino za življenje v onesnaženem okolju in zdravo okolje. Pa čeprav bi mnogi, ki živijo v onesnaženem okolju, radi slišali oz. verjeli, da živijo v zdravem okolju in da ne bodo zboleli. Kako vidite v primeru umeščanja sosežigalnic vlogo občanov in njihov glas? Šoštanjčani namreč pravijo, da jih v preteklosti, ko so v njihovo okolje umeščali termoelektrarno, nihče nikoli ni nič vprašal. Zdaj so časi nekoliko drugačni. Za zdravo okolje se bodo morali potruditi predvsem prebivalci Šoštanja, ostali jim lahko le pomagamo. Če se bodo odločili za denar, potem jim pač ne more nihče pomagati. 10 KULTURA Komu letošnje nagrade? Celjske zvezde zgodovinarki V Narodnem domu bo nocoj ob 19.30 slovesnost Mestne občine Celje ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri bodo podelili priznanja celjske zvezde za dosežke na področju kulture. Slavnostna govornica bo mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje, slovesne prireditve pa se bodo v teh dneh zvrstile tudi v drugih občinah. ROBERT GORJANC Priznanje celjske zvezde za življenjsko delo bo prejela zgodovinarka, mag. Rolanda Fugger Germadnik, dolgoletna kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer je skrbela za zbirko Celjski grofje, ob svojem muzejskem delu pa je napisala tudi več knjig. Med temi so Barbara Celjska, Grofje Celjski med zgodovino in mitom, Grofje in knezi Celjski, Ana Celjska. Podeljeni bosta še dve priznanji celjske zvezde za izstopajoče dosežke v minulih dveh letih. Prvo bo šlo v roke Špeli Mastnak, vrhunski tolkalistki svetovnih razsežnosti, ki živi in ustvarja v Frankfurtu, nastopa pa na prestižnih festivalih v Berlinu, Salzburgu, Grožnjanu, Düsseldorfu in drugje. Priznanje celjske zvezde bo prejel tudi Sebastijan Weber, etnolog in kulturni antropolog, zaposlen kot višji kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje, ki je kot avtor ali soavtor v zadnjih letih sodeloval pri odmevnih razstavah in projektih, kot so Vse barve čokolade, Jeans generacija, Nevidno življenje odpadkov, Čutim Slovenijo, čutim Celje in 100 let nogometa v Celju. Živahno dogajanje ob kulturnem prazniku Na dan slovenskega kulturnega praznika, to soboto, bo v muzejih, galerijah, knjižnicah, gledališčih in drugod zelo živahno, saj se bodo po pričakovanju šibile od velikega števila obiskovalcev, ki se radi odzovejo na ponujene in večinoma brezplačne programe, ki jih pripravijo različne kulturne ustanove. Najbolj bogata ponudba se obeta v Celju kot osrednjem kulturnem središču regije, marsikaj zanimivega so kulturni ustvarjalci pripravili tudi drugod. V Pokrajinskem muzeju Celje bo tako na Prešernov dan od 10. do 16. ure prost vstop za ogled vseh stalnih in občasnih zbirk, tudi razstav Mesto pod mestom in Celjski grofje. Ob 11. uri bo voden ogled po razstavi Čast in slava, ki prvič predstavlja medalje, odlikovanja in značke, ki jih pokrajinski muzej hrani v svojih zbirkah in dopolnjujejo vedenje o pestri, zlasti vojaški zgodovini Celja in okolice. Poleg vojaških odlikovanj so na ogled spominske medalje in značke, večinoma iz časa Avstro-Ogrske. Po razstavi bo obiskovalce vodil njen avtor mag. Damir Žerič. Tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) bodo ta dan obiskovalcem omogočili brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav. Pripravili bodo tudi vodene oglede in sicer po spominski sobi v Starem piskru (10.00), občasni razstavi Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje (16.00) in v Fotohiši Pelikan. Muzejski prostovoljci in demonstratorji pa bodo slabeli za živahen utrip v ulici obrtnikov in v muzejski lekarni na Stalni razstavi Živeti v Celju. V MNZC bodo ob 11. uri pripravili tudi tradicionalno Prešernova-nje v Prešernovi ulici, kjer bo na odprtem odru druženje ob prebiranju slovenske poezije. V otroškem muzeju bodo dopoldne pripravili Hermanovo družinsko ustvarjalnico ob razstavi Zemlja, barvit planet. Recital Prešernovih in Puškinovih pesmi V okviru Dnevov ruske kulture v Osrednji knjižnici Celje (OKC) bodo dijaki Gimnazije Celje - Center in I. gimnazije v Celju v študijski čitalnici ob 11. uri pripravili kulturno prireditev Prešeren in Puškin - sodobnika in pesniška velikana. Na njej bodo ob glasbi in plesu v ruščini in slovenščini brali ТПП7Г muzejnovejäezgqdovinelcelje PRESERNOVANJE NA PREŠERNOV117 8. februar 2020 9.00-17.00 oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi ŽVC s prostovoljci in demonstratorji 9.00-15.00 ogled Fotoateljeja in galerije Pelikan ter občasne razstave Fotohiša Pelikan Ob 10.00 Hermanova družinska ustvarjalnica Ob 10.00 javno vodstvo po Spominski sobi Stari pisker 11.00-12.00 Prešernovanje na Prešernovi - odprti oder (tradicionalno druženje ob prebiranju slovenske poezije) Ob 16.00 vodstvo po občasni razstavi Kulturo ljudstvu! brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav. Vabljeni, vstopnine ni! Več o programu: http://www.muzej-nz-ce.si brali pesmi slavnih poetov. Gre za prvi tovrsten skupni recital Prešernovih in Puškinovih pesmi, na katerem bodo dijaki predstavili tudi njuno burno in nesrečno življenje, zato se obiskovalcem obeta zanimivo in prav posebno doživetje ob kulturnem prazniku. Ta dogodek bo tudi sklenil Dneve ruske kulture v OKC. Tudi v Zavodu Celeia Celje so se programsko vključili v obeleževanje slovenskega kulturnega praznika. Poleg tega, da kot soorganizatorji sodelujejo pri slavnostni prireditvi in podelitvi Celjskih zvezd, bodo v soboto v Likovnem salonu (18.00) pripravili vodstvo po razstavi Mesta prevare III z avtorico Ano Čigon. Ta dan bodo omogočili tudi prost vstop na celjski Stari grad. Mikavno v gledališču in kinu Zanimivo bo tudi na gledaliških deskah in na filmskem platnu. V Gledališču Celje bo na malem odru (19.30) uprizoritev tragične farse Oče francoskega dramatika srednje generacije Floriana Zellerja v režiji Jerneja Kobala. Igra je izmuzljiva pripoved o dementnem očetu in njegovih najbližjih, ki se soočajo in spopadajo s to srhljivo boleznijo. Avtor je zanjo prejel vse najprestižnejše evropske nagrade, od Molierove do vseh britanskih nagrad za dramatiko. Igrajo jo povsod po Evropi, celo na londonskem West Endu in newyorškem Broadwayu. V Mestnem kinu Metropol bodo na dan kulturnega praznika predvajali kar tri predstave. Filmski program bo začela otroška matineja s predstavo Loti in izgubljeni zmaj, nadaljeval ga bo francoski celovečerec Nesrečniki, ki je navdihnjen z nemiri, ki so leta 2005 pretresali Francijo in ponuja insajderski vpogled v brbotajoči kotel pariškega predmestja Montfermeil. Dolg filmski dan bo sklenila drama Resnica, iskriva refleksija o razmerju med materjo in hčerko, v kateri prvič skupaj igrata legendarni Catherine De-neuve in Juliette Binoche. RG Žalec Savinova priznanja bodo danes prejeli: skupina Veseli Pruhovčani za ohranjanje etnološke kulturne dediščine in ustvarjanje ter bogatenje kulturnega utripa v lokalnem okolju, skupina krajanov v sestavi Cvetko Golavšek, Ivo Gjuras, Vlado Šuper, Jože Kruleč mL, Janko Grobelnik, Roman Siter, Marjan Mohorič, Milan Ježovnik, Boštjan Mernik in Janko Cigala za obnovo obzidja okoli cerkve sv. Ožbolta na Pernovem ter Kulturno društvo Svoboda Liboje ob 90-letnici za pomembne dosežke na kulturnem področju in ustvarjanje bogatega kulturnega dogajanja v lokalnem okolju. Savinovi plaketi bosta prejeli Nataliia Er-makova in Neli Šuler, prva za dosežke na glasbenem pedagoškem področju, druga na likovnem pedagoškem področju. Savinove plakete z denarno nagrado letos ne bodo podelili. Laško Na osrednji slovesnosti, ki bo v petek, 7. februarja, v kulturnem centru, bodo podelili občinska priznanja Antona Aškerca za dosežke v kulturi in priznanja zlati možnar za dosežke na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Priznanja Antona Aškerca bodo prejeli Društvo ženski pevski zbor Laško za dolgoletno sodelovanje na področju ljubiteljskega zborovskega petja, Rudolf Kocman za uspešno in prizadevno delo na področju glasbene umetnosti ter Strojmachine za uspešno delovanje na glasbenem področju. Priznanja zlati možnar bosta prejeli Tea Repovž za dolgoletna prizadevanja in uspehe na področju ljubiteljske pevske in etnografske dejavnosti ter za pomemben prispevek k ohranjanju ljudske pesmi in Marija Hrastnik za 35-letno delo na etnografskem področju, sodelovanje pri prikazih šeg in običajev ter prenos znanja mlajšim rodovom. Vojnik Letošnje priznanje Občine Vojnik za življenjsko delo na kulturnem področju bo prejel Anton Gregore s Frankolovega. Prejel ga bo za svoja prizadevanja na glasbenem področju. Gre za odločitev, ki jo je sprejel občinski svet. Priznanje bo slovesno podeljeno na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo 6. februarja v dvorani vojniške osnovne šole (ob 18. uri). Slavnostna govornica bo ravnateljica Olga Kovač. Šmarje pri Jelšah Območna izpostava JSKD Šmarje pri Jelšah je na sredini osrednji prireditvi v šmarski knjižnici jubilejno priznanje za leto 2020 podelila Moškemu pevskemu zboru Šentvid pri Gro-belnem. Priznanja sklada so prejele Helena Černelč (KD Bistrica ob Sotli), Mateja Peperko (KD Toplar) in Nives Kostevc Arzenšek (KD Lesično Pilštanj). Slovenske Konjice Priznanja za delo na kulturnem področju bodo prejeli Franci Ratej, Mojca Cerjak in Petra Brdnik Juhart. Ratej je izjemen intarzist in med drugim avtor ciklov domačih obrti ter portretov pomembnih osebnosti s konjiškega območja. Cerjakova, ki je ilustratorka in grafična oblikovalka, je med drugim znana po slikanicah. Glasbenica Brdnik Juhartova je pripravila izvedbo otroškega muzikala in napisala glasbo za predstavo Čarovnija za soliste ter je na glasbenem področju nasploh posebej prizadevna. Konjiška priznanja bodo podeljena na slovesni akademiji, ki bo 7. februarja v domu kulture. Prireditev bo ob 19. uri. Radeče Priznanje Ivana Pešca za dosežke na področju kulture v Občini Radeče bo letos prejela Maja Glavač, učiteljica violine in viole na Glasbeni šoli Laško - Radeče ter umetniška vodja Godalnega orkestra Strunikat Radeče. S svojim predanim delom na glasbenem področju dopolnjuje kulturni utrip občine. Priznanje bo prejela na občinski slovesnosti ob kulturnem prazniku. Šentjur Slovenski kulturni praznik so minulo sredo z osrednjo prireditvijo Jaz pa ti pa židani France obeležili tudi v občini Šentjur. Na prireditvi so podelili priznanja šentjurske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Nika Gradišek je priznanje prejela za uvrstitev na regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška 2019, Dramski krožek Ostržek OŠ Dramlje, Otroška gledališka skupina Blagovna in Dramski krožek Osnovne šole Hruševec Šentjur so priznanje dobili za uvrstitev na regijsko srečanje otroških gledaliških skupin. Priznanja za uspehe na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov so prejeli OPZ OŠ Dobje, Projektni OPZ OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Lesično in OPZ Dramlje. Branka Dragosavac je priznanje prejela za uvrstitev na regijsko likovno razstavo Oblo in oglato, Klavdija Simler in Kvirina Martina Zupane sta ga dobili za uvrstitev na istoimensko državno likovno razstavo. Edith Costo je priznanje prejela za najboljšo stransko žensko vlogo na regijskem Linhartovem srečanju odraslih gledaliških skupin, MPZ Šentvid pri Planini pa za prejeto zlato priznanje z odliko in naziv najboljšega mešanega pevskega zbora na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb. Godca MFS Lintvar sta priznanje prejela za uvrstitev na državno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije, Teater (nade)budnih OŠ Franja Malgaja Šentjur pa za uvrstitev na državno srečanje otroških gledaliških skupin. Na ogled akvareli Herberta Kartina V Galeriji Zgornji trg v Šentjurju bo do 4. marca na ogled razstava z naslovom Akvarelni blok dr. Herberta Kartina. Razstava, ki jo je pripravila šentjurska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), predstavlja akvarelne podobe Šentjurja in okoliških krajev iz 50. let prejšnjega stoletja. Hkrati odstira spomin na šentjurskega rojaka, ki je zaslužen, da se je ohranila hiša skladateljev Ipavčev v Zgornjem trgu. Na ogled je skicirka z akvareli, ki je uvrščena med pomembne dokumente slovenske kulturne dediščine. Hrani jo informacijsko-dokumentacijski center za dediščino pri ministrstvu za kulturo. Fotografije teh akvarelnih podob krasijo stene galerije. Vodja šentjurske izpostave JSKD Anita Koleša je k sodelovanju pri snovanju kataloga in pri odprtju razstave povabila direktorja Zgodovinskega arhiva Celje dr. Boruta Batagelja ter Jožeta Rataja, zgodovinarja, ki se bolj poglobljeno ukvarja z zgodovino Ipavčeve hiše in je zaposlen v Pokrajinskem muzeju Celje. Koleša je poudarila, da je Kartin pomemben za zgodovino Šentjurja. Razstava je spodbuda za nadaljevanje raziskovanja življenja in dela tega že skoraj pozabljenega rojaka. TS KULTURA 11 Pestro programsko kulturno leto v Zavodu Celeia Celje Od geopolitike do »žgečkljivosti« V Zavodu Celeia Celje (ZCC) se v delu vsebin, ki jih pripravlja na kulturnem področju svojega delovanja, letos obeta zanimivo programsko leto. Dve razstavi sta tako že na ogled, sicer pa se v zavodu z Mestno občino Celje pripravljajo tudi na podelitev priznanj celjske zvezde za izstopajoče kulturne dosežke. ROBERT GORJANC Minuli petek so tako v galeriji sodobne umetnosti odprli slikarsko razstavo Hitrost slovenskega ustvarjalca Uroša Potočnika, ki predstavlja svoj slikarski opus med letoma 2014 in 2019. Ob razstavi, ki bo na ogled do 24. aprila, bo spomladi izšel tudi katalog. V juniju v Galeriji sodob- ne umetnosti v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti (Slovenj Gradec) pripravljajo mednarodno razstavo Razmejitve, in sicer na temo meja, nacionalnih identitet in preseganja geopolitičnega diskurza. Drugo razstavno prizorišče ZCC, Likovni salon, bo še vse do 8. marca gostilo razstavo Ane Čegon, konec marca pa bo Center sodobne umetnosti, ki skrbi za likovno ponudbo zavoda, v njem odprl razstavo madžarske umetnice Ezster Katalin, ki bo v okviru video inštalacije obravnavala pojem skrbi. Za jesen mladi kustos Vladimir Vidmar pripravlja še skupinsko razstavo. Živahno bo tudi v najbolj »žgečkljivem« prizorišču ZCC, v erotični Galeriji Račka, kjer bodo aprila odprli razstavo performerke in vizualne ustvarjalke Olje Grubić. Zavod bo septembra priredil še tretjo izdajo mednarodnega Festivala Račka, ki ga s per-formansi in z razstavo tokrat tematsko usmerjajo v obrav- navo pogledov na telesnost in seksualnost v prihodnosti. Na glasbenem področju delovanja ZCC bo program namenjen široki ciljni skupini obiskovalcev. Glasbene dogodke bodo v zavodu smiselno umestili na različna prireditvena prizorišča v Celju in na Stari grad, saj je njihov namen tudi priprava raznolike ponudbe za turistične obiskovalce. V programsko shemo bodo tudi letos vključili celjsko ljubiteljsko kulturo, posameznike in ustanove, ki bodo s svojimi projekti kandidirali na razpisu Mestne občine Celje. Prejemniki sofinanciranja so enega od svojih programov dolžni brezplačno izvesti v okviru projekta oživljanja mestnega jedra, predvsem v času prireditev Poletje v Celju, ko je večina prireditev brezplačnih. V pestrem junijskem dogajanju bo ponudbo dogodkov v Celju dopolnil 33. Mednarodni mladinski pevski festival, ki bo med 17. in 21. junijem. Železni repertoar in novitete V Muzeju Laško so program v letu 2020 oblikovali v slogu minulih let, kar pomeni, da bodo pripravili nekaj projektov in dogodkov, ki so že stalnica, ter nekaj občasnih razstav. »V muzeju pripravljamo razstave, posvečene točno določenim temam. Tako so naši redni vsakoletni gostje člani Laškega akademskega kluba, ki pripravijo svojo fotografsko razstavo. Ta bo aprila. Junija so naši stalni gostje najmlajši Laščani, ki obiskujejo vrtce in pripravijo prikaz svojih enoletnih ustvarjanj,« je o železnem repertoarju Muzeja Laško povedal Tomaž Majcen, strokovni sodelavec v muzeju. Med stalnice sodi tudi razstava, povezana s pivom, ki jo vsako leto pripravijo v času Piva in cvetja. »Glede na to, da smo pred dvema letoma govorili, da je edina prava embalaža za pitje steklena, bo letos razstava posvečena steklenim kozarcem Pivovarne Laško.« Eden od projektov v tem letu bo v marcu tudi manjša razstava ob obletnici smrti dr. Avguština Stegenška, ki je bil začetnik umetnostne zgodovine na Štajerskem. »Ker je bil naš rojak, rojen v bližini Laškega, je prav, da ga priložnostno predstavimo.« Aprila in maja bo na ogled razstava o letalu, ki je strmoglavilo v bližini Laškega ob koncu druge svetovne vojne. Jeseni bo spet prišel na vrsto projekt, s katerim so v muzeju začeli v minulem letu, in sicer bodo pripravili razstavo s področja sodobne umetnosti. »Tokrat bo šlo za fotografsko razstavo Marka Paka, ki jo nameravamo pripraviti v prostorih predvojnega zaklonišča, ki je v bližini muzeja. Upam, da bo ta prostor do takrat urejen.« V Muzeju Laško s kolegi iz Muzeja novejše zgodovine Celje že nekaj časa pripravljajo tudi razstave starih razglednic Laškega in okolice. »Letos bomo razstavo starih razglednic Rimskih Toplic postavili na občinskem dvorišču v Laškem, v Rimskih Toplicah, na ploščadi pred zdraviliščem, pa razstavo fotografij Josipa Pelikana, ki jih je posnel v tem zdraviliškem kraju,« je še sklenil Tomaž Majcen. RG Foto: SHERPA Tomaž Majcen, kustos v Muzeju Laško Avtorja razstave Andrej Furlan in Nina Sotelšek Linija časa in v času zapisana linija V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 7. marca na ogled razstava fotografskih del Nine Sotelšek in Andreja Furlana z naslovom Linija časa in v času zapisana linija. Razstava je del projekta Misel, vrojena v času, liniji in teksturi. Dela Andreja Furlana na razstavi predstavljajo novosti v njegovem opusu, ki je zorel več let. Zadnja leta se posveča predvsem vprašanju spomina in goji motiviko spomenikov ter krajine. Nina Sotelšek je za razstavo izbrala dela iz serije, ki je nastala med avgustom 2016 in julijem 2018, ko je vsak dan skozi okno spalnice fotografirala sončni vzhod. Otvoritev razstave sta popestrili kitaristki, učenki Glasbene šole Rista Savina Žalec Iza Cukjati in Tinkara Mihelič pod vodstvom učiteljice Katje Klinc. LKK, foto: TT V novo leto z Laškim časoletom Muzej Laško je na svoji FB-strani začel objavljati kratke izseke iz zgodovine Laškega z naslovom Laški časolet. Vsak teden vas bo spomnil na kakšno posebnost, zanimivost, nenavadnost izpred petdesetih let. Kamenčki v konglomeratu novičk izpred pol stoletja so nabrani iz občinskega časopisa Naše delo, ki ga hranijo v Muzeju Laško. »50 let nazaj ni tako daljna preteklost, da se je nekateri ne bi mogli spomniti, hkrati je to dovolj daleč, da je za nekatere že daljna zgodovina,« pravi strokovni sodelavec Muzeja Laško Tomaž Majcen. Objave Laškega časoleta so se začele z zanimivostjo iz prve številke časopisa Naše delo leta 1970. »Ko sem odprl časopis, mi je na zadnji strani najprej padlo v oči veliko novoletnih voščilnic. Najbolj zanimiva se mi je zdela čestitka Lesne industrije Bor Laško. Tudi zato, ker te industrije v Laškem ni več, je pa nekoč predstavljala zelo pomembno panogo. V tej industriji je bilo zaposlenih veliko Laščanov,« pravi Tomaž Majcen. V prvi januarski številki občinskega časopisa iz leta 1970 je bilo objavljenih še več drugih zanimivosti. Med drugim novica o imenovanju programskega odbora za pripravo praznovanja stote obletnice Prostovoljnega gasilskega društva Laško, Miloš Ribar je nadaljeval svoj felj-ton o Primožu Trubarju v Laškem, predsednik Občinske skupščine se je razpisal o nalogah, ki jih je treba v prihajajočem letu uresničiti na področju gospodarstva, družbenih služb in na kulturno-prosvetnem področju ... Nova zanimivost iz laškega občinskega časopisa Naše delo bo na FB-strani Muzeja Laško objavljena v torek prihodnji teden. BA Novoletna čestitka Lesne industrije Bor Laško iz leta 1970, ki je bila objavljena v časopisu Naše delo. 12 NAŠA TEMA Starejši, skriti za štirimi zidovi Grozljiva zgodba o zanemarjanju starostnice sredi Celja Pretekli teden smo v uredništvo dobili anonimno pismo o domnevnem zanemarjanju starejše ženske sredi Celja. Anonimno pismo je istočasno prejela tudi celjska policija. Isti dan so policisti in socialni delavci - policijo smo klicali tudi mi - opravili ogled stanovanjske hiše, kjer naj bi starejša ženska živela. Našli so jo v neživljenjskih razmerah. Nepokretno žensko so takoj odpeljali v celjsko bolnišnico, po naših podatkih bodo njeno hčer ovadili zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja slabotne osebe. Ženska je namreč živela v izjemno hudih razmerah - tudi v kupu smeti. Preverili smo, kaj se bo z njo zgodilo, in ugotovili, da imajo na policiji in CSD pogosto popolnoma zvezane roke. Kako je nasploh poskrbljeno za starejše, ki so skriti za štirimi zidovi, pri čemer se nikomur ne sanja, kako živijo in - ali so sploh živi? To je primer, ki kaže, kako je skrb za starejše v naši državi sistemsko še vedno neurejena, in na drugi strani na to, koliko je ljudem v družbi mar za sočloveka, ki živi za sosednjimi vrati. In to je primer, ki bi se lahko končal tragično, če ne bi prejeli anonimnega pisma, pod katerim je bil podpisan sosed. Torej vendarle je nekdo, ki si ne zatiska oči. S tem je morda rešil življenje. Foto: GrupA SIMONA ŠOLINIČ Policija: »Živela je v nečloveških razmerah« V anonimnem pismu, ki smo ga prejeli mi in celjska policija, so navedene grozljive domnevne podrobnosti o neurejenosti doma starejše ženske, med drugim tudi o tem, da je pred vrati ves dan stala hrana za starostnico, ki so ji jo pripeljali dostavljavci. Ker hčere ni bilo doma, da bi ji jo odnesla v hišo, naj bi hrano pojedli mačke in ptiči. Pred hišo naj bi bil kup pošte, ki je nihče ne gleda, in podobno. Anonimnem pismu so bile priložene fotografije hiše. »Ko je soseda ob neki priložnosti hčerko vprašala, kje ima mamo, je dobila odgovor, da je v hladilniku. Očitno hči za svojo mater ne skrbi ustrezno oziroma jo zanemarja, zato so vse ustanove v 21. stoletju dolžne ukrepati in mater spraviti v inštitucionalno varstvo,« piše avtor pisma, podpisan samo kot »sosed«. Anonimka ne le da omenja neverjetne stvari, ki kažejo na stisko starejše osebe, ampak tudi odpira številna vprašanja, ki so v naši družbi, ko govorimo o starejših, na obrobju. Če anonimke »sosed« ne bi poslal, bi se ta zgodba morda končala tragično. Stran od oči javnosti in ustreznih ustanov. Tudi policija zgrožena Po prejemu pisma smo v uredništvu takoj poklicali policijo, ki je isti dan prejela enak zapis. Le vztrajnosti policistov, ki so odšli na teren in se niso pustili odgnati, se je mogoče zahvaliti, da so žensko odpeljali v bolnišnico. »Verjetno sočasno, ko ste bili z anonimnim pisanjem občana seznanjeni v uredništvu, smo na Policijski postaji Celje prejeli pismo občanke, ki je bila v skrbeh za starejšo gospo. Na naslov bivanja starejše gospe v Celju sta tako odšla policistka in policist ter ugotovila, da je gospa, ki je nepokretna, živela v nečloveških razmerah. Okoli nje so bili kupi smeti. O zadevi sta takoj obvestila ekipo nujne medicinske pomoči in Center za socialno delo Celje. Gospo so odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer so jo oskrbeli,« so nam uradno sporočili iz Policijske uprave Celje. Glede ravnanja hčere, ki naj bi skrbela zanjo, policija zbira obvestila zaradi suma kaznivega dejanja zanemarjanja slabotne osebe. »Gospe in njene hčere v preteklosti nismo obravnavali niti nismo bili kakorkoli drugače seznanjeni z razmerami, v katerih je gospa živela. Občanki, ki nam je pisala, se zahvaljujemo za obvestilo in skrb,« še dodajajo na policiji. K hčeri? V hišo, kjer so jo našli, žensko niso vrnili, namestili naj bi jo v stanovanju pri hčeri. Po naših podatkih policijo in socialne delavce skrbi in jezi ravno to. Ampak drugače glede na zakonodajo ne gre. Ostarela ženska naj bi namreč odklanjala vse možnosti, ki so ji jih ponudili, tudi možnost namestitve v domu za ostarele. Prisilno tega nihče ne more narediti brez obširnega mnenja ustreznega izvedenca, ki bi lahko presodil, ali ženska ne more odločati o sebi. Po informacijah, ki jih imamo, naj bi hčerko in mamo v nadaljevanju poostreno in redno nadzorovali, predvsem njune bivanjske razmere. Ni izključena niti možnost nadaljevanja postopka, s katerim naj bi ugotavljali, ali lahko mati sploh odloča o svoji prihodnosti. Bo torej agonijo rešil postopek odvzema opravilne sposobnosti? Morda, a tudi za to sta potrebna birokracija in čas. SŠol »Na naslov bivanja starejše gospe v Celju sta tako odšla policistka in policist ter ugotovila, da je gospa, ki je nepokretna, živela v nečloveških razmerah. Okoli nje so bili kupi smeti. Občanki, ki nam je pisala, se zahvaljujemo za obvestilo in skrb.« V primežu toge zakonodaje Informacija o stanju ostarele osebe, kot smo jo dobili pretekli teden, kaže, da imajo uradne ustanove ne glede na vse pogosto zavezane roke. In ni skrivnost, da to povzroča jezo in nemir tudi med socialnimi delavci in policisti, ki na terenu vidijo marsikaj. A so njihovi ukrepi kljub temu možni samo v okviru zakonodaje, ki je, kakršna je. »Ko center za socialno delo iz okolja prejme informacijo, da za otroka, invalida ali starejšo osebo, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase, ni primerno poskrbljeno, mora to preveriti. Če gre za posameznika ali družino, ki jo je center že obravnaval, potem strokovni delavec oceni, ali je potrebno takojšnje posredovanje in na kakšen način, da bo cilj, ki ga zasleduje (preveriti, ali je za osebo primerno poskrbljeno), tudi dosežen. Pri tem mora ravnati v okviru svojih pristojnosti, kar pomeni, da delavec centra ne more vstopiti v tuje stanovanje >kar tako<, po lastni presoji, ampak mora obisk napovedati in pojasniti, zakaj prihaja. Lahko sicer pride z namenom, da opravi obisk, vendar če mu posameznik vstopa ne dovoli, tega obiska ne more opraviti,« je za Novi tednik pojasnila pomočnica direktorice CSD Celje - Enote Celje mag. Nada Caharijaz Ferme. Potem še težave s psiho ... Huje se zaplete, če ima center še informacijo in sum, da gre v družini za psihične težave skrbnikov oziroma otrok, katerih naloga je poskrbeti za ostarele in onemogle starše. Čeprav je zaradi tega vprašljiva njihova skrb zanje, mora center to skrb preveriti. In če center ugotovi, da ta skrb ni zadostna, osebi, ki to pomoč potrebuje, ponudi socialno-varstvene storitve, najprej prvo socialno pomoč. »V okviru te se strokovni delavec pogovori z osebo in jo spodbudi, da mu pove o svojih stiskah in težavah, da uporabnik sam izrazi svojo oceno in stališča o razmerah, v katerih se je znašel. Strokovni delavec uporabniku ponudi pomoč in podporo pri prepoznavanju njegove socialne stiske, pri tem mora upoštevati njegova pričakovanja in njegove predloge rešitev. Na koncu uporabniku predstavi možne rešitve. V zgornjem primeru bi uporabniku predlagal dodatno obliko pomoči, če mu jo lahko zagotovi kdo iz njegovega okolja (to je mogoče, če ima zagotovljeno socialno mrežo), pomoč na domu, dnevno varstvo starejših v domu za starejše ali in- NAŠA TEMA 13 Naj vam bo mar za sočloveka Žalostno je, da primer iz preteklega tedna na Celjskem še zdaleč ni edini. »Bilo jih je kar nekaj, podobnih kot je ta, ki ste ga odkrili na podlagi anonimne prijave. Naši prostovoljci se ob odkritju takšnih primerov takoj odzovejo, da ne pride do tragičnega konca,« pravi Damjana Lovrenčič, pokrajinska koordinatorka programa Starejši za starejše za območje pokrajine Celje - vzhod. »Težko rečem, da so takšni primeri izjema ali da jih je veliko. Kot prostovoljci še vedno namreč nimamo dovolj vpogleda v položaj starejših občanov, ker nimamo dostopa do vseh in ker je to občutljivo področje. Marsikdo se namreč ne strinja s tem, da kdorkoli posega v njegovo življenje ali pogoje bivanja,« še dodaja sogovornica. Program Starejši za starejše v jeseni življenja močno udari-deluje v okviru Zveze društev ta lakota in huda revščina. »V upokojencev Slovenije, ki je z upokojenimi strokovnjakinjami Slovenske filantropije leta 1995 začel razvijati projekt medsebojne pomoči starejših, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. Program je v takšnem obsegu, kot je danes, zaživel leta 2004. Bistvo programa je, da prostovoljci obiščejo vse starejše od 69. leta v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo, in jim poskušajo organizirati pomoč, takšnih primerih se povežemo z Rdečim križem, znotraj našega programa deluje tudi tako imenovana banka hrane.« Vsi, ki jih prostovoljci obiskujejo, seveda nimajo težav. »Toda tisti, ki trpi zaradi stiske, o tem ne spregovori takoj. To je dolg proces in včasih je treba več mesecev obiskov, da o teh težavah izvemo ali jih opazimo,« pojasnjuje sogovornica. Mnogi starejši pogrešajo Prostovoljci programa Starejši za starejše imajo točno določen protokol, po katerem morajo ravnati v primeru, ko pri svojih obiskih starejših zaznajo sum nasilja nad njimi. Če pridobljeni podatki kažejo na ogroženost na primer varnosti ali zdravja, omejevanje pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb starejšega, ki lahko povzroči večjo, nepopravljivo škodo v njegovem življenju, je treba o tem takoj obvestiti pristojne ustanove, center za socialno delo ali policijo. Če situacija ni življenjsko ogrožajoča, se na podlagi pridobljenih podatkov prostovoljec posvetuje s koordinatorjem. Če žrtev ne želi, da prostovoljec obvesti pristojne ustanove o nasilju, ki ga doživlja, in prostovoljca prosi, naj tega ne stori, prostovoljec upošteva njeno željo in je ne sili v obveščanje, razen v primeru neposredne ogroženosti. Mora pa prostovoljec v pogovoru poskušati pripeljati žrtev do čim večjega razumevanja njenega položaja in posledic nasilja ter jo seznaniti z možnimi rešitvami iz položaja, v katerem je. SIMONA SOLINIC Eden od problemov, s katerimi se srečujejo v programu Starejši za starejše, je, da se mlajši upokojenci težko odločijo postati prostovoljci. Program delno financira ministrstvo za delo, večinoma je odvisen od številnih donatorjev. Toda denarja je še vedno premalo, da bi prostovoljci naredili vse, kar bi želeli. če jo potrebujejo. Razumljivo je, da pri takšnih obiskih opazijo tudi slabe razmere, v katerih starejši živijo sami ali s svojci. Starejši pogrešajo pogovore In zgodbe so tudi boleče. Prostovoljci opazijo, da starejše štitucionalno varstvo.« Toda vse to mora biti v skladu z voljo uporabnika. »Tudi če center meni, da bi bilo za uporabnika najbolje poskrbljeno z namestitvijo v inštitucionalno varstvo, pri čemer on to odločno odklanja ter želi, da skrbi zanj njegov otrok, čeprav je po običajnih merilih ta otrokova skrb zanj pomanjkljiva, uporabnika ne sme in ne more namestiti v inštitucio-nalno varstvo oziroma dom starejših občanov proti njegovi volji,« je jasna Caharijaz Fermetova. Soglasje ali sklep Proti volji je mogoče posameznika namestiti v inštitu-cionalno varstvo le s sklepom sodišča. Eden od predlagateljev tega postopka je sicer tudi center. Tak ukrep je možen le takrat, ko oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in če navedenih vzrokov ali ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Takšen predlog je skrajni ukrep in je mogoč le takrat, ko so izpolnjeni vsi trije pogoji. Po neuradnih podatkih, ki jih imamo, obstaja velika možnost, da ravno zaradi slednjega celjski center za socialno delo v primeru, o katerem poročamo, še ni rekel zadnje besede. SSol druženja, pogovore, tudi kdaj kakšno spremstvo v trgovino ali zdravstveni dom. Starostniki so ujeti tudi v primež birokracije in papirologije, tudi pri urejanju tega jim lahko pomagajo prostovoljci. »Pogosto se obisko-vanci in prostovoljci tako navežejo, da je težko dočakati nov obisk,« še pojasnjuje Lovrenčičeva. Stisk je vseeno veliko. Do vseh, ki jih doživljajo, program Starejši za starejše niti ne zmore dostopati, pravi pokrajinska koordinatorica. »Velik problem, s katerim se srečujemo, je pridobitev uradnih podatkov o številu občanov, ki so starejši od 69 let, ki bi jih lahko vključili v program. Pomagamo si na različne načine, da pridobimo tovrstne informacije, tudi preko podatkov s seznamov članov društev upokojencev, vendar niso vsi upokojeni občani včlanjeni v društva,« pravi Lovrenčičeva. Ne želijo govoriti o stiskah Prostovoljci tudi pozvonijo pri vratih, obiščejo upokojence, da bi jim ponudili pomoč, če jo potrebujejo. Pogosto naletijo na zaprta vrata, ker nekateri ne želijo stikov z zunanjostjo. »Včasih razmišljam, ali je to, da ne potrebujejo pomoči, res ali enostavno ne želijo, da pride OB ROBU Dragi »sosed«, hvala ti, ker ti je bilo mar! Ko prejmeš tak zapis, kot je priromal pretekli teden v naše uredništvo, novinarstvo ni več na prvem mestu. Na prvo mesto postaviš čut za sočloveka. Zato smo se v uredništvu odzvali tako, kot smo se. S takojšnjim klicem na policijo. Nato kot človek spremljaš delo policistov in socialnih delavcev. Ne kot novinar. In vidiš, da niso birokrati, ampak tudi ljudje, ki na terenu vidijo in doživijo marsikaj. Toda ukrepajo lahko le v okviru sistema. Ta je gnil. Ne zaščiti dovolj najranljivejših v naši družbi. In dvomim, da jih kdaj bo. Še danes ne vem, kdo nam je poslal anonimko. Podpisan je le »sosed«. Toda njemu ali njej gre zahvala, da so pristojni zadevo takoj preverili. In kaj je najhuje, kljub temu da nikomur, ki je bil vpet v reševanje situacije, ni vseeno? Ostarela ženska naj bi bila zdaj nameščena pri hčeri. Isti, ki naj bi jo policisti ovadili zaradi zanemarjanja. Ampak drugače trenutno res ne gre. In to je najbolj žalostno in tisto, kar jezi vse. Ko se čustveno zlomijo policisti in socialni delavci pod težo primera, ki ga obravnavajo, in pod togo zakonodajo, ki jo morajo upoštevati, se vprašaš, kaj za vraga država čaka s sprejemom boljših predpisov, ki bodo starejšim omogočali dostojnejše življenje. In potem ostaneš brez odgovora in brez besed. Prvotna naloga prostovoljcev v programu Starejši za starejše je druženje s starejšimi. Ob prvem obisku slednji vedno izpolnijo anketni vprašalnik in dajo soglasje k temu, da jih prostovoljci lahko obiskujejo. Se pa kdaj zgodi, da starejši ne želijo izpolniti celotnega vprašalnika, saj so v njem tudi vprašanja, ki se nanašajo na njihove življenjske razmere. »Vedno je od obisko-vanca odvisno, ali se bo odločil, da ga lahko obiskujemo. Nikogar ne moremo v nič prisiliti, četudi živi še v tako težkih razmerah,« dodaja pokrajinska koordinatorka programa Starejši za starejše Damjana Lovrenčič. njihova stiska na plan, ker se morda bojijo odziva svojcev.« Nekateri starejši so zato pogosto odrezani od okolja, morda k temu težijo tudi sami, zgodbe so različne in ne moremo jih metati v isti koš. Zato je zelo pomemben čut za sočloveka. Da so sosedje pozorni, če katerega starejšega soseda dlje časa ne opazijo. »Ljudje bi morali biti pozorni na te stvari. Se posebej če je starostnik sam, brez svojcev, poleg tega še bolan. Morda pozvonijo pri njem, preverijo, ali je dobro. Tudi večkrat na dan, če je treba. Samo tako bi lahko preprečili tako hude zgodbe,« pravi Lovrenčičeva. Toda ali je res ljudem danes tako mar za sočloveka v takšnih situacijah? »Ljudje praviloma niso takšni. Marsikje ne. In zato se boleče izkušnje tudi doga- »Tudi če center za socialno delo meni, da bi bilo za uporabnika najbolje poskrbljeno z namestitvijo v inštitucionalno varstvo, pri čemer on to odločno odklanja ter želi, da skrbi zanj njegov otrok, čeprav je po običajnih merilih ta otrokova skrb zanj pomanjkljiva, uporabnika ne sme in ne more namestiti v inštitucionalno varstvo oziroma dom starejših občanov proti njegovi volji.« jajo. Tam, kjer v nekem stanovanjskem bloku živi več upokojencev, je še v navadi, da so bolj pozorni drug na drugega.« Bodo ostali brez oskrbe? Generacija se stara. Starejših bo vedno več. Sistem v naši državi še vedno ni naravnan tako, da bi to samoto in prepu-ščenost starejših samim sebi učinkovito odpravil. Se vedno ni sprejetega niti Zakona o dolgotrajni oskrbi. Čeprav se o njem veliko govori, enako o pozitivnih stvareh, ki naj bi jih prinesel, se Lovrenčičeva tudi boji, kaj se bo zgodilo, če zakon ne bo kmalu sprejet. »Zakon naj bi ponudil rešitve na področju doseganja tega, da lahko starostnik ostane čim dlje doma. Toda to pomeni, da bi se morala socialna služba kadrovsko zelo okrepiti, a tudi patronažna služba. Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe naj bi podaljšali do konca leta - junija bi se moral izteči. Ko se bo pilotni projekt končal in če takrat zakon še ne bo sprejet in zaživel v praksi, se bojim, da bodo ti, ki so zdaj v pilotni projekt vključeni, naenkrat ostali brez pomoči in oskrbe.« SSol Kaj lahko storite? Bodite pozorni, če je vaš sosed starejši in živi sam, še posebej če ima slabo zdravstveno stanje in nima svojcev. Če menite, da bi starejšega lahko obiskali prostovoljci programa Starejši za starejše, lahko pokličete društvo upokojencev na svojem območju in to društvu omenite. Če sumite, da starejši živi v slabih razmerah ali slabih bivanjskih pogojih, lahko o tem obvestite enoto centra za socialno delo na svojem območju, ki mora stanje na terenu preveriti. Kadar opazite, da starejši živi sam in morda v hudi socialni stiski, brez sredstev za preživljanje, lahko stopite v stik tudi z območnimi enotami Rdečega križa ali Karitas. Če opazite, da obstaja sum, da je starejša oseba žrtev kaznivega dejanja, zanemarjanja, verbalnega, psihičnega ali fizičnega nasilja, lahko to prijavite na 113 ali tudi na anonimno številko policije 080 1200. Če ste starejši in ne najdete izhoda iz svoje stiske, potrebujete pa pomoč strokovnjakov, lahko pokličete na 080 11 55, to je številka Društva SOS, kjer vam bodo pomagali z nasveti o tem, kaj lahko storite, in s pogovorom. 14 KRONIKA Umor na grozovit način in ne uboj ali povzročitev hude telesne poškodbe Zaradi umora na Polzeli mu grozi trideset let zapora 43-letni Andrej Vrščaj, ki so ga v soboto popoldne iskali vsi slovenski policisti, našla pa ga je avstrijska policija pri Pliberku, bo ovaden zaradi umora na zahrbten in grozovit način. Najprej so policisti in tožilski menili, da bo šlo pri pravni klasifikaciji kaznivega dejanja, ki ga je storil na Polzeli, za uboj ali za povzročitev hude telesne poškodbe. A so očitno po zaslišanju storilca mnenje temeljito spremenili. 43-letniku zdaj grozi celo najvišja zaporna kazen pri nas - 30 let. SIMONA SOLINIC Policija je takoj po dogodku v javnost posredovala tudi fotografijo Andreja Vrščaja, saj je za njim takoj razpisala ukrep iskanja. V tistem trenutku je bilo pomembno čimhitrejše prijetje, saj se ni vedelo, ali je lahko Vrčaj nevaren v stiku z drugimi ljudmi. Moški je umoril 69-letne-ga prijatelja in soseda svoje mame Vinka P. 43-letnik je zjutraj prišel domov, ko sta mama in 69-letnik spravljala drva, nato se je odpeljal, a se je kmalu vrnil in pomagal pri delu. Po kosilu je na vrtu ob materini hiši, v kateri je živel tudi storilec, prišlo med moškima do nesoglasja. Ko je mati želela umiriti situacijo, saj je 43-letnik želel fizično obračunati z 69-letnikom, jo je sin odrinil, da je padla po tleh in si zlomila roko. Nato je 43-letnik pograbil sekiro in starejšega znanca večkrat udaril po glavi. 69-letnik ob tako hudih poškodbah ni imel možnosti, da bi preživel. Zdravnica je ob prihodu na kraj lahko samo potrdila smrt. Pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije Aleš Slapnik pravi, da storilca umora do zdaj niso obravnavali zaradi kršitev ali kaznivih dejanj. Da se je zgodila tragedija, je regijski center za obveščanje obvestila bližnja soseda. Od tam je klic romal v operativno-komunikacijski center celjske policije. Na Celjskem lani ni bilo nobenega umora. Zadnji umor na Celjskem je bil leta 2018 v Ločah, ko je 62-letnik umoril partnerko in nato storil samomor. Predal se je sam 43-letnik je nato sedel v vozilo in se odpeljal proti Velenju. Med odhodom od doma je poškodoval še sosednje vozilo, ki je bilo parkirano v bližini. Približno ob 16.30 so bili celjski policisti obveščeni, da imajo avstrijski policisti v bližini Pli-berka v postopku moškega, ki trdi, da je povzročil nesrečo in da je v Sloveniji nekoga umoril. Pozno zvečer so Avstrijci osumljenca slovenski policiji predali na Holmcu. 43-letnik naj bi do Avstrije vozil po stranskih cestah. S katerim namenom je šel v Avstrijo, še ni znano. Rojen je bil v Nemčiji, tako tekoče govori tudi nemško. Pri Pliberku je ustavil na zasebnem zemljišču in lastnika prosil, naj pokliče policijo, češ da je povzročil prometno nesrečo. Ko so avstrijski policisti prišli na kraj, jim je dejal, da je v Sloveniji nekoga umoril. Osumljenec do zdaj ni bil v sporu z žrtvijo. 69-letnik je večkrat njegovi mami nudil pomoč pri delih. Žrtev naj bi sicer živela v bližnjem stanovanjskem bloku, dolga leta je bila zaposlena v polzelski tovarni nogavic. Kaj bo razkrilo sojenje? »Storilec do zdaj ni bil osumljen zaradi kaznivega dejanja ali kršitve. Obravnavali smo ga dvakrat. Prvič leta 2015, ko je bil prijavljen kot pogrešana oseba, a se je nato kmalu vrnil domov. Drugič leta 2017, ko so ga prijavili sosedje, da jih nadleguje z zvonjenjem po domovih. Takrat smo o tem obvestili center za socialno delo, vendar kršitve pri tem dejanju ni bilo,« je dejal Aleš Slapnik, pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije. Ali je šlo morda za kakšne psihične težave, zaenkrat še ni potrjeno. Motiv za tako brutalno kaznivo dejanje prav tako še ni znan. Govorice, ki so krožile predvsem po Polzeli med tamkajšnjimi občani, kažejo, da se sin nikakor ni mogel sprijazniti z materinim prijateljevanjem z 69-letnikom. Mati je bila namreč vrsto let ločena. Občani mater poznajo kot žensko, pri kateri nikoli ni bilo v družini nobenih odstopanj. Podrobnosti umora, predvsem vzrok in to, ali storilec dejanje obžaluje, bodo znani - če ne prej - v sojenju. To se bo moralo začeli v dveh letih, če bo 43-letnik ostal v priporu. Foto: PU Celje, ŠO Odnesel denar iz blagajne Celjski policisti še vedno iščejo neznanca, ki je v soboto zvečer oropal trgovino ob zahodni vpadnici v Celje iz smeri Levca, in sicer na Ljubljanski cesti. Moški je vstopil v trgovino nekaj minut pred 20. uro in z orožjemzagrozil zaposlenemu ter od njega zahteval denar.Ko mu ga je izročil, je storilec pobegnil peš p roti celjskemu naselju Plava laguna. Ro par je visok približno 19)51 nentimetrov, v času ropa je bil zamaskiran in oblečen v temna oblačila. V trgovini je bilo takrat še nekaj s trank, ki so se umaknilo pred storilcem. Ta naj bi bil zvmaskiran s kapo in z ruto. Po nekaterih podatkih naj bi imel snetlv modre oči, vevoril naj bi s hrvaškim naglasom. loškodo-val ni nikegar. Kolike denarja je odnese 1, ni znano. Policija še vedno napreša vse, ki so v tietem času v bližini opazili sumljivo osebo, ki ustrezavošsu, naj pekličejo na 113 ali na anonimno številko policije 080 1200. Poškodovan tudi mladoletnik Sredi preteklega tedna se je na Dečkovi cesti e Celju huji poškodovala 46-letna kolesarka. Vozila je iz smeri Kersnikove ulice, nato je padla, ko naj bi poskušala obvoziti pešce na kolesarski stezi. Huda ne sreča se je zgodila tudi v Šoštanju v bližini železniške postaje. 39-letni voznik osebnega vozila je vozil po STANOVANJE mesta, nakar je trčil v 16-letnega pešca, ki je vozišče prečkal izven preheda va pešce. Mladoletnik je bil v trčenju lilije poškndovan. Pešec je bil huje poškodovan tudi v Prožinski vasi. V 41-letnika je na prehodu za pešce trčil 40-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil proti Šentjurju. Med gašenjem omagal in umrl Celjnki kriminalisti preiskujejo vzroke nedeljskega po-žera v stanovanj nisi hiši v Lembergu nasi obmo čju Šmarja pvi Jelšah. Gasilci so v hiši ob prihodu na kraj našli mrtvega 7a-lešnega moške^. Požar je izbruhnil v kurilnici hiše. Moški ga je najverjetneje poskušal pogasiti, vendar je med gašenjem iz za zdaj še neznanega razloga omagal in umrl. Preiskava o vzroku smrti ni končana. Okoliščin, ki bi kazale na nasilno smrt, pri ogledu kriminalisti niso zaznal Ogenj jk nato ugasnil sam, gasilci so morali prostor dodatno ohladiti, pre zračiti vse prostore in opraviti moritve prisotnosti plinov. Posredovali so prostovoljni gesilci iz Mestinja in Prostovoljnega gasilskega društva Rogaška Slatina. AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 15 Za zamišljeno Renato Hostnik vedno nasmejan Zvonko Pliberšek. Edini moški med ženami ... Za nami prvi mesec sprememb Za nami je prvi mesec Akademije zdravega življenja. Čas hitro mineva. To najbolj občutijo udeleženci. Prvi mesec je pomenil lažje vaje, od zdaj naprej se bodo stopnjevale. Medtem ko ekipa pridno vadi skupaj in posamično, naša najmlajša Anja Rožič vzporedno vadi individualno z osebnim trenerjem v Fitnesu Fit&Beat Gym v Celju. Kmalu bomo spet preverili, kako ji gre. Prvi učinki so že tu pri vseh. Nasmejane in čakajoče na navodila za vadbo. Brez smeha ne gre. Skupina je zdaj že bolj povezana. SIMONA SOLINIC Ta teden je v Žalcu, kjer se ekipa, razen Anje, srečuje tedensko, minil še v znamenju informacij o pravilni prehrani. Skupina je izvedela, kako mora biti pravilno sestavljen krožnik. Kot smo obljubili, v akademiji ni štetja kalorij. Tatjana Kruder, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, je tokrat udeležencem na srce položila nekaj zanimivih dejstev in nasvetov. Le če se jih bo vsak držal, bodo učinki hitreje vidni. Tako je skupina izvedela, zakaj je obrok vedno dobro kombinirati s sadjem ali z zelenjavo. Ali da je najboljše mleko neposredno od kmeta oziroma pasterizirano in nehomogenizirano. »Izogibati se je treba tako imenovanemu UHT- ali steriliziranemu mleku (mleku z dolgo obstojnostjo na sobni temperaturi), saj je to osiromašeno tako glede količine vitaminov kot mineralov. Kalcij med toplotno obdelavo ni več izkoristljiv za organizem. Tudi kalcij, ki ga dodajo v mleko, po toplotni obdelavi ni najbolj izkoristljiv,« pravi Kruderje-va. Podobno kot pri toplotni obdelavi predvidevamo, da je mleko osiromašeno tudi s procesom homogenizacije, saj je izpostavljeno visokemu tlaku in hitrosti pretoka. To je le nekaj zanimivosti, ki jih slišijo udeleženci našega projekta. Foto: GrupA > Л*/AKADEMIJA >, ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Med vadbo je treba piti. Za preskrbo telesa s tekočino med skupinskimi vadbami je poskrbljeno z najboljšo vodo. V ospredju Nataša Potočnik. Za njo Anica Podergajs ob kineziologu Matevžu Klevžetu.V ozadju energična Helena Umek. »Oh, poglej. Vsega imam na pretek. Ne trpim pomanjkanja,« je nasmejano komentirala, ko je videla svoje rezultate odvzema krvi. Ampak brez skrbi, vse je ok! Nekaj priporočil: • Vegetarijanci morajo zaužiti dovolj beljakovin, ki jih dobijo iz stročnic (soja), oreškov, sezama in drugih semen. Paziti morajo na prehrano, da zadostijo vsem potrebam organizma, še posebej v času nosečnosti. Otrokom (predvsem najmlajšim) vegetarijanstvo odsvetujemo. • Uživati je treba majhne morske ribe dvakrat tedensko, saj so izjemno bogat vir omega-3 maščobnih kislin (ščitijo pred boleznimi srca in ožilja), poleg tega povečujejo vnos kalcija in drugih mineralov v organizem. Izogibajte se uživanju večjih (predatorskih rib) in morskih sadežev, saj se v njih kopičijo težke kovine. • Priporočljivo je uživati pusto meso in uporabljati čim manj nasičenih maščob za pripravo mesa, saj se med peko ustvarjajo transmaščobne kisline in določene rakotvorne snovi (akrolein). • Pri pripravi solate je dobro uporabljati čim več različnih olj za zagotovitev čim boljšega razmerja maščobnih kislin. Istočasno lahko uporabljate sončnično, oljčno, bučno, laneno, orehovo, sezamovo in druga olja. • V povprečju telo potrebuje vsaj dva litra čiste tekočine na dan, da lahko normalno deluje. • Uživanje kave (kofein) v zmernih količinah (največ tri skodelice na dan) deluje pozitivno na naš organizem. Večje količine nam lahko povzročajo težave. Mleko ni pijača, ampak hrana. Vir: Tatjana Kruder 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo aliod lično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Februar v slaščičarni Februar je mesec ljubezni in veselja. Dišalo je in dišalo bo po tradiciji, čokoladi, ljubezni, navihanosti... Ob ponudbi tortic, darilnega programa, piškotov, makronov in tort po naročilu vas v pustnem času razvajajo z Zvezdinimi butičnimi krcfi. Že skoraj tradicionalno pripravljajo vsak dan sveže, ročno narejene in naravno vzhajane krofe, polnjene z najboljšo marelično marmelado. Krofe, ki jih morate poskusiti, spečejo v omejenih količinah, zato jih nikar ne zamudite. Kmalu bo zadišalo tudi po flancatih, ki se kar topijo v ustih, saj jim po starem receptu za krhkost dodajo belo vino. največja ljubezen v slaščičarni Zvezda je namenjena pripravi sladkih pregreh. In prav je, da to ljubezen delijo. V Zvezdi bo na voljo bogat darilni Valentinov program. Izbirali boste lahko med čokoladnimi srčki, piškoti za zaljubljene, makroni... Vse to je le majhen del bogate ponudbe, ki jo pripravljajo za AC KRALJ, Cast d.o.o. Malteška cesta57 3313 Polzela T: 03/ 7050400 www.cast.si Kakovostna drva • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE 03 703 122 440 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net ШШ PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI GRADBENA ^/Jß TRGOVINA tomaz@grad bena- trgovina. s i www.gradbena-trgovina.si ^fs h. A M 12 666. 070 96 99 55 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATERIAL 4/ i/ Svinjski ribsi začinjeni ali nezačinjem www.fingust: ZAPOSLOVANJE 17 frgotur Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 31. 3. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji -ključavničar/varilec (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje, tujina) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si. Elektro vzdrževalec II (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih me- stih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektro vzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec CNC- strojev (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.tr-gotur.si. Računovodja (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnoprav-ne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnjo bolonjskega študija, odlično poznavanje MS Office okolja (Word, Excell, Outlook) s poudarkom na Excellu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision), dobre komunikacijske spodobnosti, sposobnost sprejemanja odločitev, natančnost, zagnanost in samoiniciativnost, odločnost, samostojnost in odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Prebold) Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost. Zaželeno je: poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije, višja raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje. Prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami. Pričakujemo pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec linije arnit (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: pripravljanje materialov, ki so potrebni za vstavitev v linijo arnit, spremljanje in nadzorovanje poteka dela na liniji in odpravljanje pomanjkljivosti, izvajanje samokontrole lastnega dela po fazah proizvodnje, izvajanje korekturnih izdelav, ki odstopajo od ustaljenih tehnoloških postopkov, pripravljanje poročil o delu, evidenc, zapiskov in ostale potrebne dokumentacije, opravljanje drugih del po nalogu nadrejenega. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Demteks, Borut Demšar, s. p., Prelo-ska cesta 6, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold) Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja, pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Odpremnik (m/ž) (Prebold) Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju od-preme, pripravljenost za učenje na področju ograjnih sistemov ter od-preme in skladiščne logistike, izpit za upravljanje viličarja, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. 13 Moje Delo Inženir avtomatizacije (m/ž) (Laško, Ljubljana) Delate na področju vzdrževanja, imate za sabo že kar nekaj izkušenj in dobre komunikacijske veščine te želite svoje znanje še nadgraditi z delom v našem podjetju? Bi želeli postati del mednarodnega tima, kjer imate možnost prispevati pri upravljanju sprememb in imeti širok vpogled v delovanje podjetja Heineken? Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Zdravstveni tehnik (m/ž) (Laško) Kaj pričakujemo? V. stopnjo strokovne izobrazbe, leto dni delovnih izkušenj, poskusno delo je 2 meseca. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 10. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik strojnik (m/ž) (ACB Maribor in izpostava Ptuj) Opravljanje vzdrževalnih del z vozili, s stroji in z napravami ter ustreznimi priključki, postavljanje, vzdrževanje in odstranjevanje cestnih zapor, preventivno vzdrževanje vozil in opreme, pregledovanje stanja vozišč in pripadajočih objektov na AC in HC, urejanje delovnega okolja, posredovanje informacij uporabnikom AC in HC, vodenje evidenc in pripravljanje poročil. Dars - Družba za avtoceste RS, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec za krajši delavnik 30 ur tedensko (m/ž) (Celje) Naša pričakovanja: pridnost in pozitiven pristop k delu, usmerjenost na kupca in prodajne rezultate, komunikativnost, odgovornost, sposobnost za timsko delo, končana srednja šola .... Reserved fashion, modne znamke, d. o. o., Brodišče 12, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sistemski inženir IT (m/ž) (Štore) Opis dela: namestitev, vzdrževanje, nadzor in upravljanje strojne in programske opreme na delovnih postajah, vzdrževanje, nadzor in upravljanje strojne in programske opreme na strežnikih, vzdrževanje, nadzor in upravljanje omrežne infrastrukture, upravljanje stacionarne in mobilne telefonije, skrb za varnost celotnega sistema, administracija specifičnih aplikacij na kli-entih ... Valji, d. o. o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bančni svetovalec (m/ž) (Savinjsko-Koroška) Opis dela: proaktivno trženje bančnih in finančnih storitev, opravljanje poslov osnovnega bančništva, opravljanje poslov osnovnega bančništva, finančno svetovanje komitentom v osnovni obravnavi, opravljanje poslov plačilnega prometa, blagajniških in trezorskih poslov ... NLB, d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Svetovalec za prebivalstvo (m/ž) PE Celje (poslovalnica Šmarje pri Jelšah) V Deželni banki Slovenije, d. d., iščemo novega sodelavca, zato vam ponujamo možnost, da z nami uresničite svoje poslovne ambicije, in k sodelovanju vabimo kandidate za delovno mesto svetovalec za prebivalstvo. Deželna banka Slovenije, d. d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec/specialist za kolesarski sortiment (m/ž) (Ljubljana, Maribor, Celje) Za kolesarski sortiment iščemo sodelavca s poglobljenim poznavanjem koles in kolesarskega trga, V. stopnjo izobrazbe in letom delovnih izkušenj. Iščemo kandidata z aktivnim življnjskim slogom in ljubeznijo do športa. Hervis Sport in moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Maribor, Celje, Ptuj) Pričakujemo najmanj štiri leta delovnih izkušenj v računovodstvu, zanimanje za to področje dela in željo po strokovnem napredovanju, strokovnost in natančnost, pozitivno naravnanost in kolegialnost, dobro osebno organiziranost, željo po pomoči drugim. Zeus, davki in računovodstvo, d. o. o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajno-nabavni referent (m/ž) (Vojnik) Ste natančni, odgovorni, komunikativni in proaktivni? Želite delati v podjetju, ki ima več kot 30-letno tradicijo na področju metrologije? V svojo ekipo vabimo sodelavca ali sodelavko. Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 29. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Operater proizvodnje pijač (m/ž) (Laško) Za opravljanje del delovnega mesta se zahteva najmanj V. stopnja izobrazbe živilske, alternativno tehnične smeri, zaželena osnovna raven znanja angleškega jezika. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pi-vovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser medicinske opreme (m/ž) (Velenje) Pričakujemo najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri, 1 leto izkušenj na področju servisiranja medicinski aparatov . Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodaja živil (m/ž) (Velenje) Pričakujemo končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo živilske ali ekonomske smeri, poznavanje osnov računalništva, spoštovanje veterinarskosanitarnega reda, komunikativnost, zanesljivost in zavzetost. Perutnina Ptuj, d. o. o., Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj. Prijave zbiramo do 6. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operativni vodja del -merilec (m/ž) (Celje) Glavne delovne naloge: pregled projektne dokumentacije, ogledi in izmera na gradbišču, skrb za pravočasno dobavo polizdelkov in ostalih materialov na gradbišče, sodelovanje s predstavniki na gradbišču ... Stimulativno nagrajevanje. Namen je dolgoročna zaposlitev. Simer Plus, d. o. o., Kosova ulica 27, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Izkušen natakar (m/ž) (Velenje) Delovne naloge: sprejem naročil in strežba hrane in pijače, priprava in ureditev jedilnih prostorov, blagajniško poslovanje. Stimulativna in redna plačila z vsemi pripadajočimi dodatki (božičnica, regres). Delo v urejenem in stabilnem podjetju. XI HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, Velenje, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 21. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Konstrukter (strojni, gradbeni inženir) (m/ž) (Celje) Glavne delovne naloge: izdelava tehnične dokumentacije za aluminijske in jeklene konstrukcije, podajanje predlogov za konstrukcijske rešitve integracije sklopov in elementov v celoto. Stimulativno nagrajevanje. Namen je dolgoročna zaposlitev. Simer Plus, d. o. o., Kosova ulica 27, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Veselje Celjank po zmagi na enem -od številnih lokalnih derbijev z Žal-čankami. Ženski rokometni klub Z'dežele Celje slavi 25-letnico Ideja Toneta Goršiča obrodila sadove Celjski ženski rokometni klub Z'dežele je naslednik številnih klubov, ki so se zvrstili po letu 1994. Takrat je Tone Goršič, malce tudi nerazumljen pri tedaj zelo bogatem moškem klubu, v okviru društva Športna šola Celje zbral nekaj deklic, ki so začele spoznavati rokometno igro. Nataša Ljepoja, Alja Vrček, Sanja Vrček, Jasmina Pišek, Katarina Regner, Klara Hro-vatič, Eleonora Kodele, Lara Hrnčič in Lea Krajnc. Mnoge DEAN SUSTER »Pravzaprav je bilo že ob koncu leta 1993, ko sem čutil, da imam še dovolj energije. Po dvajsetih letih premora smo v Celju obudili ženski rokomet. Kmalu sem vpre-gel Danila Kovačiča in sina Martina,« se spominja Gor-šič. Med prvimi sta začeli igrati Saška Štancer in Anja Lesjak. Pridružile so se jima Albina Sanković, Jerica Pintar in Katja Šalamun. Leta 1995 je Športna šola Celje organizirala turnir v mini rokometu, takrat so Celjanke prvič odigrale tekmo. Številne slovenske reprezentantke V kasnejšem dolgoletnem delovanju kluba so dekleta igrala v vseh kategorijah tekmovalnih sistemov Rokometne zveze Slovenije. V članski državni reprezentanci so igrale rokometašice, ki so bile ali so še članice kluba: Katja Čerenjak, Nina Jeriček, Nina Potočnik, Tina Sotler, Jelena Kikanović, Nuša Skutnik, Maja Šon, Alja Janković, Alja Koren, Maxim Pelikan, Pia Hren, Barbara Gorski, med njimi so z reprezentanco igrale na evropskem in svetovnem prvenstvu in Sredozemskih igrah. Prav tako so številne celjske rokometašice Bronasto plaketo je v imenu kluba prejel predsednik ŽRK Zdežele Celje Izidor Krivec (desno). Predal mu jo je nekdanji predsednik Športne zveze Celje Igor Topole. Celjske rokometašice so odigrale šest tekem v evropskih pokalih. Najboljšo predstavo so prikazale 9. oktobra 2005 v dvorani Golovec v kvalifikacijah za ligo prvakinj. Gostile so sloviti Viborg in njegovo zmago ogrožale do zadnjih sekund (25:27). Branila je Barbara Gorski, Nina Potočnik je dala sedem golov, Nuša Skutnik in Ula Toplak sta dali po štiri, Tara Filipović je dala tri, Zala Bojovič dva, po enega so dosegle Nia Majcen, Marija Minić in Vanja Rašković. V ekipi so bile še Alja Janković, Jelena Kikanović, Vesna Lipovčić in Jelena Radović. Člansko ekipo je vodil trener Mišo Toplak. klub zastopale v kadetski in mladinski reprezentanci. Sponzorji in spremembe imen kluba Celjski ženski rokometni klub se je večkrat preimenoval, kajti z njim so sodelovali različni pokrovitelji. Najprej je deloval kot ŽRK Time out. Kasneje je nosil ime ŽRK Puv Nivo, iz katerega sta bila v letu 2001 ustanovljena dva kluba, ŽRK Puv Nivo, ki se je preimenoval v ŽRK Celje, in ŽRK Celeia Celje. Leta 2004 sta se kluba združila, sponzor je postala družba Celjske mesnine. Klub se je najprej imenoval ŽRK Celje Celjske mesnine in kasneje ŽRK Z'dežele Celje. Združitev klubov je doprinesla k večjemu naboru igralk in boljšim uspehom kluba. Dve bronasti plaketi Osnovni cilj delovanja je bil ob dobrih športnih rezultatih predvsem pridobivanje čim več igralk iz lokalnega okolja in hkrati skrb, da igralke izpolnjujejo tudi šolske in študijske obveznosti. Pri pridobivanju igralk je klub ves čas sodeloval s športnimi šolami. Nekaterim igralkam se je uspelo preizkusiti tudi v tujini. K rasti in razvoju kluba so veliko prispevali prizadevni predsedniki kluba, a tudi dober trenerski kader, katerega jedro so bili predvsem nekdanji celjski igralci rokometa. Največji uspehi so se začeli nizati po letu 2005. Celjski klub je bil štirikrat drugi v državnem prvenstvu, osemkrat se je uvrstil na zaključni Tone Goršič turnir slovenskega pokala, šestnajstkrat je bil državni prvak v mlajših kategorijah. Prizadevno delo in športne uspehe je nagradila tudi Športna zveza Celje, ki je za leto 2019 podelila klubu bronasto plaketo za neprekinjeno delovanje kluba od leta 1994. Dolgoletni sodelavec kluba Milovan Tomić je prejel bronasto plaketo za 25-letno neprekinjeno delovanje v športu in klubu. Foto: SHERPA Milovan Tomić Mlade nogometašice s trenerjem Srečkom Ledinkom in njegovima pomočnikoma Savinjska dolina ima ženski nogometni klub Od začetka letošnjega leta je Savinjska dolina bogatejša še za en nogometni klub. Tokrat ne gre za moški, ampak za ženski klub, ki je tudi prvi ženski nogometni klub v Savinjski dolini. V njem delujejo mlade nadarjene nogometašice, ki so v prejšnji sezoni v Ženskem nogometnem klubu Celje že posegle po prvih naslovih. Igralke novega kluba redno trenirajo, v prihodnjih tednih se bodo udeležile več dekliških turnirjev, ki jih organizirajo ŽNK Po-savje v Dobovi, ŽNK Radlje v Radljah ter ŽNK Pomurje v Apačah. Dekleta se nastopov že veselijo, saj so med igralkami v ostalih klubih že spletla mnoga prijateljstva. Klub sestavljajo nogometašice, stare od 13 do 15 let, ki so se doslej kalile v lokalnih tradicionalno fantovskih nogometnih klubih, kot so NK Celje, NK Žalec in NK Šampion, nazadnje tudi v celjskem dekliškem klubu ŽNK Savinja. Pod okriljem slednjega so lani prvič posegle po lo- vorikah in se po številnih turnirskih zmagah v skupnem seštevku točk v okviru NZS zapisale še kot prvakinje jesenskega dela 2019. Kot je povedal Karel Šrot, eden od soustanoviteljev novega kluba Zvezde, sta jih na novo pot in ustanovitev kluba popeljala skupna želja po dejavnem soustvarjanju uspešne športne zgodbe in kolektivno prepričanje, da je treba klub voditi v stalnem dialogu med igralkami, trenerji, vodstvom in starši, in sicer z enakopravno in soglasno udeležbo vseh. Treningi so trenutno organizirani na pokritem nogometnem igrišču Skalna klet v Celju, v marcu pa bo klub začel trenirati na prostem, na urejenem in standardiziranem nogometnem igrišču v Petrovčah. Treninge vodi trener Srečko Ledinek. S kadrovskima okrepitvama, pomočnikom trenerja in trenerjem vratark, želi klub dvigniti raven pripravljenosti mladih nogometašic. DN PODLISTEK / BUKVARNA 19 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Stefan Hertmans: Tujka Franc Skaza, šmarski domoljub in mecen (1838-1892) (5) Cesar je s sklepom 25. februarja 1871 dovolil »dvig« kraja Šmarje v političnem okraju Celje v trg. V uradnem listu št. 13, 1871 je bil objavljen razglas o povzdigu kraja Šmarje v trg. S tem je Šmarje dobilo posebne upravne funkcije ter postalo upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. 18. maja 1870 je bila sklicana seja občinskega odbora Šmarje pri Jelšah, ki so se je udeležili župan Anton Nagy, občinska svetnika Franc Skaza in Anton Schrammel ter občinski odborniki. Na seji je bil soglasno sprejet sklep, da se pridobi dovoljenje za dvig kraja Šmarje v kategorijo trgov. Franc Skaza je na seji podal dodaten predlog, da bi poleg trškega privilegija zaprosili še za ločitev katastrske občine Šmarje iz krajevne občine v samostojno krajevno občino trg Šmarje. Razlog za to pobudo je bil, da je bilo v letu 1870 v trgu Šmarje postavljenih 55 stanovanjskih hiš z župnijsko in s podružnično cerkvijo in je štel 363 prebivalcev. Imel je številne cesarskokrajevne urade: okrajno sodišče, davčni urad, notariat, poveljstvo žan-darmerijske postaje, poštni urad, loto, prodajo tobaka in kolekov, okrajno zastopstvo, okrajni in krajevni šolski svet, občinski urad, odgonsko postajo, užitnin-ski davčni oddelek, tri protipožarne zavarovalnice, dekanijo s tremi duhovniki, šolo z dvema učiteljema in s 450 šoloobveznimi otroki. V Šmarju so bili doktor medicine, ranocelnik in živinoz-dravnik. Poleg uradov so imeli v Šmarju šest gostiln, enega peka, dva trgovca, dve trgovini s kmetijskimi pridelki, trgovino z usnjem, enega usnjarja, dva drvarja, dva mesarja, dva klobučarja, dva kovača, dva mizarja, enega kolarja, dva krojača, pet čevljarjev in tri šivilje za perilo. Se nadaljuje ... Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah 13. Razglas c. kr. deželnega агјн na Stajeiskem oil 8. marca 1871. o irmdM ar Jr kгиј „inmrjf" pnIUIrnrga пкгнЈи prlJlVcfR povzdignil incd Ir^nt r. Njegovo c in kr. apostolsko Veličanstvo je ■/. najvišim sklepom 'j.'i. februarju IS71 blagovolilo dovolili, da se kraj Šmarje v političnem nkrnjti celjskem na Štajerskem povzdigne med trgove, Le-lo »te daje na občno znanje vftled razpisa gospoda ministra notranjih reči od I. marca (871, štev. iTOT. Hitlirek 1. r. Objava razglasa v uradnem listu o povzdigu kraja Šmarje v trg leta 1871 www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Frančiška Kostanjšek, zadnja stanovalka v Žički kartuziji, 1997 Gospa Frančiška Kostanj-šek je bila zadnja stanovalka v Žički kartuziji oz. Zajcklo-štru, kot mu rečemo domačini. Stanovala je v poslopju, kjer je danes muzej. Ko smo obiskovali kartuzijo, je dim iz dimnika kazal, da v kartuziji nekdo živi. Gospa Kostanjšek je dočakala začetek obnove kartuzije in z zanimanjem spremljala dela. Umrla je v 95. letu in s tem se je tudi iz dimnika prenehalo kaditi . Prispeval: Robert Vrečko Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1700 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Prepovedana ljubezen in sveta vojna Nekje sem prebrala priporočilo ene od književnih poznavalk, da je roman Tujka Stefana Hertmansa treba prebrati. Očitno so napotek prebrali tudi drugi, saj se je bilo treba postaviti v vrsto za izposojo knjige. Napeta pripoved spretno krmari med sedanjim časom in skoraj tisočletjem nazaj, ko so prvi križarji krenili osvobajat Jeruzalem izpod oblasti »krivovercev« in so že na poti pobijali, ropali in uničevali. Judje so bili od nekdaj tarča različnih pogromov in takrat ni bilo nič drugače. V ta čas je postavljena prepovedana ljubezenska zgodba med krščanskim dekletom in judovskim fantom. Zapisal jo je avtor, ki je poletja preživljal v vasici na jugu Francije, kjer so ljudje že od nekdaj govorili o pogromu nad tamkajšnjimi judovskimi prebivalci in zakopanem zakladu. Zgodbo je rekonstruiral na osnovi tisoč let starih zapisov, shranjenih v knjižnici v Cambridgeu, kamor so jih prenesli iz sinagoge v starem Kairu, kjer so se čudežno ohranili. Med njimi so bili tudi zapisi o usodi mlade kristjanke Vigdis Adelais, skandinavsko-flamske lepotice iz dobro stoječe družine, ki je za ljubezen do sina glavnega rabina Francije Davida Todrosa žrtvovala vse. Avtor se tako odpravi po istih poteh, ki naj bi jih po dokumentih prehodila Vigdis vse do svojega tragičnega konca. Z ljubljenim Davidom je pustila za sabo udobno in mirno življenje v bogati meščanski družini v Rouenu in zbežala v devetsto kilometrov oddaljen Narbonne, Davidov domači kraj. Tam se je z njim poročila in se preimenovala v Hamoutal ter spremenila veroizpoved. Če bi ju njen oče izsledil, bi njega čakala smrtna kazen zaradi ugrabitve, njo pa življenje v samostanu ali celo smrt na grmadi. Zavedala sta se, da poti nazaj ni in da je njuna prihodnost negotova. Hamoutal je vmes zanosila in ker so razmere postajale za Jude vedno bolj nevarne, saj je bilo sovražno razpoloženih in za borbo pripravljenih križarjev vedno več, ju je Da- vidov oče poslal na pot proti odmaknjeni vasici Monieux na jugu Francije, kjer je judovska skupnost, ki jo je vodil njegov prijatelj Obadiah, še živela v miru. Kar nekaj časa sta preživela v njej, Hamoutal je medtem rodila tri otroke. Vse do dne, ko so se v dolino zgrnile množice križarjev, se je zdelo, da sta na varnem. David in Obadiah sta dragocene dokumente iz sinagoge skrila v skalah nad vasjo, a življenj ljudi nista uspela obvarovati. Križarji so vas izropali, Jude pobili in hiše požgali. V spopadih je umrl tudi David, Obadiah je bil ranjen, medtem ko je Hamoutal z najmlajšim otrokom v naročju skušala rešiti še druga dva, a ji ni uspelo. Križarji so ju odpeljali neznano kam. V knjigi nato spremljamo neverjetno potovanje Ha-moutal, ki po smrti moža ni imela več obstanka v vasi in se je z edinim otrokom, ki ji je ostal, odpravila proti Kairu, da bi od tam nato prišla do Jeruzalema, kjer bi morda našla ugrabljena otroka. Na poti jo je čakalo nešteto preizkušenj in nevarnosti, a s priporočilnim pismom Obadiaha so ji bila odprta marsikatera vrata judovskih hiš. Tako je po hudem trpljenju na poti - vmes je pokopala še zadnjega otroka - prispela do Kaira. V tamkajšnji judovski skupnosti si je opomogla in spoznala, da je pot v Jeruzalem nesmiselna. Ponovno se je poročila in rodila še enega sina. A ko je čez čas izvedela, da naj bi bila otroka pri njenih starših v Rouenu, je spet krenila na pot . Govoric o zakladu avtor ne zna razložiti, domneva, da naj bi šlo za zapise iz sinagoge, ki sta jih skrila David in Obadiah. Vsekakor gre za pretresljivo zgodbo o pogumu, ljubezni in žrtvovanju, a tudi o grozotah opustošenja tako imenovanih svetih vojn tistega časa in preganjanju drugačnih. Tematika, ki žal nikoli ne izgubi aktualnosti. TC O avtorju: Stefan Hertmans (1951) je flamski pesnik, pisatelj in esejist ter predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. Za svoje delo je prejel številne nagrade. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE TRAKTOR TV 420, s sprednjo plužno desko, nekaj priključkov, kosilnico Bcs 127 bencin in os s kolesi za nakladalko Sip, prodam. Telefon 041 983-800. 141 ODLIČNO ohranjen zgrabljalnik JF Stool 315 prodam zaradi nakupa večjega. Telefon 031 787-009. 142 POSEST ODDAM BRAJDE na lepi sončni legi oddam brezplačno v najem zaradi bolezni. Telefon 051 654944. 123 ZE 20 LE OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE NAJAMEM TRAVNIKE in njive vzamem v najem: okolica Frankolovega, Vojnika, Nove Cerkve, Socke in Dobrne. Dobro plačilo. Telefon 041 214-995. p TRAVNIŠKE površine, kjer je možna strojna (traktorska) košnja, v okolici Socke, Nove Cerkve, Vojnika in Dobrne, najamemo. Telefon 031 621-055. 138 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Po ugodni ceni prodamo tudi zelo lepe pse pasme aljaški malamut. Telefon 051 720-294.p MLADO brejo bursko kozo in burskega kozla, starega 16 mesecev, nista v sorodu, prijazna do ljudi, prodam. Telefon 041 860-066. 51 PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 SVINJO, težko približno 200 kg, lahko tudi polovico, zakol možen pri nas, prodam. Telefon 070 452-705. 131 PONI kobilo z žrebičko prodam ali menjam za živino. Telefon 070 902-601. l 14 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodam za 670 EUR. Telefon 031 596-722, zvečer. 133 TELICO simentalko, brejo, pašno, »odstavljeno«, prodam ali menjam za teleta. Telefon 031 467-862. 137 KOZLA, mladega, starega eno leto, brez rogov, prodam. Telefon 5716-516. 151 GOLF 1,9 tdi, letnik 2005, prevoženih 130.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 070 838-890. io ce ШШ živite cenejeJ i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. CELJSKA «4» izposoja kolesa PROTEUS ortopedski pripomočki INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. ZCXOl Tednikove szaodbe Št. 6/ Leto 75 / Celje, 6. februar 2020 Šolanje za poklic, ki zahteva celega človeka. 34-35 Mlade navduševali za Vpis v šole: treba se tehniške poklice str. 30-31 bo odločiti str. 32 Prizidek dobiva svojo podobo str. 28 r. : : J- • 26 INTERVJU Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka in specialistka za zelenjadarstvo »Vsak kmetijski uradnik bi moral vsaj tu in tam z motiko na njivo« Nekaj hladnih tednov v decembru in januarju je vsaj za silo odložilo pomladansko brstenje. A prvi dnevi februarja že kličejo na plan ne samo zvončke in trobentice, ampak tudi vse navdušene vrtičkarje. Kljub temu da je vsem jasno, da nas do prave pomladi čaka še sto in eno vremensko presenečenje. O tem, kako vrtnariti in kmetovati v teh nepredvidljivih časih, smo se pogovarjali z Mišo Pu-šenjak, ki že dolga leta velja za pravo zakladnico tovrstnega znanja. SASKA T. OCVIRK Sredi dneva nam v kavarnici na Ptuju postrežejo s kavo. Naša sogovornica je prihitela naravnost s predavanja, kjer je morala nikoli izčrpan niz vprašanj ob koncu nam na voljo nekoliko skrajšati. »Včasih se mi zdi, da sem že vsem vse povedala,« pravi simpatična gospa, ki ji beseda ne zastoji skoraj nikoli. »Zdaj govorim že bistveno počasneje, kot sem včasih,« se nasmeji in nam zaupa, da je to pač vpliv Primorske, kjer je preživela prvih devet let življenja. Mimogrede oriše domači Ptuj in nekaj svojih utečenih poti po tem starodavnem mestu. Tudi pri zboru poje. »Seveda potrebujem nekaj za uravnoteženje, da nimam ves čas samo solate v glavi,« se pošali. In je jasno, da je ena tistih ljudi, s katerimi bi bilo prijetno posedati ob kavi tudi brez posebnega razloga. Pravite, da je ste ena tistih srečnic, za katero je služba tudi konjiček. Res je (smeh), ves čas imam zelenjavo v glavi, tudi pozimi. Glede na to, da redno pripravljam prispevke za različne medije, se ves čas ukvarjam s tem, kaj je v katerem obdobju aktualno. Glede na to, da svetujem že skoraj dve desetletji, mi tu in tam že zmanjka tem. In to je včasih naporno. Čeprav imate obču- »Slovenski tek, da ste že vse povedali, ste s svojim znanjem vedno bolj iskani. ekološki kmetje se težko znajdejo na trgu, ker je zanje to v prvi vrsti še vedno V • V • I • • H m • način življenja. Za tuje proizvajalce je ekološko kmetovanje posel tako kot vsak drug.« To v resnici zahteva veliko časa, a si to lahko privoščim, ker nimam družine. Druga stvar je, da med Slovenci ni tako samoumevno, da bi znali določne stvari preprosto in razumljivo povedati. Mislim, da me zato tako pogosto kličejo, čeprav govorim štajersko in ne slovensko, pa še hitro za nameček. Kako je padla odločitev za študij agronomije? To je kar zabavna zgodba. Točno minuto sem potrebovala, da sem se odločila. Vedno me je zanimalo naravoslovje in tako sem v gimnaziji resno razmišljala o študiju biologije. Agronomija je v tistih časih veljala za bolj ali manj moško domeno. In tako sem se znašla na informativnih dnevih na fakulteti za biologijo in tam poslušala, kako je s to izobrazbo mogoče skoraj vse. Za moj okus je bilo občutno preveč filozofiranja in leporečenja. Ko smo kasneje v šoli izpolnjevali prijavnice, smo jih pobirali tako, da je zadnji podal papir sošolcu pred seboj in tako do prve vrste. Ko sem na prijateljičini vpisnici za sabo zagledala besedo agronomija, sem dobila občutek, da bi to lahko bilo tudi nekaj zame. Nikoli kasneje te odločitve nisem obžalovala. Res pa sem imela v življenju tudi srečo, da sem na vseh delovnih mestih ohranjala pristen stik z zemljo in naravo. Če bi pristala kje v prodaji ali med papirji, bi bilo zagotovo drugače. H SäfiM* Чл a Danes je v podobni koži verjetno marsikateri maturant, ki prav tako posluša velike besede o prihodnosti v zelenih poklicih. Je res? Mogoče mi bo odkritost kdo zameril, ampak če se slovenska in evropska politika ter tudi način razmišljanja klasičnega potrošnika ne bodo korenito spremenili, potem študij agronomije ne bo več prav zelo perspektiven. Zelo pozdravljam, če se za to smer odločijo otroci kmetov, ker to pomeni, da se bodo kmetije razvijale in napredovale. Drugače pa bo poklicev, ki bi vsaj dišali po agronomiji, vedno manj. Lahko bodo preprodajalci blaga, kar s kmetijstvom nima ve- pomote, mora biti obvezno tudi konkurenčno vsej drugi zelenjavi iz tujine. Kar se tiče podpore države, naj bo za ilustracijo samo podatek o katastrskem dohodku: za poljedelstvo znaša 90 evrov na hektar, za zelenjavo kar 1.200 evrov. Pod črto lepo govorijo in pišejo prijazne dopise, a da bi stvari udejanjili tako, da bi še kmetje od tega kaj imeli, tega ni prav veliko. Ampak samopreskrba je vendarle prvovrstna politična tema. Politike se načrtno izogibam, ker se preveč jezim. Pri samopreskrbi se namreč zaplete že pri dojemanju te besede. To namreč ne pomeni, »Najprej pridelajmo dva hektarja solate, jo oskrbimo in prodajmo. In šele potem govorimo, da je solata predraga, da ■ ■•■ I v • • • I v« • gm • zelenjadarji veliko zaslužijo in v glavnem uživajo. Še nisem našla človeka, ki bi bil pripravljen iti s katerim od mojih kmetov pozimi na tržnico prodajat radič.« liko skupnega. Na ministrstvu je uradnikov v praznem teku že zdaj preveč. Načeloma je biti kmet čudovito, ampak v naših ljubi državi na žalost ne. Tako kot so kmete zdaj obremenili, jih verjetno niso še nikoli. Po drugi strani je navdušenja nad gojenjem lastne zelenjave vedno več. Pa naj bo na vrtu ali na balkonu. Hvala bogu, ampak prav bi bilo, da bi se ta skrb za naravno pridelano domačo hrano razširila tudi na to, da bi ti isti ljudje po vse tisto, česar ne morejo pridelati sami, stopili do bližnjega kmeta. Da bi v trgovini brali etikete in bi jim bilo mar, od kod zelenjava pride. Potem bi se tudi za slovenske zelenjadarje in sadjarje morda začeli bolj optimistični časi. Tako pa potrošnik zahteva, da se na trgovski polici vse blešči, da je vse čisto, hkrati seveda ekološko in trajnostno. In da ne bo da na svojem vrtu pridelamo hrano zase. To pomeni, da pridelamo hrano še za policista, zdravnika, učitelja in nenazadnje tudi za politika. Ko govorimo o samooskrbi, se hitro najdejo ljudje, ki se pohvalijo, kako enostavno je pridelati hrano za svojo družino. Na eni gredi tudi ekološko solate res ni težko pridelati. Ampak poskusite to na dveh hektarjih. Potem je zadeva vse prej kot enostavna. Kako ocenjujete uvedbo davčnih blagajn? Vsaj kar zadeva dopolnilne dejavnosti, je bila to neumnost. Kmetijska zakonodaja bi morala predelavo lastnih pridelkov (kisla repa in zelje, sokovi, marmelade) obravnavati kot osnovno kmetijsko dejavnosti in to obdavčiti v okviru katastrskega dohodka. Poznam primere, kjer so na primer opustili kisanje zelja, ker je bila registracija dopolnilne dejavnosti za tako majhne 4. 11 шкТГ1 tJttr SBJ l.!„ u:,.*.____ Pri nas je bistvena težava, da je delovna sila predraga. Po drugi strani ljudje zaslužijo 1 premalo in posledično nimajo i kupne moči. Potem jemo zanič ' tjf^ hrano in jemljemo v zakup "ЈУ posledice, ki se kažejo tudi v razsutju zdravstvenega sistema.« L» - џ ' f / v % i T T5 JE' -S . , J J I» 1/. Ev ill 7' Ii MMi (МШШш T и^ 3*^3 K .favJ-j K тшШi INTERVJU 27 »Pri nas zakonodajo krpamo na podlagi posameznih primerov. Spreminjamo jo skoraj dnevno, tako da ji je nemogoče slediti. Včasih si mislim, da bi jo morali sesuti do temeljev in napisati na novo. A to bi pomagalo le, če bi jo pisali ljudje iz prakse, ne iz pisarn.« količine nesmiselna. Letos sicer tega ni, ampak bile so tako mrzle zime, da so blagajne na tržnici preprosto odpovedale. Dostop do interneta na kmetijah tudi ni samoumeven. Posledično marsikatera manjša kmetija predelavo domačih pridelkov opušča. A če je to spodbuda za samooskrbo, se res sprašujem, v katero smer gremo. Potrošniki očitno vsake toliko časa potrebujemo kakšno prehransko afero, da se zavemo prednosti bližnjih kmetij. Potem pa počasi pademo v stare vzorce, ko lagodnost premaga kakovost. Ne bi rekla ravno lagodnost. V Sloveniji smo iz nekega »plansko« vodenega sistema zelo kruto padli liberalizem in kapitalizem. Na žalost je to kapitalizem v svoji najbolj brezsramni podobi, ki pomeni samo izkoriščanje delavcev. Če bi kdo še delal zgolj osem ur, bi se imel čas oskrbeti s kakovostno domačo hrano. Nenazadnje imamo kmete, ki v moko meljejo domače žito, delajo kosmiče, vlagajo zelenjavo, pridelujejo sadje, krasne mlečne izdelke. Težava je, da bi morali vse, kar v trgovini namečemo v en voziček, hoditi iskat od kmeta do kmeta. Za to preprosto nimamo časa. Ljudje, ki živijo od »minimalca« si več kot najcenejše hrane niti ne morejo privoščiti. Izvirni greh je, da so pri nas ljudje za svoje delo premalo plačani. Kakovostna hrana je drugotnega pomena, posledično slabi celotna populacija. In sva spet pri solati z domačega vrta. Kjer tudi ni več tako, kot je bilo v času naših babic. Zdaj so v modi visoke in dvignjene grede, sistemi brez prekopavanja in tako naprej. Nuja ali kaprica? Nujna ni nobena stvar. Tudi po sistemu naših babic - če smo temu seveda pripravljeni nameniti svoj čas - je mogoče doma pridelati dovolj zelenjave. A kar zadeva nove pristope - rastlinjaki so mi še posebej ljubi. Niso nujni, v teh negotovih podnebnih razmerah pa nam lahko krasno dopolnijo pridelavo v domačem vrtu. Kdor si ga lahko privošči, mu ga res toplo priporočam. Kakovostnega. Poceni rastlinjaki običajno ob prvem močnejšem vetru končajo v sosedovem gozdu. Na visoke grede sem najprej gledala malo zviška, ker se mi je zdelo, da imamo čisto dovolj kakovostne zemlje, da lahko vse pridelamo na klasičen način. A resnici na ljubo je pridelek v visokih gredah nekoliko večji, za starejše in celo gibalno ovirane pa so prednosti visokih gred nesporne. O neprekopavanju imate še vedno mešane občutke, mar ne? Če tega ljudje ne delajo pravilno, delajo škodo. To, kar se je udomačilo v Sloveniji, da ljudje položijo karton in potem čez nasujejo kompost, je po mojem mnenju uničevanje rodovitne zemlje. Na vrhu nasipavamo kompost, spodaj plast zemlje mrtvi. Na vrtu ustvarimo razmere, kot so v loncu. Take zemlje potem ni prav enostavno spraviti v red. Ljudje se tudi ne zavedajo, da s tem načinom še vedno ni malo dela. Potrebujemo sadike, ker je setev v tako gredo lahko problematična, potrebno je zalivanje, ker se v nasipani plasti korenine prej izsušijo, ne sežejo v globino. Tretja stvar je kompost, ki ga prav tako ni enostavno pripraviti. Kompostiranje je zahteven kemijski in fizikalni proces in če ga ne upoštevamo, ne bomo imeli kakovostne prsti. Treba se je poučiti in se stvari lotiti pravilno. To, da kmetje na njivah z oranjem ne preobračajo več zemlje, ampak jo s posebnim orodjem samo rahljajo, je v resnici boljše za zemljo in sčasoma postaja bolj živa, bolj rahla in bolj rodovitna. Ampak sva še vedno daleč od kakšnega vrta, kjer prhka črna prst kar kliče, da bi človek zaril prste vanjo. Do tega je mogoče priti s potrpežljivostjo. Dodajati je treba čim več organske snovi. Lahko je kompost, rastline za zeleni podor tudi podko-pavamo, vendar ne pregloboko. Organska snov sčasoma naredi humusno plast na vrtu. Seveda govorimo o desetletju ali več. Takšne vrtove, kot ste jih omenili, obdelujejo najmanj od babic, če »Slovenci smo svoje zelenjavne vrtove iz neznanega razloga skrili v najbolj oddaljen kot ohišnice. Nekdo si je celo drznil reči, da so zelenjavni vrtovi grdi in da kazijo videz hiš. Kako zelo sprto z zdravo pametjo ...« ne od prababic. A če zemlje ravno ne pozidamo, verjamem, da lahko vsako sčasoma spremenimo v rodovitno prst. Kako zelo pri svojem delu čutite, da se podnebje spreminja? Precej. V moji mladosti in še bolj v mladosti mojih staršev je bilo povsem jasno, da bo sredi novembra enkrat zapadel sneg in bo mraz šele po pustu začel izgubljati moč. Danes je sneg presenečenje. Tisti, ki zanikajo podnebne spremembe, zagovarjajo svoje ozke finančne interese. Prilagoditve bodo potrebne. Včasih namakanje vrtnin skoraj ni bilo potrebno. Danes se z daljšimi sušnimi obdobji srečujemo skoraj vsako drugo leto. V začetku moje delovne kariere, je bilo 30 stopinj zgornja meja možnega, ko smo vsi obstali. Temperatur okrog 40 stopinj ni bilo nikoli. Niso težava samo suše ali pozebe. Eks- li obdelovalno zemljo. Tisti, ki odločajo, ubirajo lažje ne boljših poti. In potem pač uničujemo, kar imamo. Druga nadloga so škodljivci. Se danes še da na ekološki način pridelovati hrano na velikih površinah? Ne vse vrste zelenjave in ne vsako leto, vendar se da. Vsekakor pa podnebne spremembe s seboj prinašajo več škodljivcev. Svoje doda še globalni trg, ki različnim insektom omogoča skoraj neomejeno kroženje po svetu. Proti takšnim škodljivcem in boleznim naša narava nima zaščite, nimajo naravnih sovražnikov. Najbolj očiten primer je pušpanova vešča, ki nam je v nekaj letih skoraj povsem uničila pušpanove nasade. Zdaj opažam, da jih vrabci veselo zobajo. Ampak taka prilagoditev traja več let. Za to veščo se je zdelo, da je imuna tudi pred najmočnejši- »Od začetka 90. let se v Evropi uporabljajo koristne ogorčice za zaščito pred polži. Imajo jih v vseh sosednjih državah, razen pri nas jih ni. In v tem času so se polži tako zelo zaredili, da jih bo težko, če sploh, obvladati. Previdnost je na mestu, vendar bi desetletja dobre prakse v tujini vseeno lahko upoštevali.« tremni vremenski pojavi si sledijo v zelo kratkih časovnih intervalih. Zaradi posegov v okolje, pozidav in infrastrukture imajo večjo moč vetrovi in tudi poplave. Hitre temperaturne spremembe botrujejo pogostejši toči. Mikroklimo bomo v prihodnje morali vsaj nekoliko uravnavati z namakanjem in s pokritimi rastlinjaki, vedno bolj bo dragocena organsko bogata prst. In drevesa. Glede tega še posebej nagovarjam vse župane, če bo katerikoli to prebral. Na Ptuju so podrli ogromno dreves, isto, kot berem, se zdaj dogaja v Ljubljani in še kje. Žalostno je, da se sploh ne zavedajo škode, ki jo povzročajo. Eno drevo zniža temperaturo v svoji okolici za pet stopinj. V času, ko klimatske naprave niso več razkošje, ampak nuja za preživetje v vročini, to ni zanemarljivo. Če podremo staro mogočno drevo, ga bo novo drevesce nadomestilo šele čez eno človeško generacijo. Od teh opustošenih mestnih betonskih trgov naša generacija ne bo imela nič. Poleti na 50 stopinjah tam pač nimamo česa početi. Posekati drevo ali postaviti tovarno sredi polj se zdi za marsikoga zgolj majhna postranska škoda v duhu gospodarskega napredka. V Sloveniji imamo rodovitne zemlje približno za en velik vrt na prebivalca. Logično je, da na teh šestih arih na osebo ne moremo zagotoviti samooskrbe na državni ravni. Zemljišča, ki jih je zasedla na primer Magna, niso bila najboljša, kar jih imamo, a vsekakor najboljša v svojem mi insekticidi. Po drugi strani naša zakonodaja prepoveduje uvažanje koristnih predatorskih žuželk, glivic in bakterij, s katerimi bi se lahko tem škodljivcem zoperstavili. Ker pač niso avtohtoni. Na Idrijskem je pred leti ogrc majskega hrošča dobesedno požrl vse travinje. Travniki so bili videti kot njive. Trajalo je leta, da so pristojni dovolili uvoziti neko glivico, ki tega ogrca zatira. Z obrazložitvijo, da varujejo junijskega hrošča, ki je sicer pri nas redek, na evropski ravni pa tako pogost, da velja za škodljivca. Se pravi, da prevladuje uradniška logika? Nobena logika ne prevladuje. Prevladuje denar. Ob neki priložnosti sem predstavnike kmetijskega ministrstva vprašala, kaj jim je bolj pomembno - kmetje ali denar. Impulzivni odgovor je bil denar. Seveda so se potem opravičevali, češ da niso tako mislili, ampak prvi odziv je bil jasen. Vsaj enkrat na mesec naletim na kakšno neumnost, ki morda niti ni načrtna. Zgodi se preprosto zato, ker uradniki ne vedo, kaj se dogaja na terenu. Večino dogajanja pa usmerja denar. Po drugi strani se zdi, da smo pri nas zelo tolerantni do najhujših kemičnih strupov. To sploh ni res. Gre za rumene novice in če govoriva o glifosfatu, je bil to eden najbolj spo-litiziranih primerov. Mislim, da je od vseh herbicidov še najmanj problematičen. Tudi poročanje o odškodninah v ZDA je bilo pristransko. Po drugi strani je res, da smo pri nas glifosfat zlorabljali, ker je bil pač učinkovit in poceni. Z več osveščanja in izobraževanja bi lahko porabo »Visoke grede so krasne tudi zato, ker jih imamo običajno kje blizu hiše. Tudi če se nam ne da na vrt, po naporni službi kosilo obogatimo s svežimi zelišči in z zelenjavo. Včasih je po dolgem dnevu lažje stresti juho iz vrečke kot stopiti na vrt.« kmetijskem okolju. Padla so samo zato, ker so se gospodje odločili, da hočejo tovarno dva metra od avtoceste in dva metra od letališča, ter zato, ker je bilo na praznem polju enostavneje postaviti tovarno kot na že degradiranem industrijskem V\ območju. Zdaj podiramo gozdove, da bomo kmetom bistveno zmanjšali. Sicer pa je seznam sredstev, tudi ekoloških, kijih pri nas smemo uporabljati, vedno krajši. Mislim, da imamo že od osamosvojitve eno najstrožjih zakonodaj, tako da se zelenjave oziroma hrane nasploh konkurenčno skoraj ne da pridelati. Nujno je treba najti srednjo pot. Podobna dezinformacija je krožila v zvezi s pridobivanjem domačih semen. Nihče nam ne prepoveduje ohranjati domačih semen in jih uporabljati, tudi solato iz domačih semen lahko prodajamo. Prepovedano pa je prodajati seme, ker roko na srce brez ustreznih potrdil nikoli ne vemo, kaj bo iz nekega semena zraslo. Če smo ljubljansko ledenko vpisali na sortni seznam, je prav, da iz semena s tem imenom vedno zraste približno enaka solata. Iz tistega, kar sem včasih sama kupila na trgu pod tem imenom, je običajno zrasla solata vseh barv in vrst. To preprečuje ta zakonodaja. Zdaj se bo počasi razpasla spomladanska utrujenost. Kje boste nabirali energijo? Še vedno je največ dobim na predavanjih. Uživam, ko se ljudje odzivajo, ko me poslušajo in sprašujejo. Ob takih priložnostih se še vedno naučim tudi kaj novega. To mi da največ energije. In pomaga, če se poskušam čim manj ukvarjati s politiko in z njenimi ukrepi (smeh). Foto: GrupA Pred izbiro srednje šol«} Poiščite čim več informac ij Konec osnovne šole in prehod v srednjo šolo lahko povzročata hude stiske tako bodočim dijakom kot tudi njihovim staršem. A brez panike! Čeprav je izbira ka-rierne poti za mladega štirinaj-sdetnika eden najpomembnejših korakov v življenju, ni nujno dokončen. Da bo prehod v srednjo šolo za vse čim manj stresen, naj se postopek odločanja začne že dovolj zgodaj. Mladi naj se udeležujejo različnih obšolskih dejavnosti, kjer lahko spoznavajo svoje sposobnosti in zanimanja. Obiskujejo naj odrasle v njihovih delovnih okoljih ter se z njimi pogovarjajo o delovnih procesih, ki jih njihov poklic zahteva. Raziskujejo naj različne pripomočke za spoznavanje pokliceo, kot so na pzimer program Kam in kako (www. kaminkako.si) ali poklicng kartice, ki jih ponuja spletna stran mojaizbira.si. Po nasvet k svetovalcem Poleg pogovorov s šolskimi svetovalnimi delavci priporočamo tudi pogovore s svetoval- kjer mladi in njihovi spremljevalci spoznavajo delo v različnih podjetjih, in projekt Obrtna pot, kjer se spoznajo z različnimi obrtniškimi poklici, so izredno učinkovite, saj se bodoči dijaki Dva dneva za nabiranje informacij Srednje šole bodo organizirale informativna dneva, na katerih bodo učenci lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpiau in izobraževanju ter druge informacije. Informativna dneva bosta v petek, 14. februarja, ob 9. in 15 . uri ter v sob oto, 1a. februarja, ob 99. uri. Nekatere šole bodo informacije o posameznih programih posredovale ob drugih urah ali na drugi krajih, kot je šola, zato je dobro preveriti, kakšen je predviden urnik:. Prizidek do biva svojo podobo Za stavbo Šolskega centra Celje na Lavi je v zadnjih mesecih zrasel nov prizidek. Gre za največjo srednješolsko naložbo vCelju v tem času. Izvajalci tudi v teh dneh pospešeno delajo in tako celo malenkost prehitevajo časovni vačat. Dela naj bi bila končana do konca aprila. Notranjost nove otavbe je dokončana, urejene so iudi pripadajoče inštalacije. Vtvm času izvajaici gradijo prehod do osrednjo stavbe in polagajo keramiko. Sledila bosta opremljanje arostorov in urejanje? dokumentacije, da bvdo lahko dijaki700 kvadratnih metrov površin, kjer bodo specializirane učilnica io fitnes, lahko začeli uporabljati 1. septembra, kot je šola nearoovala lani ob svoji 60-letnici. Prizidek bo stal več kot milijon evroa, 1st jih bo Šolokioenter Celje večinoma zagotovil ia lostnih sredstev, ministrstvo oa izobraževanje bo prispevalo 170 tisoč evrov. TC, hoto: SHERPA nimt delavci v kiriernih centrih, kri jih je vedno več. Tam svetenalei poznajo širok izbor različnih poilicevin bodo na godlagi želja tea kom-petenc bodo čili dijakov zna. pravilno svetovati. Seznanijo jih lahko tudi z različnimi štipendijami, ki lahko mladim olajšajo izbiro poklicne poti. Eden bolj priljubljenih načinov spoznavanja poklicev je izkustveno učenje. Dejavnosti, kot so dan odprtih vrat, Letos se ponuja tudi izjemna priložnost, da mladi, ki še niso tik pred vpisom v srednjo šolo, s svojimi spremljevalci obiščejo izjemen mednarodni dogodek - tekmovanje EuroSkills 2020. Tam bo več kot 650 mladih strokovnjakov iz 30 evropskih držav tekmovalo v 40 poklicih. Ob tekmovališčih bodo organizirane tudi izkustvene delavnice, kjer se bodo obiskovalci lahko preizkusili v teh poklicih. Tekmovanje bo od 17. do šee septembra v Gradcu vstop bo brezplačen. na lastne oči seznanijo z delovnimi procesi.Dobrodošlo je tudi obiskovanje sejmov, kjer ponujajo delavnice v različnih poklicih, kot jena primer Ulica obrti v okviru Mosa v Celju. Na informativne dneve Zadnjo stopnjopredkonč-no odločitvijo predstavljajo obiskovanje sejmov izobraževanja in poklicev, kjer se predstavijo šole, ki ponujajo programe za želene poklice, spremljanje dnevov odprtih vrat, ki jih organizirajo v šolah, ter obiskovanje informativnih dni. Pri odločitvi pa le brez strahu! Vse odločitve so prave, saj mladi tako spoznavajo, kaj jim je všeč, in predvsem, kaj jim ni. Vijugasta potdo prve in vsake naslednje zaposlitve je pot spoznavanja svojih lastno sti, sposobnosti inj interesov, nabiranja znanja, spretnosti, izkušenj. Pogumne v srednjo šolo! SARA GOŠNAK, Center RS za poklicno izobraževanje Foto: Matic Eržrn (Proevant) Skupina hse Harmonija tehnologije in znanja Premogovnik Velenje -145 let tradicije Pridruži se ekipi vrhunskihstrokovnjakov Kaj nudimo v tem šolskem letu? • štipendiranje (začetna štipendija za geostrojnike rudarje in geotehnike 119 EUR) • nagrado za mesečno uspešnost najboljšim dijakom pri praktičnem izobraževanju (27 EUR) • plačilo jamskegadodatka (približno 9EURna dan) • plačilo praktičnega usposabljanjazdelom (do 172 EUR na mesec) • opravljanje prakse/praktičnega izobraževanja v Eealnem okolju • breaplačea avtobusni prevoz in malino • breeplačen zdravniški pregled e bnezplaVtn učbenišlei sklzd e zapbslitevpo končanem izobevževakju V katerih poklicih zaposlujemo? Pro mocija poti in pod poklicev, ka riernih jetništva EUDARSTVO • GEOVTROJNIKRUDAU • GEOZEHZIK ELEKTROTEHNIKA • ELEKTRIKA N • ELEKTROTIHNIK SVROJINIŠTVO U laueHEATRONIKOP URATEE • STROJNI MEHANIK (vajeništvo) • strojnitzhnik Pomena pomoči pri izbiri poklica sz zaveda tudi Območna obrtno-podj etniška zbornica Celje,ki je laniže 12. leto izvajala projekte, s katerimi si prizadeva usnov-notol cem in ttjihovim staršem približati tovretne informacije. Ne območju Mestne občine Celje je pripravila 35 dogod-ov, ki sa se jih udeležile vse osnovne šole v občini ter več kot tisoč osnov- nošolcev in njihovih staršnv. Na predavanjih, delavnicahzn okrogtih mizah z gosti - obrtniki in podjetniki,so učenci in starši izvedvli več o mužnostih štipendiranja, kariernih poteh, zna-njit-j veščinah, sposobnostih ter kompetenavh ljudi danavnjega časa, trgu dela, smernicah na področju zaposlovanja in samozaposlovanja, deficitarnih poklicih in dujavnikih odločanja za nadaljevanje izobraževanja. Za vsa vprutanju smo vam n avoljopreko: • spletne strani:www.rlv.si • e-pošte: mzjda. lempretdu rlv.sj • telslonske številke: 03 89964t 47 Nudimo možnost takojšnje zaposlitve, stimulptivno plačilo ter možnost oseb-n ega in strokovnpga ta zvoja. SREČNO! IZOBRAŽEVANJE 29 Fakulteta z mednarodnimi akreditacijami, ki daje praktično znanje Če želite študirati na mladi dinamični fakulteti, kjer poleg teoretičnega znanja pridobivate ekonomsko in poslovno znanje strokovnjakov, ki so hkrati zaposleni v praksi, smo prava izbira za vas. Z možnostjo najmanj 6 tedenske strokovne prakse v podjetjih in drugih organizacijah že tekom študija naši študentje pridejo v stik s poslovnim okoljem in si nabirajo dragocene izkušnje in stike z bodočimi delodajalci. Izobraževanje ekonomistov na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije je vpeto v poslovni svet tudi skozi številne ekskurzije v podjetja, skozi predavanja gostov iz prakse, z delom na projektnih nalogah za konkretna podjetja, s podjetniškimi delavnicami in okroglimi mizami o aktualnih temah. Mednarodne izkušnje študentom zagotavljamo preko številnih tujih profesorjev, ki vsako leto gostujejo pri nas, prav tako pa imajo študentje možnost Erasmus+ izmenjave za študij ali prakso v tujini, udeležbo na mednarodni poletni šoli ali konferenci. Študij po trimestrih Študij poteka v obliki trimestrov, kar pomeni, da študentje poslušajo praviloma dva, največ tri predmete naenkrat. To jim omogoča lažjo osredotočenost na študij posamezne snovi in sprotni študij. Mednarodne akreditacije programov Na MFDPŠ izvajamo kakovosten in mednarodno usmerjen študij ekonomije, poslovanja in managementa, s katerim želimo prispevati k razvoju družbe znanja. Vsi naši študijski programi imajo akreditacijo Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Študijska programa Poslovanje v sodobni družbi in Management znanja imata akreditacijo avstrijske nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu AQ Austria. Fakulteta pa je pridobila tudi mednarodni certifikat hrvaške nacionalne agencije za znanost in visoko šolstvo AZVO. agency lor science a net higher education azva Croatia Dodiplomska programa • Ekonomija v sodobni družbi - diplomirani ekonomist (UN) • Poslovanje v sodobni družbi - diplomirani ekonomist (VS) Magistrska programa • Management znanja - magister managementa • Vodenje in kakovost v izobraževanju - magister managementa izobraževanja Doktorski program • Management znanja - doktor znanosti Fakulteta je raziskovalno in razvojno uspešna predvsem na področju evropskih projektov, izvaja mednarodno znanstveno konferenco MakeLearn&TIIM in pri nas deluje tudi mednarodna založba ToKnowPress. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije International School for Social and Business Studies Celje • Slovenia • Europe VPISI SE NA ŠTUDIJ V CELJU! EKONOMIJA V SODOBNI DRUŽBI dipl. ekon. (UN) POSLOVANJE V SODOBNI DRUŽBI dipl. ekon. (VS) NA POTI DO PRAKTIČNEGA ZNANJA IN USPEŠNE KARIERE. M Redni študij - brez šolnine tudi za zaposlene! I J Ш m j 30 IZOBRAŽEVANJE O karierni prihodnosti v Saša regiji Mlade navduševali za tehniške poklice Odločitev za poklic je ena najpomembnejših v življenju. Pri njej je dobro uskladiti to, kar človek želi početi in o čemer sanja, to, v čemer je dober, in seveda preveriti, kakšne so potrebe okolja. Vse to ni mačji kašelj, če se zavedamo, da bo družba v prihodnjih letih potrebovala mnoge poklice, ki jih danes sploh še ne poznamo. Da bo v Savinjsko-šaleški regiji veliko priložnosti predvsem za tehnične poklice, so prepričani organizatorji dogodka Saša ima talent, ki so ga pred dnevi gostili v Šolskem centru Velenje. TINA STRMČNIK Upravljalec dronov, strokovnjak za urejanje prometa v vesolju, strokovnjak za 3D-tisk, oblikovalec telesnih udov in organov ter specialist za virtualne valute so nekateri poklici, ki jih bomo verjetno kot družba potrebovali v prihodnosti, čeprav danes zvenijo dokaj eksotično. Skupen imenovalec vseh omenjenih poklicev je, da sodijo na področje tehnike, inženirstva in naravoslovja. Omenjena področja se nekaterim mladim zdijo tuja. Zato jim informacije, ki jim lahko koristijo pri razmisleku o študijski poti, skušajo približati v projektu Inženirke, inženirji bomo. Približno 85 odstotkov poklicev, ki bodo zaživeli čez dvanajst let, danes še ne obstaja. Prav tako veliko poklicev, ki jih poznamo danes, pred približno desetletjem še nismo poznali. Pred dvanajstimi leti »Mladi zagotovo celotne delovne dobe ne bodo preživeli v istem poklicu, na istem delovnem mestu. Verjetno jih čaka veliko sprememb oziroma nadgrajevanje znanj. Prepričana sem, da obstaja veliko možnosti za njihovo uresničitev tudi na tej strani Trojan,« je dejala Uršula Menih Dokl. p— Podjetniki, inženirji in ustanovitelji zagonskih podjetij so mladim skušali predstaviti poklice prihodnosti in okrepiti privlačnost tehničnih poklicev. Boštjan Gorjup je mladim svetoval, naj se večkrat pogovorijo sami s seboj o tem, kaj jih v življenju žene k delovanju. »Če si motiviran, da boš v življenju imel neko poslanstvo, potem ovire na poti ne bodo težava.« »Imamo dobre inovatorje in razvoj-nike. Tekmujemo s tistimi, ki so vodilni na teh področjih v Evropi in svetu. Če smo sposobni v Nazarjah nek aparat izdelati pod tako konkurenčnimi pogoji, da ga lahko izvažamo na Kitajsko, potem smo sposobni še marsičesa drugega,« je dejal direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik. Za dodatne informacije kontaktirajte: Šola za strojništvo, geotehniko in okolje: nina.gosniksimeonovk@scv.si Elektro in računalniška šola: urska.koletnik@scv.si Šola za storitvene dejavnosti: karmen.mikek@scv.si Gimnazija: gabrijela.Mer@scv.si Višja strokovna šola: vss@scv.si O https://www. facebook. com/scvelenje/ ® https://www.instagram.com/scvelenje/ O https://www.youtube.com/user/scvvideo I Sola za k^J I HORTI KULTURO in INFORMATIVNI DAN ŠOLA, KJER JE LEPO DOMA. VIZUALNE UMETNOSTI Celje SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Ш Cvetličar II Vrtnar Aranžerski tehnik □ Hortikulturni tehnik Petek, 14. februar, ob 9. in 15. uri Sobota, 15. februar, ob 9. uri VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Hortikultura Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Petek, 14. februar, ob 11. in 16. uri Sobota, 15. februar, ob 11. uri VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. Podrobne informacije na strani www.hvu.si in na tel.: 03/428 5900 www.facebook.com/hvu celje Naša nekdanja dijaka, danes uspešna podjetnika sta povedala Tomaž Jevšnik, Ocean Orchids, d. o. o.: »Že Darwin je zapisal, da bi naj bil tisti, ki rad potuje, botanik, saj so rastline glavni okras tega planeta. Izbrati poklic vrtnarja ali hortikulturnega tehnika zagotovo prinaša neko globlje zavedanje in uživanje v naravi oziroma okolju, ki nas obdaja. To pa bo ena najpomembnejših vrlin mladega človeka v času sprememb, ki so pred vsemi nami. Šola za hortikulturo v Celju je odličen uvod v ta poklic, njeni učitelji pa ponujajo nalezljivo ljubezen do rastlin in narave na splošno.« Simon Ogrizek, FLDC - Floral & Landscape Design Consulting: »Ljubezen do narave je bodisi prirojena ali pa privzgojena, a vedno ostaja enaka. Vsako ljubezen pa je treba negovati, veliko dajati in manj pričakovati. V delu z rastlinami morate torej neznansko uživati, ker bo vanj treba vlagati veliko dela in odrekanj. Kot povračilo za vloženega veliko truda boste prejeli dostojno, lepo in umirjeno življenje ter neizmerno duševno bogastvo.« IZOBRAŽEVANJE 31 Dogodek z naslovom Saša ima talent so organizirali Šolski center Velenje Mediade. Pod okriljem slednjega izvajajo projekt Inženirke, inženirji bomo tehniko, naravoslovje in inovativnost. ter podjetji BSH hišni aparati in , ki mlade navdušuje za inženirstvo, Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik je poudaril, da priložnosti ne čakajo le na dijake, ki se bodo odločili za naravoslovne oziroma tehniške poklice. Prepričan je, da mlade zagnane ljudi potrebujemo na različnih področjih družbe. na primer nismo imeli veliko znanja o tem, kako lahko izdelujemo 3D-tiskalnike in kaj vse nam te naprave omogočajo, je pojasnila sodelavka projekta Inženirke, inženirji bomo Uršula Menih Dokl. Kako se naj torej mladi odločajo za poklicno prihodnost? Sogovornica je pojasnila, da je dobro spremljati smernice. Prva smernica narekuje, da bodo iskani predvsem poklici, povezani z digitalizacijo, avtomatizacijo in mobilnostjo. »Tehnološke inovacije bodo vedno spreminjale svet. Zaradi njih bo ukinjenih nekaj delovnih mest, a nastajala bodo nova.« Druga smernica so podnebne spremembe. Zaradi velikega izčrpavanja bodo naravni viri vedno bolj omejeni, večje potrebe bodo po poklicih s področja recikliranja in iska- »Ena od raziskav pravi, da je vsak peti delavec pri 35 letih sit svoje službe. To pomeni, da so se ljudje narobe odločili pri izbiri poklica, da so pri opravljanju dela naveličani in da jim poklic ne ponuja izzivov,« je pojasnila Uršula Menih Dokl, sodelavka projekta Inženirke, inženirji bomo. nja nadomestnih virov. Še en pomemben dejavnik v Evropi predstavljata staranje prebivalstva in vedno daljša življenjska doba. Potrebovali bomo poklice, katerih namen bo skrbeti za bolj kakovostno življenje starejših ljudi. »Čeprav bomo imeli humanoidne robote, človeškega dejavnika ne bo mogoče popolnoma nadomestiti.« Partnerja lažje zamenjamo kot poklic Med tistimi, ki so bili v srednji šoli dokaj negotovi pri izbiri študijske poti, je tudi Digitalizacija in krožno gospodarstvo Po številu zaposlenih in obsegu prihodkov kar 75 odstotkov gospodarstva Saša regije predstavljata predelovalna industrija in energetika, je povedal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik. Delodajalci v Šaleški dolini bodo tudi v bližnji prihodnosti potrebovali vse ravni poklicev, povezanih z mehatroniko, elektrotehniko in elektroniko, računalništvom, energetiko ter s strojništvom. To je pokazala raziskava o priložnostih za delo v regiji do leta 2030, ki jo je zbornica pred časom pripravila z ostalimi ustanovami podpornega okolja. Energetiko sicer čaka prestrukturiranje, a Kotnik verjame, da bodo na temeljih velikih energetskih podjetij nastala alternativna delovna mesta. Izjemno zahtevno obdobje je po njegovih besedah tudi pred predelovalno industrijo, saj bo treba digitalizirati vse poslovne procese, od razvoja, načrtovanja, nabave, proizvodnje in prodaje. »To zahteva kadre, ki jih trenutno še nimamo. Tukaj vidim priložnosti za mlade,« je dejal. Nove priložnosti bo prineslo tudi prilagajanje industrije načelom krožnega gospodarstva. Ker naravnih virov primanjkuje, bo izdelava izdelkov zasnovana tako, da na koncu ne bo odpadkov ali da se jih bo dalo ponovno uporabiti. Četudi so pred omenjeno regijo številni izzivi, od prestrukturiranja energetike do sprememb v prevladujoči predelovalni dejavnosti, tudi Boštjan Gorjup meni, da priložnosti v domačem okolju ne bo zmanjkalo. »Znanje, ki se je vsa leta kalilo v dolini, je temelj za naprej. Moramo biti samozavestni. Če smo v preteklosti imeli številna uporabna znanja, jih bomo lahko uporabili tudi pri novih izzivih.« Foto: GrupA direktor BSH Hišni aparati in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. V mladosti je delovne izkušnje pridobival na kmetiji starih staršev. Kasneje je proste popoldneve preživljal za strojem za brizganje plastike v stričevi obrtni delavnici. Nato je konce tedna delal v očetovem podjetju, poprijel je tudi za študentsko delo. »Ko sešte-jem neformalno delovno dobo in ji dodam skoraj dvajset let delovne dobe v BSH, imam že skoraj dopolnjeno delovno dobo. A se še ne bom upokojil, saj me v življenju vedno nekaj vleče.« Da bi mladi ugotovili, kaj vleče njih, naj skušajo spoznati sebe in naj določijo, kaj jih oblikuje, kaj navdušuje, jim je svetoval. Izbira poklica je po CELJSKI MLADINSKI CENTER J njegovem prepričanju vsaj toliko pomembna kot odločitev o izbiri partnerja. »Statistika kaže, da se približno štirideset odstotkov poročenih loči. Če zraven prištejemo še tiste, ki se nikoli uradno ne poročijo, vidimo, da približno petdeset odstotkov ljudi pri tej izbiri zgreši. To se da popraviti, vendar ima določene finančne posledice,« se je pošalil. Poudaril je, da je težje popraviti, če se človek odloči za napačen poklic. Kdor želi biti pri dvajsetih letih učitelj, bo pri štiridesetih letih težko postal inženir. Celjski mladinski center (v nadaljevanju MCCJ mladim nudi različne oblike neformalnega izobraževanja. Ustanovljen je z namenom informiranja, izobraževanja, uresničevanja idej mladih in vključevanja v domače in mednarodne projekte. Udeležijo se lahko mladinskih izmenjav, treningov in prostovoljnih de! različnih področij, ki so pomembni pri socializaciji in osebni rasti mladih. Z vključevanjem v projektna dela lahko pridobijo kompetence in izkušnje na področju neformalnega izobraževanja, ki imajo velik pomen pri odločanju o karierni poti. Cilji MCC-ja so prav tako aktiviranje mladih v družbi, njihova socializacija, razumevanje družbe in sistema ter sooblikovanje lokalne skupnosti. V MCC-ju poleg izmenjav nudijo tudi pester program delavnic, izobraževanj, predavanj, tečajev, razstav in koncertov. Z delovanjem želijo mladim pokazati, da so lahko tisto kar so in postanejo tisto kar želijo, če le v tem najdejo smisel ter pozitivno in kreativno pot odraščanja. Celjski mladinski center, Mariborska cesta 2,3000 Celje celjski mladinski center prostor svobodnih idei in druženia MLADINSKE IZMENJAVE PROSTOVOLJSTVO IZOBRAŽEVANJE PROJEKTI KONCERTI DELAVNICE f sMCCdogajo ^О^ mcc_celjski_mladinski_eenter Ч 040756009 ^ www.mc-cetje.si J SKI C SLOVENS KE KONJICE-ZRECE I INFORMATIVNA DNEVA 14. 2. 2020 OB 9.00 IN 15.00 TER 15* 2. 2020 ОВ9.( Gimnazija Slovenske Konjice, Srednja poklicna in strokovna šola Zreče GIMNAZIJA učni-izdelovalni laboratorij s sodobno opremo pestra izbira šolskih in obsoiskft vsebin mednarodni projekti medpredmetno povezovanje GASTROi0M5KO-TURJSTIČNi TEHNIK INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ storitve potrebne v vsakem stanovanjskem in poslovnem objektu samostojna kariera z ustanovitvijo lastnega podjetja nadaljevanje šolanja tradicionalna in trendovska s> astronomija strežba in vodenje strežbe mednarodne izmenjave fn potovanja posredovanje turističnih Informacij oblikovalec kovin-orodjar ima veliko strokovnega znanja In praktičnih izkušenj deficitaren poklic, kt je zelo iskan samostojna kariera z ustanovitvijo lastnega podjetja CNC programiranje robotizacija in avtomatizacija sodobna tehnološka in laboratorijska oprema izobraževanje v tujini Mnenja dijakov, zakaj je ike Konjice-Zreče prava izbira? nijnki nismo Številke veliko potujemo. V Šolskem centru Velenje ne manjka idej dijakov, ki od raziskovalnega dela pogosto prerastejo tudi v podjetniške ideje. Dijaka Marko Hrovat in Gašper Polak Rožič sta na primer razvila in predstavila svoj laserski gravirnik. odlično razumemo, povprečne rezultate na maturi tujih jezikih it jI in institucijam t. od ne Izmenjave, зпје in podjetništvo. www.sc-konjice-zrece.si U Šolski center Slovenske Konjice-Zreče 32 IZOBRA ŽEVANJE Nekaj koristnih podatkov pred vpisom Trebas e bo odloči "ti Zagotovo so mladi in njihovi starši že skrbno pregledali razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za prihodnje sšolsko leto. Objavilo ga je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svoji spletni strani. Konec januarja je bil objavljen tudi razpis za vpis vdodiplomske in enovite magistrsko štuiijske programe ter za vpis v višje strokovno izobraževanje. Vsi, ki se idločvjo za nadaljnje šolanje, bodo lahko podrobnejše podatke dobili na informativnih dnevih, ki bosta 14, in 15. februarja. Potem bodo bodoči srednješolci še imeli nekaj rasa za razmislek, saj je 2. april zadnji rok za oddajo prijavnice za vpis. Manj časa za odloči-tevimajo bodoči študenti, saj je prvi prijavni rok za vpis v dodiplomske in enovite magist rske študijsVe programe od 12. feb ruarja do 185. marca, enako velja tudi za vpis v višja strokovne šole, medtem ko bo drugi prijavni rok od 24. do 31. avgusta. 1/ regiji več kot tri tisoč srednješolskih mest Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu končuje malo več kot 18 tisoč učencev in učenk (leni 17.6S4). V sre-dnjiV šolahjim bo no voljo 23.7812 vpisnih mest, kar je malo več kot lani. V Savinjski regiji je za 2.g24 bodočih dijakov razpisanih 3.1Г6 mest. V srednjih kolah Ina torej dovolj prostora, a vprašanje je, katere prkgrame bodo mlaSi izbrali. Lani so namreč morali zaradi prevelikega zanimanja omejiti vpis v ves programth v srednjih šolah v regiji. Za bivanje v dijaškem domu je treba vlogo oddati do 2. aprila. Vsak kandidat se lahko prijavi samo za en dijaški rom, v kaierem želi bivati. V celjskem dijaškem domu je na voljo 70 mest, v Rogaški Slatini in Šentjurju po 30 in v Velsnju45 mest. Največ mnst je tudi letos razpisanih ve pbogramih srednjega strokovnegašzobgai ževanja (več kot devet sisoč mest, ker ji približno toliko kot lani oziroma 399 odstotkov mest). V gimnezijskih programih je letos na voljo več kot sedem tisoč mesj, kar je nekoliko manj kot lami iskupno je 30 odstotkov mest). Približno 28 odstotkov meat je v programih srednjega pnklicnega izobraževanja (približno 6.600, kar je podobno kot lani)). Vi pn-gramih nižjega poklicnega izobraževonja je razpisanih enako številv mest kot lani ((56). V regiji ni novesti glede programov in števila razpisanih mesi. Tri programe bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, in sicer v Rogkški Slatini progam steklarja, o Vnlenju Dobrodošli v Djjaškem domu Škofja Loka V Dijaškem domu Ško^a Lokaje bivanje prijetno in domače. Maihno število dijakov omogoča individualni pristop», spremljanje in usmeijanie pni šolskem delu, nudenje učne pomoči ter lažje reševanje težav. Poleg učenja pa v dijaškem domu potekajo tudi interesne dejavnosti - športne CENTER S K O F J A LOKA aktivnosti (strelstvo, fitnes, rekreecijn, aamizni tenis), ustvarjalne dejavnosti, različne delavnice, f lmski večeri itd., tako da nam ni dolgčas. 20 15 10 5 0 LO ID CTl o O T-H o o NPK Viličarist (30 ur) Vseživljenjsko izobraževanje na Ljudski univerzi Šentjur Področje izobraževanja odraslih postaja iz leta v leto bolj raznoliko glede na ciljne skupine, vsebino poučevanja, pa tudi izvajalce in zakonodajo. Čeprav je šentjurska ljudska univerza (LUŠ) ena manjših, ji ravno to omogoča prožnost, hitro prilagajanje novim trendom, predvsem pa oseben in individualiziran pristop do vseh uporabnikov. V okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompe-tenc, ki ga sofinancirata ESS in MIZŠ, že dve leti izvajajo brezplačna izobraževanja za starejše od 45 let in nižje poklicno izobražene. Izobraževanje na delovnem mestu je najhitreje rastoče področje v praksi izobraževanja odraslih in projekt je odličen odgovor na učenje, povezano z delom. V okviru projekta se lahko zaposleni, pa tudi brezposelni, udeležijo tečajev tujih jezikov, računalništva, pametnih telefonov, komunikacije, pridobijo certifikat NPK (izpostavljajo NPK Viličarist/-ka in NPK Maser/-ka) ali opravijo javno veljavni program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Izzivi podeželja, preko katerega ljudje s podeželja usvojijo pester nabor znanj za izboljšanje svojega socialnega in ekonomskega statusa. Tečaje izvajajo v prostorih LU Šentjur ali na sedežih podjetij. Vsebino in način poučevanja prilagodijo vašemu znanju, potrebam in željam. Druge uspešne oblike izobraževanj so na LUŠ ponujene še v okviru manjših študijskih skupin, študijskih krožkov (s svojimi koncerti in razstavami sta zadnje leto še posebej opazna likovni in citrarski), pa tudi Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki starejšim odraslim tedensko ponuja nove izobraževalne vsebine. Skladno s splošnim trendom interdisciplinarnega pristopa k učenju se trudijo sodelovati z različnimi ustanovami v lokalnem okolju in vseskozi razvijati vsebinsko pestra izobraževanja. Trenutno pričenjajo izobraževanja za pridobivanje jezikovnih in digitalnih kompetenc za mlade prevzemnike kmetij. Vabljeni, da pri njih izkoristite tudi možnosti brezplačnega kariernega svetovanja ali brezplačne uporabe računalniške učilnice za potrebe samostojnega učenja. Več o njihovih vsebinah si lahko preberete na njihovi spletni in FB-strani, veseli pa bodo tudi vašega obiska na Mestnem trgu 5 v Šentjurju. Promocijsko besedilo INFO IN PRIJAVE: INFO@LUSENTJUR.SI, (03} 747 16 70. 031 718 a6i BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA NA LJUDSKI UNIVERZI ŠENTJUR CILJNA SKUPINA: STAREJŠI OD 45 LET, BREZ STATUSA UPOKOJENCA PRIDOBIVANJE JEMELJNIH IN P0KUCWI KOMPETENC IZOBRAŽEVANJE 37 Pri nekaterih poklicih tudi štipendije ne pomagajo Tudi v novi politiki štipendiranja za naslednje petletno obdobje, ki jo je nedavno sprejela vlada, ostajajo določena enaka deficitarna področja in izobraževalni programi, kot so bili doslej. Tudi v letih 2020-2025 bo država za štipendije za deficitarne poklice zagotavljala sredstva za približno tisoč novih štipendij letno, kar pomeni približno 1,23 milijona evrov. Na ta način naj bi se povečal vpis v šole z izobraževalnimi programi za deficitarne poklice in sčasoma naj bi bilo na trgu tudi več kadrov, ki jih zdaj primanjkuje. Strokovna izhodišča je pripravil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z Za- vodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Kot izhaja iz izhodišč, vlada pojasnjuje, da je še vedno večina deficitarnih poklicev na ravni sekundarne- Letošnji nabor deficitarnih poklicev: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin-orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar--krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikople-skar-črkoslikar, pečar-polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar, steklar, tehnik steklarstva. ga poklicnega in strokovnega izobraževanja. Povečal se je vpis v nekatere programe, na primer za mizarja, oblikovalca kovin-orodjarja, mehatronika operaterja, medtem ko pri nekaterih poklicih tudi štipendije niso spodbudile vpisa, na primer za dimnikarje, izdelovalce kovinskih konstrukcij, kleparje-krovce, tapetnike. Medtem je javni štipendijski sklad na svoji spletni strani že objavil razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2020/21. Za pridobitev te štipendije se bo mogoče prijaviti od 15. junija do 25. sep- Mnogi dijaki lahko pridobijo tudi državno štipendijo. Prvo vlogo za uveljavljanje državne štipendije morajo vložiti avgusta, študenti pa septembra. Da tudi štipendije za deficitarne poklice niso zadostna spodbuda za odločanje mladih za te poklic, je pokazalo nedavno srečanje predstavnikov gradbenih sekcij pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Udeleženci so med drugim ugotavljali, da se? ta panoga kljub rekordno nizki brezposelnosti še ve- dno sooča s pomanjkanjem kadra in da se tudi mladi ne odločajo za šolanje v gradbenih programih. »Vpis v prve letnike srednješolskih gradbenih programov strmo upada. Pred šestimi leti je bilo v te programe vpisanih 610 dijakov, v letošnjem šolskem letu le 173. To je kar 70 odstotkov manj,« Pomembno: prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka, ravno tako ne vpliva na višino plačila dohodnine; dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice; v primeru, da dijak ponavlja isti letnik oziroma ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot leto; v zaključnem letniku izobraževanja je zadnje izplačilo štipendije za junij. tembra letos. Vrednost razpisa znaša 3,5 milijona evrov, podelili naj bi tisoč štipendij, posamezni dijak bo lahko prejemal mesečno približno 102 evra. Pogoj je, da bo prvič vpisan v 1. letnik enega od izobraževalnih programov in da bo izpolnjeval nekatere druge razpisne pogoje. Dijaki bodo izbrani glede na višjo povprečno oceno v zaključnem razredu in glede na višjo povprečno oceno izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole oziroma strokovnih predmetov v zaključnem razredu nižjega poklicnega izobraževanja. TC V regiji so za prihodnje šolsko leto razpisali možnost izvajanja treh programov v vajeniški obliki, in sicer v Rogaški Slatini za poklic steklarja, v Velenju pa za elektrikarja in strojnega mehanika. V gradbeništvu potrebujejo mlade je poudaril predsednik OZS Branko Meh. Kljub ponovni uvedbi vajeništva in razpisu za vajence v programih zidarja in kleparja-krovca, ni vpisanega niti enega vajenca. Meh je prepričan, da imajo pomembno vlogo pri izbiri poklicev tudi starši, ki lahko vplivajo na odločitve svojih otrok. ШШШШ^Г-Ш rnš. J Tudi različna tekmovanja prispevajo k promociji poklicev. (Foto: arhiv NT, GrupA) Regijska štipendijska shema Savinjske statistične regije Regijska štipendijska shema (RŠS)je 5-letni EU-projekt, ki temelji na partnerstvu med regijskimi izvajalci sheme. Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, delodajalci ter dijaki in študenti. Izvaja se na območju celotne Slovenije, v vseh dvanajstih statističnih regijah. V naši regiji je RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., izvajalec sheme RŠS. Na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, je objavljen razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/ študijsko leto 2019/2020, ki bo za prijave odprt do 30.9.2020 oziroma do porabe sredstev. Na javni razpis se lahko prijavijo delodajalci na območju Savinjske statistične regije, ki izplačujejo kadrovske štipendije skladno z Zakonom o šti- Komu je RŠS namenjena? Namenjenaje delodajalcem, ki izplačujejo kadrovskeštipendije dijakom in študentom na dodiplomski in podiplomski stopnji študija ter udeležencem izobraževanjaodraslih, ki se izobražujejo doma ali v tujini, niso zaposleni in izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o štipendiranju (Uradnilist RS, št. 56/13inspremembe). Delodajalec mora mesečno štipendistuna transakcij ski račun nakazati štipendijo, najkasnejedo 15. v mesecuzapretekli mesec. pendiranju (ZŠtip-1). Namen javnega razpisa je, da se delodajalcem s sofinanciranjem od 50% do 70% omogoča štipendiranje srednješolcev in študentov, ki jih bodo potrebovali kot svoje bodoče kadre. Cilj projekta je, da podjetja iz regije štipendirajo dijake/ študente in jih v času izobraževanja vključujejo v delovni proces, po zaključku šolanja pa štipendiste zaposlijo. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) omogoča štipendistom s kadrovskimi štipendijami RŠS, da lahko istočasno zaprosijo še za naslednje štipendije: državno štipendijo, Zoisovo štipendijo, štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendijo Ad future. Projekt RŠS sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Obveznosti štipendista Štipendist mora napredovati v višji letnik izobraževalnega programa, za katerega prejema kadrovsko štipendijo. Opraviti mora delovno prakso pri delodajalcu v trajanju najmanj 160 ur v vsakem šolskem ali študijskem letu. Sprejeti mora zaposlitev na ustrezno delovno mesto pri delodajalcu v roku dveh mesecev po zaključenem izobraževanju na ravni, za katero je preeemal kadrovsko štipendijo. Pri delodajalcumora biti zaposlen najmanj eno leto po zaključenem izobraževanju. RŠS pomeni spodbujanje razvoja človeških virov in razvoja gospo-darstvaza skladnejši razvoj regij. Na tanačin se izobraževanje povezuje zokoljem, zRŠSpamla-depoklicnousmerjajo za potrebe gospodarstva in družbe, usklajujejo neskladja na trgu dela in znižujejo strukturno brezposelnost. RŠSpomeni sofinanciranjekadrovskih štipendij delodajalcem, ki štipendirajodijake in študente. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnegasklada. Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. UlicaXIV. divizjel 2,3000Celje T: +386 (0)3 589 40 82, spletna stran: www.rasr.si e-pošta: razvojna.agencija@rasr.si 38 IZOBRAŽEVANJE Jezikovnim zagatam pomahajte v slovo Da poznavanje tujega jezika pomeni neprecenljivo dodano vrednost tako v zasebnem, kot v poslovnem svetu, ni nobena skrivnost. V kolikor imate na voljo veliko časa, lahko poskusite tudi z učenjem iz knjig, preko računalniških aplikacij ali zvočnih posnetkov, vsekakor pa je potrebno pretehtati prednosti dobre jezikovne šole, ki jih ni malo. Prednosti dobre jezikovne šole Najpogostejša težava, na katero boste zelo verjetno naleteli, če se boste učenja lotili sami, je pomanjkanje motivacije. Učenje radi prestavljamo na kasneje in, v kolikor se ga lotevate sami, je verjetnost, da se ga sploh ne boste lotili, kar precej velika. Dobra jezikovna šola ima natančno izdelam program, se prilagaja posamezniku in nudi vse, kar potrebujete, da boste pri učenju karseda hitro napredovali. Pred pripravljeno gradivo za poslušanje, preverjanje znanja, govorne vaje in podobno, bo vaše učenje še bolj optimiziralo in prihranilo veliko časa. Med vsemi prednostmi pa je nemara najpomembnejša ta, da bomo v učenju jezika v jezikovni šoli dobili priložnost pogovora v tujem jeziku. Na skupinskih tečajih je ena od prednosti, da je vaše znanje na podobni stopnji kot znanje ostalih tečajnikov in je verjetnost, da bodo vaše skupne težave zelo podobne, precej visoka. Tudi sicer Berlit: s) je pogovor v tujem jeziku najlažji in najhitrejši način, da se ga dobro naučite. Pri tem je zelo pomembno, da so učitelji primerno usposobljeni in izkušeni. Pri Berlitzu so učitelji skrbno izbrani in posebej usposobljeni za poučevanje po metodi Berlitz, redno se tudi dodatno usposabljajo. Vsi učitelji so rojeni govorci, torej tujci, ki poučujejo svoj materni jezik. Berlitzeva ponudba je zelo bogata, ponuja namreč individualne, skupinske in online tečaje, učenje v živo z učitelji prek spleta, programe za otroke in jezikovne počitnice pri nas in v tujini. Na voljo so številni tuji jeziki na različnih stopnjah znanja in širok izbor različnih tematik, splošnih in poslovnih. Več kot 140 let izkušenj in več kot 500 jezikovnih centrov po svetu je zagotovilo, da se bo vaša izbira bogato obrestovala in boste kakršnim koli jezikovnim zagatam le pomahali v slovo. V času do 15. februarja 2020 ne gre spregledati zimskih ugodnosti: fizične osebe in podjetja prejmejo 15% popust na šolnino, za skupinske tečaje za odrasle in otroke velja 10% popust na šolnino. Nikar torej ne odlašajte, prihodnost preprosto zagrabite z obema rokama in čim prej poiščite primerni tečaj. Pokličite na 080 23 36 in si zagotovite posebneugodnosti! VPIS V SREDNJE ŠOLE POTEKA CELO LETO! Izbirate lahko kar med 13 različnimi srednješolskimi programi! Y LURS L ] U D S K A UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA BOLNICAR-NEGOVALEC GASTRONOMSKE IN HOTELSKE PROGRAME TRGOVEC PREDSOLSKA VZGOJA KOZMETIČNI TEHNIK EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMIJA IN TURIZEM GASTRONOMIJA EKONOMSKA GIMNAZIJA MATURITETNI TEČAJ OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (brezplačno) PRIDOBIVANJE TCVEL.IMIH iN ijjKUCMH HB 2018-2022 K RE F HE V HMEUNlH IN P0KLICN H К0МРЕШС V SAVINJSKI REGIJI V okviru projekta Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc 2018-2022 vas vabimo k vpisu v naslednje brezplačne izobraževalne programe: • SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU - ITALIJANŠČINA • RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE • UPORABA RAČUNALNIKA IN DIGITALNE TEHNOLOGIJE ZA POTREBE POKLICA • NPKSOCIALNIOSKRBOVALEC NA DOMU (z možnostjo BREZPLAČNEGA opravljanja potrjevanja in preverjanja NPK) Projekt je sofinanciran v okviru operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10.1. Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja 10.1.1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v življenjsko učenje. Več informacij na tel: 03/81-82-440, info@lu-rogaska.si, www.lu-rogaska.si Rešitev za vse vaše jezikovne zagate. www.berlitz.si Kako pritegniti mlade tehnične kadre? Bitka za tehnične kadre ni danes več nobena novica, ampak dejstvo, ki podjetjem povzroča nemalokrat glavobole pri pridobivanju mladih strokovnjakov. Vsekakor takšnih, ki imajo talent in strast za študij in delo v tehnični stroki. Obstaja več načinov in poti, kako navdušiti mlade za tehnične poklice in jih kasneje privabiti v podjetje, da skupaj z nami soustvarjajo gospodinjske aparate prihodnosti. V podjetju BSH Hišni aparati smo prepričani, da se obrestuje predvsem celovit pristop k mladim. Na eni strani je pomembno povezovanje z izobraževalnimi institucijami, predvsem univerzami, na drugi pa ni nič manj pomemben čim bolj neposreden stik z mladimi »v živo« in prisotnost na spletu. Stik mladih s podjetjem Neposreden stik s podjetjem se prične pravzaprav zelo zgodaj, saj v okviru šolskih ekskurzij prihajajo na ogled podjetja že otroci v osnovni šoli, srednješolci si nabirajo prve delovne izkušnje (in zaslužek), študentje pa se imajo priložnost potegovati za razpisane štipendije, v podjetju lahko poiščejo tudi odlične teme za svoje diplomske in magistrske naloge, pri katerih jih podpirajo naši odlični mentorji. Predvsem v času študija mladi dobro spoznajo delovno okolje, pridobivajo nova znanja in dragocene praktične izkušnje. Ob zaposlitvi jim namenjamo posebno pozornost, njihova pot učenja se nadaljuje v okviru vzpostavljenega sistema izobraževanja, ki je vezan na razvoj kari- ere in se nenehno širi in dopolnjuje. Mladi sicer zelo dobro razumejo duh časa, v katerem živimo, dostikrat pa se težje vključujejo v tradicionalne ustroje razvojno-proizvodnih procesov. Tako skušamo biti prisotni na fakultetah v zaključnih letnikih z interakcijskimi projekti, kjer skušamo študentom kar se da realno prikazati delo v podjetjih. Na nek način igramo vlogo nadrejenih in od njih pričakujemo samostojno opravljanje nalog, beleženje stroškov, poročanje in seveda držanje rokov. Sodelujemo tudi z mentorji in profesorji s fakultet, ki projekt zaokrožijo še s teorijo, ki jo predavajo v rednih programih. Preko tovrstnih aktivnosti pridobivamo svež kader. Izobraževanje zaposlenih Teoretično in praktično znanje, strokovne in mehke veščine - oboje je potrebno ves čas razvijati in nadgrajevati, zato naša korporativna in B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje si-student@bshg.com bsh-jobs-si@bshg.com lokalna BSH akademija ponujata celotno paleto izobraževanj. V okviru internih zagotavljamo zaposlenim programe v obliki skupinskih treningov, ki obsegajo tako strokovne kot veščinske teme. V okviru lokalne BSH Akademije ima podjetje tudi svoj izobraževalni center, katerega namen je prenos internih znanj sodelavcem, izvajalci pa so naši zaposleni, vodje in strokovnjaki na posameznih področjih. Korist obeh sklopov akademije je nedvomno sistematično in strukturirano oblikovanje izobraževalnih vsebin, povezano s strategijo, cilji in trendi, z namenom enotnega posredovanja znanj in dviga kompetenc zaposlenih lokalno in globalno. Nujna je cela paleta znanj V naši branži izdelujemo izdelke za gospodinjstva, ki morajo biti prilagojeni laikom, zato pri njihovem snovanju potrebujemo poznavanje uporabnikov, tehnično dovršene in preproste rešitve, ki sledijo strogim varnostnim predpisom in standardom, ergonomijo, všečen dizajn, prodoren marketing, B/S/H/ v zadnjem času pa tudi vse več digitalnih vsebin, ki spremljajo izdelke. Jedro potrebnih strokovnih kompetenc še vedno predstavljajo strojniška, orodjarska in elektro znanja, vedno bolj pa se razvijamo v smereh širših in mehkejših znanosti fizike, kemije, informatike, kar pa še posebej čutimo v zadnjih letih, je potreba po osvajanju drugačnih metod sodelovanja med različnimi službami in oddelki. Za mlade je pomembno, da dobijo o podjetju kakovostne informacije in dovolj priložnosti, da ga lahko spoznajo, se vanj vključijo v okviru različnih aktivnosti in razvijajo svoje kompetence. Če podjetje vse to nudi in poleg tega zagotavlja še prijetno in spodbudno delovno okolje, odločitev za mlade tehnične kadre ni težka. Zapis sta pripravila Alma Pučnik iz oddelka kadrovske službe, ki pokriva področje izobraževanj v podjetju, in dr. Marko Upla-znik, vodja predrazvoja. IZOBRAŽEVANJE 39 Še je pravi čas za pridobitev novega poklica Ste se pred leti vpisali v srednjo šolo, pa vam je življenjski tok dogodkov onemogočil, da bi jo dokončali in pridobili spričevalo? Niste edini. In ne, ni prepozno. Na UPI Žalec se lahko tudi v tem času še vključite v naslednje srednješolske programe: oblikovalec kovin-orodjar, elektrikar, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, maturitetni tečaj, ekonomska gimnazija ter programa predšolska vzgoja in tehnik računalništva. Če se vpišete sedaj, lahko že do julija pridobite spričevalo, plačate pa le polovično šolnino. Odločite se torej za nadaljevanje tistega, kar ste pričeli in se na pot učenja vrnite že februarja. Čeprav so se predavanja začela že jeseni 2019, ne boste zamudili prav ničesar, saj boste lahko nadoknadili vso zamujeno učno snov. Vsa gradiva in izpiti so všteti v ceni. Vas zanima, kaj je naše udeležence pritegnilo k vpisu na UPI - ljudsko univerzo Žalec? • Predavanja, ki so v popoldanskem času. • Zagotovljena brezplačna učna pomoč. • Pozitivna izkušnja iz prejšnjih let. • Ugodna cena. • Prijazen prvi stik. Sicer pa je najboljše, da o nas povprašate tiste, ki so na UPI Žalec uspešno zaključili izobraževanje. Med njimi so tudi Katja, Špela in Lea, katerih mnenje objavljamo. Tri sestre, tri vzgojiteljice Sestre Jurak: »Ne zgodi se prav pogosto, da bi imele tri sestre enak poklic. Še večja posebnost pa je, da smo vse naredile šolo v treh zaporednih letih, kljub temu da je med najmlajšo in najstarejšo sestro velika starostna razlika (Katja 34 let, Špela 27 let, Lea 20 let). Dodatno izobrazbo vzgojiteljice predšolskih otrok smo pridobile na Ljudski univerzi Žalec - UPI. Najprej se je v poklicni tečaj vpisala Špela zaradi večje možnosti za zaposlitev in dopolnitve k univerzitetni izobrazbi. Leto kasneje sta se na šolo vpisali še drugi dve sestri. Katja se je vpisala na šolo iz istih razlogov kot Špela, Lea pa je izbrala srednješolski strokovni izobraževalni program. Slednja je izbrala to smer šolanja zaradi pridobitve poklicne mature in s tem možnost vpisa na fakulteto. Z izbiro šole in izbranega Sestre Jurak programa smo bile zelo zadovoljne in bi jo priporočile vsakomur, ki mu je delo z otroki pisano na kožo. Prav tako je brez večjih težav mogoče študirati ob dveh otrocih in službi, saj so predavatelji na UPI Žalec izjemno prilagodljivi in dostopni. Vse lahko rečemo, da smo hvaležne in ponosne na pridobljeno izobrazbo in verjamemo, da bo pomembno vplivala na kvaliteto našega življenja.« Odlični predavatelji Pri nas boste pridobivali znanje v prijetnem in sodobnem učnem okolju, pri tem pa vas bodo spremljali odlični predavatelji ter naši svetovalci v izobraževanju odraslih. Boštjan Jelenko, predavatelj v programu Ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija, je o svojem delu pri nas povedal: »Želja po razumevanju delovanja najrazličnejših sistemov me je vodila, da sem najprej študiral strojništvo in nato še ekonomijo. Skozi svojo poklicno pot sem uspešno povezoval naravoslovne in družboslovne vede ter svoje znanje bogatil in delil s prijatelji in znanci, nato pa je moj konjiček prerasel v poklic in postal sem profesor strokovne teorije. Podajanje znanja me osebno osrečuje še danes, nasmeh na obrazih in zadovoljni udeleženci ob koncu predavanja oz. študija me motivirajo, da se še vedno izpopolnjujem in jim ponujam resnično koristne vsebine, ki temeljijo na povezavi teorije in prakse. Največjo potrditev za svoje dobro opravljeno delo pa mi podelijo bivši udeleženci, ko se srečam z njimi naključno na ulici in povedo, da so znanje in usmeritve, ki so jih pridobili na predavanjih, koristno uporabili pri svojem delu. Predavanja potekajo sproščeno, najprej želim ugotoviti predznanje udeležencev in na osnovi tega prilagodim podajanje učne snovi. Včasih ima kdo od udeležencev kakšna specifična ekonomska znanja in jih ob primernem trenutku vključim k svojim vse- binam, kar še dodatno stimulira tako posameznika, kot celotno skupino. Ves čas stremim k povezavi učnih vsebin s konkretnimi praktičnimi primeri. Na ta način je snov veliko hitreje usvojena.« Čas je, da uresničite svoje cilje Ste si ob novem letu zadali, da boste letos nadgradili svoje znanje angleščine, nemščine ali italijanščine? Zdaj je pravi čas, da skupaj z UPI Žalec uresničite svoje cilje. Nemščina 1. stopnja (40 ur) -pričetek: 13.2.2020 Nemščina nadaljevalna stopnja (40 ur) - pričetek: 11.2. 2020 Angleščina 1. stopnja (40 ur) -pričetek: 1 1.2.2020 Angleščina nadaljevalna stopnja (40 ur) - pričetek: 11.2. 2020 Italijanščina 2. stopnja (40 ur) -pričetek: 22.1.2020 Se želite usposobiti za knjigovodjo? Vas zanima delo maserja? Na delovnem mestu potrebujete znanje o Zakonu o splošnem upravnem postopku ali pa se želite zaposliti v javni upravi? Ali pa bi samo želeli osvežiti svoje znanje poslovnega bontona? Na UPI Žalec vas vabimo v naše tečaje. Usposabljanje za knjigovodska dela - osnovno: pričetek 1. marec ob 16. uri Delavnica Dobro je vedeti ... Kako pripraviti poslovno kosilo: 17. marec ob 16. uri Tečaj klasične masaže: 27.-29. marec in 3.-5. april Priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka (1. in 2. stopnja): pričetek 9. marec ob 16. uri. Za informacije in prijave obiščite www.upi.si Promocijsko besedilo SEMESTRALNIVPIS VSREDNJEŠOLSKE PROGRAME OD 15. 1. DALJE Vpišite se, plačajte POLOVIČNO ŠOLNINO in nadoknadite zamujeno. * 03 713 35 50 lu-zalec@upi.si www.upi.si UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Možnost plačila na obroke. 40 IZOBRAŽEVANJE IN FORMATIVNI DAN Srednja šola za prehrano in živilstvo ^podjetniški izobraževalni center Višja strokovna šola Predstavili vam bomo programe: Vp^ek, 14.2.2020 ob 9.00 (Višja šola ob 11.00) in 15.00 >to, 15.2.2020 ob 9. uri Raziščite, obiščite, pišite ali nas pokličite S i \ X Park mladih 3 www.facebook.com/lC-Piramida-Mariborwww.icD-mb.si 2000 Maribor info@icp-mb.si 02 331 34 32 Izobraževanja po meri podjetij Da formalna izobrazba in znanje, ki smo ga usvojili v šolskih klopeh, nista več dovolj za naše poklicno delo, vemo že nekaj časa. Mnogokrat sta v neskladju z znanjem in spretnostmi, ki jih od nas zahteva delovno mesto, zato se moramo izobraževati in usposabljati v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posamezniki prevzemamo. Za lažje prilagajanje spremembam, tako osebnim kot profesionalnim, za bolj učinkovito reševanje delovnih nalog, za uspešno udejstvovanje na trgu dela je potrebno kontinuirano pridobivanje splošnih, ključnih in temeljnih kompetenc. Vedno več podjetij se zaveda pomena kontinuiranega pridobivanja novih znanj za zaposlene, zato smo v preteklem letu izvedli številna izobraževanja, prilagojena potrebam celjskih podjetij. Veseli smo vseh utečenih sodelovanj in učinkov, ki jih zaznavamo po zaključku izobraževanj, prav tako pa se veselimo vsakega novega povezovanja. Prednosti naših izobraževanj: manjše skupine, prilagojen čas, možnost individualnega svetovanja, uporabno gradivo, možnost dodatnih konzultacij. Vabijo nas v podjetja Podjetja imajo svoje zahteve in svojo vizijo, ki jo je včasih kar težko prenesti na zaposlene. Zato je potrebno kar nekaj volje, da se zaposlene motivira za dodatno izobraževanje. Pri tem jim pridejo naproti naši dobro usposobljeni izvajalci z bogatimi praktičnimi izkušnjami, ki osmislijo izobraževalne ure. Ko se slednje zaključijo in se malo po šolsko in čisto zasluženo zaposlenim podelijo končna potrdila, nam pa vrnejo nasmeh in dobronamerne besede, vemo, da je mimo še eno uspešno delo. Z nami so bili zadovoljni: Cinkarna Celje, d. d. Nomago, d. o. o. Celjske mesnine, d. o. o. Engrotuš, d. o. o. Splošna bolnišnica Celje Mlekarna Celeia, d. o. o. Sintel, Oprema za avtomatizacijo, d. o. o. Celjske lekarne Hit, d. d. i- 4286750 E:S:www.tu-celje.si IZ SVETA ZABAVE 41 Erosi z Manco Špik in Markom Škugorjem v objemu melodij Romantični Erosi pred osvajalsko turnejo po Sloveniji Ustvarjalni glasbeni eros in izpovedovanje močnih čustev vodita delovanje Erosov že od začetka. Štirje odlični glasbeniki so konec lanskega leta izdali novo pesem z naslovom Le bog ve, kako te ljubim, hit zaljubljenih, februarja in marca pa se bodo z Manco Špik in Markom Škugorjem podali na veliko koncertno turnejo Mediteranski večer po slovenskih mestih. Svoje prve oboževalce je vokalna skupina pridobila s pretanj enimi priredbami, med katerimi sta tudi nepozabni Njej in Šum na srcu, sloves romantikov pa jim je ob drugih pomagala ustvariti avtorska skladba Kako naj jo pozabim. Tenorista Matej Dolar in Miha Lesjak, baritonist Dejan Korenak in basist Jože Sa-dek so Erosi, katerih glasovi vznemirjajo srca poslušalk in poslušalcev, ki jih hitro pritegnejo v čarobni krog glasbe o uslišani ljubezni in popolni pripadnosti. Lahko bi rekli, da izvrstno opravljajo simbol- no vlogo. S petjem prinašajo srečo in združujejo pare, zato ne preseneča, da so zelo zaželeni pevci tudi na porokah. Pester glasbeni repertoar, srce ob Mediteranu Člani zasedbe menijo podobno o nepremagljivosti ljubezni, imajo enako glasbeno izkušenost in nadarjenost, razlikujejo pa se glede glasbenega okusa, zato je njihov repertoar res širok. Izvajajo različne zvrsti glasbe: pop, narodnozabavno, gospel, popevke ... Velik del namenjajo ustvarjanju a capella petju in ohranjanju narodne in umetne pesmi, pri srcu jim je dalmatinska glasba. Prav ta jih je povezala s priljubljenim Markom Škugorjem. Na svoji glasbeni poti so sodelovali z različnimi izvajalci, v zadnjem času so se najbolj ujeli s pevko Manco Špik, s bodo prenesli v nepozabne večere, polne romantičnosti, sončnih občutij, pristnih čustev in vsega dobrega, kar podarja življenje. Z melodijami bi radi vzvalovili vsa srca in razgibali veselje ter v mrzlih mesecih poskrbeli za toplo razigranost in srečo. Vse to, kar najraje počne- Mediteranski večeri bodo pri nas 15. 2. v Rogaški Slatini, 16. 2. v Slovenskih Konjicah in 7. 3. v Celju. katero so posneli uspešnico Bela barka. Njihova iskriva žensko-moška energija je spodbudila idejo o skupni turneji, ki jo bodo začeli na valentinovo v Avditoriju Portorož. Zakaj so za rdečo nit nastopov izbrali Mediteran? Njegovo neverjetno moč jo tudi v najpomembnejših trenutkih mladoporočencev, ki jih fantje s svojimi vokali pogosto razveseljujejo. In le kaj bi lahko bilo še lepšega na svetu od zaljubljenosti, ko je »že resničnost lepša od pričakovanj«, kot pojejo v svoji najnovejši skladbi? Foto: skupina Eros 90,6 95,1 95,9 100,3 novi tednik ■ radio celie Vednc? г ШШј! Vedno? 2 n\mo?j / * Ж Ж Ж Ж od m DODtStT Kot šef »Prijateljstvo in kozmetika.« Že z naslovom in nekaterimi kasnejšimi scenami ali izborom glasbe ustvarjalci filma Kot šef morda dajo vedeti, da opogumljajo emancipacijo ženske. Toda naslov je napisan s šminko in obarvan rožnato: edini »biznis«, ki so si ga ustvarjalci predstavljali, da se ga ženske lahko oklenejo, je kozmetika. In še tu je vse, kar junakinje počnejo, naravnost idiotsko. Tudi dialogi. Film ne le da obstaja v čistem domišljijskem oblaku ekonomije, odnosov in še česa, ampak se tudi tal nikoli ne dotakne. OCENA: 3 / 10 Izdajalec »Mafija za rešetkami.« Od prvega trenutka lahko opazite, da je Izdajalec zelo profesionalno zamišljen kot film - v primerjavi z njim lahko marsikaj, kar gledamo v kinodvora-nah, okličemo za igračkanje. To je primer filma, kjer režiser (večinoma) stopi nazaj, ne zgodi se veliko bleščečega, a vse, kar se zgodi, ima težo. Scene so posnete praktično, način posredovanja informacije je hiter, ekonomičen. Film se zdi krajši, kot je v resnici: scene s sodnikom Falconejem bi morda lahko bile bolj razdelane, a sodno dramo bi lahko gledali dneve. Odlično odigran primer fascinantne zgodbe. OCENA: 8 / 10 PETER ZUPANC V NINO PRIHAJA Ptice roparice in fantastična osamosvojitev Harley Quinn Harley je pravkar prekinila z Jokerjem. Zdaj združuje moči z drugimi antijunakinjami, da bi pomagala dekletu uiti pred samooklicanim kraljem kriminala ... Pomembno: ne povsem nadaljevanje filma Odred odpisanih (Suicide Squad) z Margot Robbie v glavni vlogi. Nesrečniki Stephane se je pravkar pridružil policijski enoti v Mon-tfermeilu, kjer je Victor Hugo pisal svoj slaven roman. Odnosi med skupnostmi soseske so izredno zapletene. Pomembno: režiser Ladj Ly je film posnel vsaj delno po lastnih izkušnjah. Nominacija za najboljši tujejezični oskar. Dnevnik Diane Budisavljević Zgodba o ženski, ki je iz ustaških taborišč rešila tisoče otrok. Pomembno: veliki zmagovalec Puljskega festivala bo v Kinodvoru premierno predvajan ob vsej ekipi na čelu z režiserko in scenaristko Dano Budisavljević. (PZ) 42 AKCIJA ШиМШМШТКА |_ш ca ^ QiTO IN NAJ I v TURANT novi tednik лл! ш j-« * л J Nagradi za zmagovalca akcije: pametni telefon in «t-Ti/i— r=» ■ I- na r-I IUVULCI Desetaki Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov! С|СУ/СЕПСЕГ radio cehe Čas maturantskih plesov je tudi čas naše akcije Naj maturantka in naj maturant. Letos je že deveta in tudi tokrat boste bralci lahko izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov - pomerila junija na javni prireditvi. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno fotografijo. V vsaki številki je del kandidatov objavljen tudi na večjih fotografijah v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov), tako da se do konca meseca zvrstijo vsi. Tisti maturant in tista maturantka, ki Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. marca. Vseh šest iz treh mesecev glasovanja (od februarja do aprila) se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Junija bosta znana zmagovalca akcije. Na javni prireditvi se bosta pomerila za glavno nagrado. Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona! Glasujem ZA maturanta/ko številka O Podatki o glasovalcu: Ime in priimek: Naslov: E-naslov: Telefon: V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULUTRO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU), ■ SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT) ■ ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ) in ■ EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC). 1. Nastja Naglič 3 C, SŠHVU 2. Nina Gomilšek 3 C, SŠHVU H 3. Mitja Frišek 3 CV, SŠHVU J M 4. Andraž Penič 3 CV, SŠHVU bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. Vsak mesec bosta na osnovi vaših glasov in glasov učiteljev znana dva finalista. 5. Tanja Kolman 4 AT, SŠHVU 6. Gašper Gaber 4 AT, SŠHVU I 7. Sara Bohorč 4 HT, SŠHVU 8. Gašper Kunst 4 HT, SŠHVU 9. Nika Škruba 5 DHT, SŠHVU 10. Vid Podgrajšek 5 DHT, SŠHVU 11. Ana Marija Meh 12. Maj Zimšek 13. Patricija Šlenc 14. Lana Grešak 15. Bianca Thieme 16. Jan Šuberger 4 A, SŠGT 4 A, SŠGT 4 B, SŠGT 4 B, SŠGT 4 C, SŠGT 4 C, SŠGT 17. Tilen Kotnik 3 E, SŠGT № 23. Nika Gobec 3 SP, ŠCŠ 18. Tinkara Robnik 3 D, SŠGT 19. Dani Šmit 3 D, SŠGT 20. Teja Klinar 2 PTIŽ, ŠCŠ 21. Blaž Golež 2 PTIŽ, ŠCŠ 22. Mitja Novak 3 M, ŠCŠ 24. Mitja Kramar 3 SP, ŠCŠ 25. Eva Gradič 4 T, ŠCŠ 27. Žiga Ošlovnik 4 T, ŠCŠ 28. Maruša Štancar 4 A, EŠC 29. Simon Obrovnik 4 A, EŠC Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE novi tedniki radio celje Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih birkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo vojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 30. Eva Cakš 31. David Neuhold 32. Natja Kapitler 33. Staš Kalajdžiski 34. Andreja Berglez 35. Aljaž Mrak 4 C, EŠC 4 C, EŠC 4 E, EŠC 4 E, EŠC 2 APTI, EŠC 2 APTI, EŠC AKCIJA 43 1. Nastja Naglič 2. Nina Gomilšek 3. Mitja Frišek 4. Andraž Penič 5. Tanja Kolman 6. Gašper Gaber 7. Sara Bohorč 8. Gašper Kunst 9. Nika Skruba 10. Vid Podgrajšek 44 BRALCI POROČEVALCI Sproščanje in raziskovanje Vietnama in Kambodže Tea Strajn, zaposlena v Sociu - večgeneracijskem centru Celje in ljubiteljica, raziskovalka različnih zvrsti meditacije, načinov sproščanja, je zaposlenim in stanovalcem Pegazove-ga doma pripravila zvočno kopel s tibetanskimi posodami. Zvok in vibracijo tibetanskih posod dopolnjuje s pre- prostimi glasbili, ki jih izdeluje sama. Zdravilni učinki zvoka in določenih vibracij so neoporečni. Oblikovala je svoje malo drugačne medita-tivno-pripovedne doživljajske zvočne kopeli. S tonom svojega glasu popelje v nove in drugačne mistične pokrajine in celotno doživetje podkrepi s kompozicijo, ki jo ustvarijo zvok tibetanskih posod in njena glasbila. Tea preprosto izhaja iz sebe in temu primerno ustvari edinstvene zvočne kopeli. Stanovalki sta povedali: »Ko sem prišla ven, sem rekla sosedi, da bom zaspala, preden bom prišla do sobe, tako me je ta zvok sprostil. In potem sem celo popoldne krepčilno spala.« »Zelo sem bila vesela tovrstnega spro- ščanja, saj imam izkušnjo, da mi to zelo pomaga. Prosim, da pridete še večkrat.« Potopisno predavanje S potopisom iz Vietnama, Kambodže in s Tajske nas je navdušila Tanja Jurjec. »Viet pomeni ljudje in nam nekaj južnega. Vietnam in Kambo-dža sta deželi burne zgodovine, čudovite narave, prijaznih ljudi z nalezljivim optimizmom in nasmehom na obrazu iz hvaležnosti, ker je mir. V Vietnamu ni nepismenih, štiri milijone ljudi se vozi na kolesih oziroma motorjih. Priljubljene so igre na srečo in petelinji boji,« pove popotnica, ki se je na predstavitev stanovalcem zelo pripravila, za kar se ji zahvaljujemo. Stanovalci so povedali: »Ko je bila vietnamska vojna, sem jo veliko spremljal na TV in v časopisih. Zanimivo mi je bilo, ko je gospa Tanja povedala in pokazala video o tem, kako motorji švigajo sem in tja, a vseeno ni prometnih nesreč.« »Vse mi je bilo zanimivo - slike, filmčki. Kako živijo ljudje tam ... Umazana voda in črvi na tržnici. Zelo lepo nam je predstavila.« »Grozovito je gledati to revščino, živijo v jamah ... Koliko je pohabljenih ljudi. Gospa zelo zanimivo pripoveduje.« MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Za bolj urejen kraj Svet Mestne četrti Velenje - levi breg vzhod že drugo leto izvaja projekt Ocvetličimo balkone, okenske police in okolice blokov. Projekt, ki je zastavljen kot triletni, se je začel v drugi polovici leta 2019 z obveščanjem tisoč gospodinjstev oziroma 3.800 prebivalcev, ki živijo v tej mestni četrti. V jesenskem delu lanskega leta so bila izvedena štiri predavanja z namenom osveščanja, seznanjanja o primernosti gojenja cvetlic, zelišč in povrtnin na balkonih in okenskih policah blokov. V letu 2020 nameravajo pripraviti predavanja, ki jih bodo še nadgradili z delavnicami tako, da bi prebivalci mestne četrti dobili do marca oziroma aprila kar največ informacij in priporočil ter praktičnih napotkov. Osnovni namen projekta je osvestiti in spodbuditi prebivalce mestne četrti, da tudi sami nekaj prispevajo za svoj urejen in ocvetličen videz bivalnega prostora. V sklopu projekta so v soboto, 25. januarja, izvedli na Trgu Edvarda Kardelja v Velenju tudi prvo izmenjavo domačih semen, ki je presegla vsa pričakovanja. Na stojnicah so svoja semena izmenjevali tako posamezniki iz Velenja kot tudi gojitelji domačih semen s Polzele, iz Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Mozirja, Dornave pri Ptuju, Vojnika, Mute in z Goričkega. Ob koncu je Zofija Šuligoj, predsednica Sveta MČ Velenje - levi breg vzhod, podarila predstavnicam vrtcev Lučka in Enci Benci ter Varstveno-delovnemu centru Saša iz Velenja darilno ovojnico z izbranimi semeni, da si bodo lahko najmlajši varovanci v sklopu izobraževalnega procesa s svojimi pedagogi vzgojili svoje zeliščne, zelenjavne in cvetlične nasade. Darilna semena je organizator namenil tudi Osnovni šoli Livada, vendar jih predstavniki niso uspeli prevzeti, zato jim jih bodo podarili od drugi priložnosti. Ze februarja bodo nova predavanja. V torek, 18. februarja, ob 17. uri bo v prostorih mestne četrti zanimivo predavanje Vzgoja sadik zelenjadnic in nega rastlin na naraven način - naravna sredstva za krepitev rastlin. ALOJZ SLAVKO HUDARIN, član organizacijskega odbora Podarjena tabla za pomoč živalim Zahvaljujemo se Grafiki Zlatečan iz Celja, ki nam je izdelala tablo, s katero bomo kupce opozarjali na možnost donacije hrane za tiste brezdomne živali, za katere skrbi naše Društvo proti mučenju živali Celje. Tablo bomo namestili v Tuševi trgovini Cash&Carry v Celju. VERICA ŠTANTE, DPMZ Celje 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedm t i/umoj / BRALCI POROČEVALCI 45 Petdeset let skupnega življenja in ustvarjanja Zakonca Jelen s hčerko, sinom in z ostalimi družinskimi člani Trezika in Ivan Jelen s Ponikve pri Žalcu sta po 50 letih skupnega življenja ponovila poročno zaobljubo. Najprej v cerkvi v Petrovčah, nato še pred matičarko na Turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah, kjer sta z družino in s sorodniki proslavila zlati jubilej. O tem, kako sta živela, delala, ustvarjala, bila družbeno in politično angažirana ..., govori Ivanova avtobiografska knjiga Tečem maraton življenja. Poročni obred v petrov-ški baziliki je opravil župnik pater Ivan Arzenšek - Vanč, ki je zakoncema tudi zapel in zaigral na kitaro. Matičarka oziroma pooblaščenka Jolanda Železnik je zakoncema spregovorila tudi v imenu župana Janka Kosa. Po podpisu zlatoporočne zaobljube jima je izročila spominsko darilo Občine Žalec. Ivanova življenjska pot se je začela 25. novembra 1944 v Kalah, nedaleč od sedanjega doma na Ponikvi. Prav tako se je v Kalah šest let kasneje rodila Trezika, zato rad reče, da sta sosedski par. Njegova pot ga je vodila mimo njene domače hiše, ko je hodil v osnovno šolo in nato v Velenje v rudarsko šolo ter pozneje v službo. Po daljšem spoznavanju je iskrica obojestransko preskočila. Po približno letu skupnega druženja sta v za- četku januarja 1970 svojo ljubezen kronala s poroko. Najprej se jima je rodil sin Robert, nato še hči Romana. Življenje zakoncev, zlasti Ivanovo, je bilo ves čas po- vezano tudi z družbeno-poli-tičnim delovanjem in delom v društvih. V službi v Premogovniku Velenje, kjer je bil najprej kvalificiran rudar, nato pa 17 let rudarski nadzornik, je vodil sindikat jame Škale in bil tudi en mandat član delavskega sveta ter raznih komisij. Politika ga je že od nekdaj zanimala, v tej smeri se je izobraževal in se po upokojitvi leta 1991 vključil v dejavno delo upokojenskega društva na Ponikvi in stranko DeSUS. Šestnajst let je bil predsednik občinskega odbora stranke v Žalcu, osem let predsednik Zveze društev upokojencev občine Žalec, pet mandatov član občinskega sveta Občine Žalec, v letih 2004-2008 je deloval kot poslanec DeSUS v državnem zboru. Nato je bil še dva mandata podžupan Občine Žalec. Kar 20 let je bil predsednik KS Ponikva pri Žalcu, svoje sledi je puščal tudi v društvih. Ves čas je bil tudi prizadeven krvodajalec, kri je daroval 103-krat. Svoje zadovoljstvo v kulturnem življenju je imela tudi žena Trezika, ki je svojo pokojnino zaslužila v Gorenju. Po preselitvi v hišo na Ponikvi se je tudi ona vključila v delo v svojem kraju. V mladosti je bila dejavna v KD Ponikva kot igralka in recitatorka, tuje ji niso niti rime, s katerimi je postregla tudi ob jubileju poroke. Zadnja leta poje v mešanem pevskem zboru v domači cerkvi, izdeluje rože iz papirja, tako kot mož deluje v športni sekciji upokojencev, še vedno tudi rada pleše . V prvi vrsti je bila in je še, kot pravi Ivan v svoji knjigi, ljubeča mama, žena in babica, polna nežnosti, prisrčnosti, dobrote, ki zna še vedno razvajati svoja otroka, predvsem pa vnuka Robeka in Maja ter vnukinji Brino in Lavro, a tudi mnoge druge ob raznih priložnostih. D. NARAGLAV Zlatih 50 Marka in Helene Drač Življenje je obljuba, ne zagotovilo. Je hrepenenje, ne dejstvo. Zato je pogled na 50 skupno prehojenih let lahko prežet le s hvaležnostjo in z zadovoljstvom. Ne zmorejo vsi in ni dano vsem. Na Kalobju sta se v krogu svojih najdražjih zlate poroke pred dnevi veselila Helena in Marko Drač. Marko se je rodil kot osmi, zadnji otrok Marku in Zofiji Drač v Javorju v sosednji Slivnici. Po šolskih letih je zaposlitev našel na Pošti Šentjur. Po krajšem ovinku v Alposu si je po odprtju poslovalnice na Kalobju spet nadel poštarsko torbo. Na Kalobje ga je že prej pripeljala ljubezen. Njegova izbranka Helena se je Jakobu in Katarini Belej rodila kot najmlajši, šesti otrok. Fant, ki se je prišel ženit s sosednjega hriba, ji je vnel srce sredi hude zime leta 1969. Že ob tretjem obisku je bil Marko povišan v status ženina. In tako sta se zadnjega januarja 1970 poročila. Skupaj sta ustvarila dom, v katerem sta vzgojila štiri otroke, dva fanta in dve dekleti. Leta 1971 se je rodil Sandi, dve leti pozneje Branko, še dve leti zatem je sledila Marinka in čez štiri leta še najmlajša Romana. Helena je kot katehistinja poučevala verouk, sicer pa je skrbela za dom in družino ter ostarela starša. Marko bo v zgodovino kraja zapisan kot legendarni poštar, ki je v precej težjih pogojih, kot so danes, v soncu in dežju, snegu in ledu, na motorju prinašal pošto in pokojnino vsem Kalobčanom. Ob žalostnih priložnostih je bil tudi tisti, ki je vedno znal najti prave govorniške besede tolažbe in slovesa. Tokratno družinsko srečanje je bilo predvsem priložnost za veselje. Po sv. maši v cerkvi Marijinega imena na Kalobju je njuno zvezo v bližnjem gostišču ponovno potrdil tudi šentjurski župan Marko Diaci. Marku in Heleni sta ob strani stala vnuk Marko in vnukinja Tina. Družba skupno petih vnukov in že enega pravnuka ju napolnjuje z veseljem tudi v zlatem obdobju skupnega življenja. SO Stopinje v svet literature Člani KUD Stopinje Mozirje in KD Antona Aškerca Rimske Toplice so na dan pesnikovega rojstva pripravili Aškerčev literarni večer, ki so ga poimenovali Stopinje v svet literature. Za glasbeni vložek je poskrbel učenec GŠ Laško-Radeče, kitarist Dominik Senica. Zime niso več, kar so nekdaj bile, ko je pesnik Anton Aškerc zapisal: » ... Sneg, beli sneg na cesto tiho pada . Kaj ne, lep dan, sosedka moja mlada?« Letošnji 9. januar ni postregel s snegom, a je družina Aškerc v tem hladnem večeru kljub temu poskrbela za toplo izbo v muzejski hiši na Seno-žetah in za topel čaj iz doma nabranih zelišč. Aškerčev večer je poleg članov KD Antona Aškerca sooblikovalo osem gostov, članov KUD Stopinje iz Mozirja. Spremljala jih je tudi Simona Zadravec, vodja JSKD OI Mozirje, kar je srečanju dalo še dodano vrednost. Predsednica društva Ivana Žvipelj je predstavila ustvarjalce literarne skupine in v uvodu povedala: »S spoštovanjem sprejemamo spomin rojstva velikega literata, vašega rojaka Antona Aškerca. Danes mineva 164 let od njegovega rojstva. Tudi v našem Mozirju je del življenja podaril dvigu kulturne zavesti in veseli nas, da smo lahko danes tukaj z vami.« Predstavili so recital, ki so ga spletli iz svojih del in vmes vpletli odlomke znanih slovenskih literatov Frana Mil-činskega, Toneta Pavčka . Recital so sestavljale različne teme: motivi za pisanje, ljubezen, odraščanje, minevanje, osamljenost in na koncu ljubezen do sočloveka in domovine. Med posameznimi temami je pesmi obogatil s kitarsko glasbo Dominik Senica, ki ga je budno spremljala njegova mentorica Maja Dobrotinšek iz GŠ Laško-Radeče. Vmes smo prisluhnili tudi Aškerčevim pesmim. Ob poslušanju lepih misli, oblikovanih v poezijo in prozo, in ob srkanju odličnega čaja je čas hitro minil, tako da smo po koncu recitala ostali na Aškerčevi domačiji pozno v noč. Spletale so se vezi in nova prijateljstva in rojevale so se nove ideje za sodelovanje. Verjamemo, da bodo uresničene, saj se je tokratnega Aškerčevega večera udeležil tudi podžupan Občine Laško Jože Senica. Kot je zapisal Rudi Kerše-van: »Za sodobno družbo sta značilni dve stvari: da drug brez drugega ne moremo živeti in da nihče nikogar ne potrebuje!« Zato so takšna in nasploh srečanja ljudi zelo pomembna. In poleg spomina na rojstni dan pesnika Aškerca je to še ena od prednosti tradicionalnih Aškerčevih večerov. MILENA SUHODOLČAN 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zgodba o dveh nunah Dve nuni sta šli popoldne na sprehod v naravo. Prvi je bilo ime sestra Matematika, ker je imela smisel za matematiko, drugi sestra Logika, ker je govorila zelo logično. Pričelo se je mračiti, onidve pa sta bili daleč od samostana. SM: »Ali si opazila moškega, izgleda, da nama sledi ... Bo-gve, kaj hoče od naju ...« SL: »Eh, to je logično. Želi naju posiliti!« SM: »O, ne! Glede na oddaljenost naju bo dohitel v petnajstih minutah! Kaj naj narediva?« SL: »Edino logično - pojdiva hitreje.« SM: »Ampak to ne pomaga!« SL: »Seveda ne pomaga! On bo naredil edino logično stvar - tudi on bo šel hitreje.« SM: »Oh, kaj naj narediva? Pri tej oddaljenosti naju bo dohitel prej kot v desetih minutah!« SL: »Edino logično, kar lahko narediva, je, da se ločiva. Ne bo mogel slediti obeh.« Moški se je odločil, da bo sledil sestri Logiki. Sestra Matematika je srečno prišla v samostan, vendar je bila zelo zaskrbljena, kaj se je zgodilo s sestro Logiko. Kmalu se je tudi ona pojavila v samostanu. SM: »Sestra Logika, hvala ljubemu Bogu! Govori, kaj se je zgodilo!« SL: »Zgodilo se je edino logično. Ni mogel slediti obema in izbral je mene.« SM (malo ljubosumno): »To vem, ampak kaj se je zgodilo potem?« SL: »Edino logično - dohitel me je!« SM: »O, ne! Kaj si storila?« SL: »Edino logično - dvignila sam obleko!« SM: »O, ne, sestra! Kaj je naredil on?« SL: »Edino logično: spustil je hlače.« SM: »O, ne! Kaj se je potem zgodilo?« SL: »To je vendar logično! Nuna z dvignjenim krilom teče hitreje od moškega, ki ima hlače spuščene pod koleni!« Hitrost Dva policista sta se zaletela v drevo. Eden ugotovi: »Tako hitro pa še nismo bili na kraju nesreče.« Zakaj? Janezek vpraša očeta: »Oči, zakaj si se ti poročil z mamo?« Oče jezno vstane in reče: »Vidiš, žena, še njemu ni jasno, zakaj!« Kratka šala Sedita dve ženski v tišini. Po nesreči Mož pošlje svoji ženi SMS--sporočilo: »Draga, na prehodu za pešce me je zbil avto. Pavla me je odpeljala na urgenco. Zdravniki so me pregledali, napravili rentgen. V lobanji se je nakopičilo veliko krvi, vendar upam, da to ne bo povzročilo poškodbe možganov. Poleg tega se je pokazalo, da imam zlomljena tri rebra, levo stopalo in desni komolec. Zdravniki upajo, da roke ne bo treba amputirati.« Žena odgovori: »Katera Pavla?!?« Košnja Nosečnica, ki pričakuje prvega otroka, je prišla na pregled h ginekologu. Po pregledu je plašno pričela: »Veste, moj mož je želel, da vas nekaj vprašam ...« »Vem, vem,« jo ginekolog pomirjujoče potreplja po ramenu. »To me vedno vprašajo. Spolno ste lahko dejavni do visoke nosečnosti.« »Ne, ni to,« odgovori ona. »Moža zanima, če lahko še vedno kosim travo .« PIKA NA I Ni splet naredil debilov iz ljudi. Splet nam je le omogočil, da vidimo, kakšni debili so na svetu. Najbolj smrtonosen je naboj z rdečim vrhom. Majhna sled na srajci in si mrtev. У Oven Tehtni ca КШ Razlika med žensko in živo mejo? Nobene. v Ce je ne neguješ, zleze k sosedu. Končno vem, kaj pomenijo znaki v avtomobilu Fontana na poti Pijani robot Ciklon v avtu Kače napadajo Pazi, hrošč! Sova v bližini Predebel si Jedel si česen, prezrači. Umij si noge in zobe. Poskusi voziti brez rok. Storil bom samomor. Zdravljenje v teku Duh je pripravljen. Helikopter ti sledi. Pozor, komet! Pozor, pijani komet! Pozor, hitri komet! Pazi, piramida pred tabo! Edini način, da najdete meje možnega, je, da greste čeznje in da najdete nemogoče. To vam bo kot pravemu vizionarju lep izziv. Zvezde vas podpirajo. Marsu, ki potuje po sorodnem znamenju, se v petek pridruži Venera v ognjenem znaku. Vroče, strastno in razgreto bo, kljub temu da smo še vedno v zimskem času. Vašemu navdušenju ne bo videti konca. Bik Lev Fontana s palico Desno torta, Pazi, nekaj Vstavi termo- A bi seksal? Španija levo keksi ti sveti! meter v vodo! Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Presenečeno boste ugotavljali, da drugih ni vedno lahko zadovoljiti. No, pretirano razočarani ne boste, bo pa to ena od dragocenih izkušenj. V sredo boste veliko energije usmerili v druge in tudi v partnerstvo. Iskali boste potrditev svojih stališč. Pri izkazovanju čustev lahko nekoliko pretiravate, dobro je, da se tega vsaj zavedate. Pazljivi bodite tudi pri denarju, lahko boste preveč zapravljivi. Vaša vladarica Venera v petek vstopi v ognjeno znamenje ovna, zato boste izredno energični, prodorni, strastni in zavzeti. Odlično za osvajanje ciljev, ki ste si jih zastavili. Mnogim boste dali navdih. Bistvo je v tem, kaj ste in kaj predstavljate. Za vas bo imela neka vrednota posebno ceno. Tega se ne da kupiti, dobiti ali podariti, to si mora znati vsak sam ustvariti. škorpijon Dvojčka Nahajali se boste v obdobju povečanih zahtev pri delu. Ker ste odlični v kombinatoriki, boste uspeli pri usklajevanju različnih interesov. Veliko bolje je, če vam spodleti pri nečem, kar vam je všeč, kot če uspete v nečem, kar sovražite. Iskali boste nove pristope pri navezovanju stikov, kar vam bo izboljšalo razpoloženje. Misel na krajši oddih vam bo dala dodatno energijo in moč. Rak Pred nedeljsko polno luno boste čutili močno notranjo napetost in mimogrede lahko pride do pretiranih reakcij iz vaše, a tudi iz nasprotne strani. Dobro je, da se tega vpliva zavedate in se skušate nadzorovati. Če boste dovolj prilagodljivi, boste tudi dovolj močni za vse, kar vas čaka v osebnem življenju. Nove zamisli bodo odvisne od tega, s kom se družite. Strel ec Mars v vašem znaku vam daje ogromno energije, zato čutite moč, zagon, kar je več kot odlično za vas. V petek se mu v ognjenem znaku pridruži kraljica ljubezni Venera, zato bo čudovito tudi na čustvenem področju. Niste slaba osebnost, če znate kdaj kaj odkloniti. Vse ima svoje meje in če je ne postavljajo drugi, jo morate sami. Tokrat boste znali vse odlično poenostaviti. V četrtek in petek boste gostili Luno, ki bo v vašem znamenju delovala še posebej močno, saj je vaša naravna vladarica. Prihodnost bo stopila pred vas, da vas spremeni, še preden resnično pride. Vaša intuicija je izredna, zato ni čudno, da boste prihajajoče dogodke začutili že prej. V petek bodite previdnejši, možnost nezgod in poškodb bo močno povečana. Kozorog V noči s petka na soboto Luna vstopi v vaš znak. Sobotni praznični dan vam bo še posebej lepo ostal v spominu, odlično se boste imeli. Luna bo v nedeljo zjutraj tvorila ščip v levu in dan bo več kot odličen za srečanja, izlete, zabave, rekreacijo. Kadar počnete stvari, ne da bi si jih razlagali, ampak jih počnete povsem spontano, ste zagotovo na pravi poti. Našli boste še dodatno delo. Imeli boste občutek, da je vse, česar se lotite, veliko težje, kot ste pričakovali. Mogoče vam lahko pomaga že nekaj ur počitka. Ta konec tedna s praznično soboto je kot naročen za to. Ni nujno, da je počitek mirovanje in ležanje. Prav obratno, čas je primeren za dejavno in sproščujoče preživljanje prostega časa. Presekali boste rutino in nekoga s tem zelo presenetili. Vodnar Devica Ob začetku novega delovnega tedna bo Luna vstopila v vaše znamenje. Pridni, delovni in natančni boste. Izkoristite njen ugoden položaj, saj lahko naredite resnično veliko in postavite stvari na svoje mesto. Pobotajte se s tistim, ki se vam je zadnje čase zdel vzvišen. Če se bosta pogovorila, se bosta morala tudi pogajati. Ne upajte na velike spremembe, če niste pripravljeni na kompromis. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Tokrat ste vi ljubljenec zvezd. Sonce v vašem znamenju in nedeljska polna luna obetata živahno dogajanje. Mnogi boste tudi praznovali prav v tem tednu, zato bo še toliko bolj veselo. Osredotočite se na pozitivno dogajanje. Vaše življenje že ves čas spodkopavajo nepomembne podrobnosti. Ne izgubljajte časa, živcev in energije z njimi. Vsakršno pretiravanje lahko ogrozi vaše zdravje. Ribi Po eni strani boste pasivni, po drugi boste vedeli, da si preveč počitka ne smete vzeti, saj se vam lahko to pošteno maščuje. Kombinirajte oboje in boste zmagovalec. Po opravljenem delu si dovolite malo več kot sicer. Privoščite si masažo, ki vam bo poživila dušo in telo. Kdo jo bo izvajal, je seveda prepuščeno vaši domišljiji. Namenite vsaj del tedna lastnemu razvajanju. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka PRAMEN MAVRIČNIH BARV 17 VNETJE SKLEPOV PREBIVALKE ARABIJE IN TAKO DALJE RUMENO RJAVA BARVA SLOVENSKI PEVEC (LADO) 20 14 PEVKA PUŠLAR ALFI NIPIČ: ... BOM MUZIKANT MAJHNO PLOVILO 12 JAJČECE UŠI IVA (LJUBK.) PREDOR (POG.) TV-VODITELJ IN KOMIK (SAŠO) 19 NASPROTNO OD TOPEL ŠVEDSKI INDUSTRIJSKI KONCERN OLIKA, OBZIR SLOVENSKI PIANIST (CIRIL) JAP. REZIS. KUROSAWA EVROPSKA VESOLJSKA AGENCIJA AMERIŠKA IGRALKA ELENIAK KRUH (ZASTAR.) HOTENJE (PUBL.) TOPILO ZA LAK PLJUČNI, MOZGANSKI AM. LITERAT (EDGAR ALLAN) FR. IGRALEC (JACQUES) GRŠKA POKRAJINA PISEC KERMAUNER ALJA TKAČEVA KOCINE POD NOSOM NEKDANJI POLJSKI KONJENIK 15 16 POLDRAG KAMEN ORLU PODOBNA PTICA UJEDA NEKDANJA JUGOSLOVANSKA LETALSKA DRUZBA UMETNO VODNO ZAJETJE GLAVNO MESTO GANE NAJDALJŠA REKA NA INDIJSKI PODCELINI U. ECO: IME . TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA LAHKO TALJIVA KOVINA MEDMET SMEHA NOVI SAD NEMŠKA MANEKENKA KLUM NIKELJ IZPOSOJEVALNICA AVTOMOBILOV TOVARNA JEKLA AMERIŠKI COUNTRY PEVEC ROGERS 11 STAROGRŠKA POKRAJINA 10 BRITANSKA GLASBENA ZALOZBA GOROVJE V JUZNI AMERIKI Povsod z vami JUZNI SADEZ Z DEBELO GROBO LUPINO SUDOKU 399 3 7 5 4 6 5 1 8 7 9 7 3 5 4 2 6 3 1 4 6 2 3 5 6 5 2 7 SUDOKU 90 7 8 4 9 4 1 5 7 3 7 9 2 7 9 6 2 5 1 5 8 4 9 3 1 8 3 4 REŠITEV SUDOKU 398 REŠITEV SUDOKU 89 5 4 2 8 3 7 6 1 9 9 6 3 4 1 5 2 8 7 8 1 7 9 6 2 3 5 4 3 7 5 2 8 9 1 4 6 1 9 8 3 4 6 5 7 2 4 2 6 5 7 1 8 9 3 7 5 4 6 2 8 9 3 1 2 8 1 7 9 3 4 6 5 6 3 9 1 5 4 7 2 8 8 1 3 5 7 9 6 2 4 7 2 5 4 6 8 1 3 9 6 9 4 1 3 2 5 8 7 2 8 6 9 1 7 4 5 3 4 5 1 2 8 3 7 9 6 3 7 9 6 5 4 8 1 2 1 6 7 3 9 5 2 4 8 9 4 8 7 2 1 3 6 5 5 3 2 8 4 6 9 7 1 8 2 4 3 5 9 novi tednik Nagradni razpis Vedi/K? г (мтс?ј / 1. nagrada: majica in platnena nakupovalna vrečka NT&RC 2. nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC 3. nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in darilni paket Rocky rolls in What snack 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. februarja. Geslo iz številke 5: Mesec februar bo hitro minil. Izid žrebanja 1. nagrado, majico in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Slavko Kamenik iz Celja. 2. nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Miran Rojc iz Vojnika. 3. nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in darilni paket Rocky rolls in What snack, prejme: Ivan Medved iz Rogaške Slatine. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 3K veliki 1. številka v prodaji od 14. februarja. www.trik.si facebook.com/3K.krizanke 48 RUMENA STRAN Kdo ima boljšo? Celjski župan Bojan Šrot se je ob svojem tradicionalnem sprejemu z verskimi skupnostmi zaklepetal tudi s snemalcema obeh regionalnih televizij in se očitno zanimal, kakšne kamere uporabljajo na obeh televi- zijah. Snemalec katere televizije je prepričal župana v to, da imajo boljšo tehniko, ne vemo, zagotovo pa so vsi trije pokramljali še o čem drugem kot le o tehniki. Foto: GrupA Spremlja svoje učence Na premieri izvrstne glasbeno-pripovedne predstave Sivček in jaz v izvedbi kitarista Aljaža Cvirna in igralca Renata Jenčka, je bil med gledalci tudi ravnatelj celjske glasbene šole Simon Mlakar. Ker redno spremlja nastope svojih učencev in dijakov, ni manjkal niti na tokratni predstavi. V njej se je kot plesalka predstavila Jona Lisac, učenka 1. razreda sodobnega plesa celjske glasbene šole. Sicer pa je nekdanji učenec te šole tudi Aljaž Cvirn. Foto: SHERPA Za ali proti? Okrogla miza Šaleškega eko gibanja o sosež-igu v Termoelektrarni Šoštanj je privabila številne obiskovalce. Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol danes meni, da je treba ščititi interes občanov. Ko je elektrarno vodil Obujanje prvogimnazijskih spominov Na prireditvi Športnik leta v Celju sta v Narodnem domu imela očitno zelo pristno srečanje celjska podžupanja Breda Arnšek in učitelj športne vzgoje na I. gimnaziji v Celju Janko Benčina. Nekdanja sodelavca, podžu- panja je bila namreč dolga leta vodja tajništva ravnatelja na gimnaziji, sta, kot kaže fotografija, z veliko simpatije in nostalgije obujala spomine na stare skupne delovne čase. Foto: SHERPA Legenda z legendo Miro Cerar, legendarni slovenski telovadec, olimpijski zmagovalec na konju z ročaji na igrah leta 1964 v Tokiu, se je na prireditvi Športnik leta v Celju z vese- ljem odzval vabilu na pogovor z Deanom Šusterjem, športnim novinarjem naše medijske hiše in že pravo legendo celjskega športnega novinarstva. Najbrž je bila osrednja tema njunega pogovora nova olimpijada, ki jo bo poleti priredilo japonsko glavno mesto. Prepričani smo, da je naš Dean legendi slovenskega športa postavil tudi kakšno iskrivo vprašanje, kot ga zna le on. Foto: SHERPA med letoma 2013 in 2014, je najbrž ščitil njene interese. Morda se je o tem, kako krmariti med preteklostjo in sedanjostjo s kom posvetoval tik pred okroglo mizo. Soočenju mnenj je z zanimanjem prisluhnila Andreja Katič, trenutno še pravosodna ministrica, sicer pa Velenjčanka, ki ji tudi ne more biti vseeno, v kakšnem okolju živi. Foto: SHERPA Na kavici Janko Parfant in njegova žena Barbara, ki se ukvarjata z nepremičninami, se takole vsak dan razvajata ob kavici v svojem najljubšem lokalu v Celju. Zadnje čase je na nepremičninskem trgu spet bolj živahno, zato si lahko sproščeno privoščita odmor med delovnim dnem. Foto: SHERPA