UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKOSREDO
Poštni ček. 'račun it. 9 - 17768 — Poštnina plačana v gotovini - Sped. in abbonamcnto postale II. uruppo
21.
i-fcto III. Štev. 19
GORICA DNE 7. APRILA 1947.
jf /
   *
Cena L. 6
I> V A
MALIKA
«Pridi za menoj !»
Sovraštvo najdemo med ljud-mi več ali manj vedno in povsod. Vzroki sovraštva so navadno o-sebni: razžaljena čast, motena posest ali kaj sličnega. Sovražijo navadno le določeno osebo, ki je storila hudo.
Kot verni kristjani vemo, da sovražiti ne smemo nikogar. Dovoljeno Ti je, da braniš svojo čast in imetje tudi pred sodiščem. V pravičnem silobranu, ko je v nevarnosti tvojo življenje, smeš nasilnega napad;dca brez krivde tudi usmrtiti, ako si drugače ne moreš pomagati.
Moderna doba pa je zastrupila naše krščanske duše z neverjetnim sovraštvom. Živimo v okolju, ki sovraštvo naravnost diha. 1’rišli smo tako daleč, da mnogi sovražijo ljudi, ki jih osebno niti ne poznajo in ki jim niso nikdar nič hudega prizadeli.
Vojni čas nam je dal priliko, da smo osebno in neposredno spoznali mnoge ljudi, izmed najbolj različnih narodov Evrope in tudi drugih delov sveta. Med njimi smo naleteli na nekatere izredno dobre ljudi tudi med narodi, s katerimi smo bili v vojnem stanju. Duša se je z dušo našla, ako je veren kristjan srečal vernega kristjana. Bila sta eno srce in ena duša, čeprav različna po jeziku in rodu, in ako jim duše ni zastrupilo umetno sovraštvo.
Žal,.da so bili to bolj redki primeri. Drugačno pa je bilo srečanje z ljudmi, ki je njih duše otro-vala mržnja. Mikoli prej se niso videli, a srečanje z njimi je bilo neprijetno, hladno, večkrat u-.sodno. To se ni dogajalo samo kadar smo srečavali tujee, ampak tudi kadar smo srečavali rodne brate. Ali ne nosi naša slovenska domovina na sebi znakov sovraštva med njenimi sinovi! Ali ne objokuje premnoga slovenska družina žrtev, ki jih je zahtevalo sovraštvo mod rodnimi brati?
Kdo je zasejal v duše seme tako besnega sovraštva!
To sta storila dva malika moderne dobe: nacionalizem in komunizem. Prvi (imenovan tudi nacizem ali fašizem) hujska narod zoper narod, drugi pa je neutemeljeno razdelil človeško družbo v dva razreda, ki si stojita sovražno nasproti, in na pretkane načine hujska enega proti drugemu — čeprav le on sam resnično ustvarja dva najbolj nasprotujoča si razreda: rablje in sužnje.
Nacionalizem in komunizem sta dva kriva bogova naše dobe, ki jima prižiga kadilo, žal, le premnogo ljudi med nami. Bog pa jo na Sinajski gori zapovedal: Jaz sem Gospod tvoj Bog. Ne imej drugih bogov poleg mene!
Krščanska vera odklanja ime nova na malika, ker oznanja vero v enega pravega in živega Boga. Odklanja pa ju nadalje tudi zato, ker oznanjata sovraštvo med narodi in ljudmi. Sovraštvo je namreč nezdružljivo s krščanstvom, ki proglaša ljubezen kot svojo, novo, prvo in največjo zapoved in kot ločilno znamenje, po katerem naj se loči kristjan od nekristjana. Po tem bo svet spoznal, da sto moji učenci, ako se boste ljubili med seboj. Tako je Kristus učil. Poglejta jih, kako se ljubijo! Tako je svet govoril o prvih kristjanih.
Ali ni vsega tega zapopadel že Prešeren, ki je v svojem »Krstu
Vzdolž Genezareškega jezera stopa božji Zveličar med skrbnimi ri-uiči* Tu mečejo vsi srečni bogati plen iz svojih mrež. Tam ob obaii popravlja pred svojo hišo raztrgano mrežo stari Zebedej s svojima sinovoma Jakobom m Janezom. Druga dvojica bratov, Simon m Andrej pa sta to nadležno deio že opravila in sedaj poskušata svojo srečo ne daleč od obale. Obrežje jezera oživljajo mnogi ribiči s svojimi raznolikimi čolni. Vsi so ribiči, drug drugemu enaki. Toda Gospod gre mimo njih in samo dvojicama bratov podeli veliko milost, visoko odlikovanje, apostolski, duhovniški poklic: »Pridite za menoj!« Kedaj in kako so si to čast zaslužili! Preprosti genesareški ribiči so prisluhnili božjamu klicu in že plujejo na obalo, pustijo svoje mreže in se za vedno pridružijo Mojstru. Druga dvojica ni pustila samo mrež, ampak celo starega očeta Zebedeja in sledi Jezusu. Te žrtve niso bile majhne. Velike mreže in čolni so bili zanje bagastvo. Ni imel namreč vsak svojega lastnega ribolova in svojih čolnov. Vse to puste radi njega, ki jih kliče. Tudi družino, lastno hišo in rodno vas zapu-ste in eo stavijo popolnoma Gospodu na razpolago. Sveti Gregor Veliki pravi:	»Mnogo	je zapustil,
kdor si ničesar ni pridržal: mnogo je zapustil tudi oni, ki je sicer malo imel, pa je tudi to zapustil.«
Tudi med malim slovenskim narodom je že marsikdo prisluhnil klicu božjemu, pustil zamotane in raztrgane mreže sveta in se za vedno pridružil Gospodu. Malokateri narod je preživel med drugo svetovno vojno tako hude čaSe, kot jih je prav naš narodič, Benjamin med evropskimi narodi. Nešteto mladih, upapolnih življenj je položil Bogu na oltar kot žrtev krvavega verskega preganjanja. »Kri mučencev, seme novih kristjanov.« Molimo, da bi dobri Bog obudil za to drago ceno mnogo misiijonskh poklicev,
ki bodo ponesli vero naših mučencev, vero naših prednikov, vero slovenskih mater onim, ki hrepene po luči Kristusovega evangelija. To naj bo naše maščevanje za vso nad nami storjeue hudobije in za vso nedolžno prelito kri.
Brezbožni konimunizem se je nad našimi misijoitišči še posebno raz divjal. Čim svetejši in čim višji so ideali, tem bolj se zaletuje vanje.
Po naših velikih misijonarjih (n. pr. Baragi, Knobleharju in p. Baptistu Turku) se je naša vera in kultura presajala v vse dele sveta. Spoznali so nas tuji narodi kot miroljuben ter na visoki kulturi stoječ narod. Pred imenom »Abuna Soliman«, kar pomeni:	»Naš	oče,
knez miru«, — se še danes odkri jejo črnci Osrednje Afrike. Slava našiim velikim	možem* knezom
miru! V zadnjih dveh letih pa je naša dežela postala med vsemi na rodi najbolj razvpita. Pogan v zakotni Afriki zmaje z glavo, če mu izustiš besedo Jugoslavija. Pozna jo po tem, da je to dežela, kjer ni vobode za dobro, da je to dežela, kjer se preliva nedolžna kri.
Toda zastonj	se vrudiijo uničiti
delo božje. Že	med tem časom so
odšli slovenski	misijonarji v mi-
sijone in se pripravljajo še drugi, da kmalu odidejo. Misijonski naraščaj pa se pripravlja v tujini na ta vzvišeni poklic. Prosimo Boga, da si izbere med našim narodom veliko vnetih dolavcev za svojo žetev, zakaj polja so že zrela, a žunj-oev je mnogo premalo.
Mladi duhovniki, bogoslovci in dijaki z maturo, ki žele postati borci Kretusa Kralja v prvih vrstah, kakor tudi zdravi fantje od 15-30 leta, ki bi radi postali misijonski bratje, sodelavci m misijonskih poljih, bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Se se obrnejo na naslov:
HERZ-JESU - MISSIONSHAUS MILLAND BBESSANONE (Prov Bolzano).	Di\ Kladnik.
Trpe pomanjkanje mila in zato je precej razširjena srbečica. Raeuna-jo, da je 66°/» češkoslovaškega prebivalstva okuženega od jetike. V Pragi se po svoji neutrudljivi dobrodelnosti odlikuje posebno pater E-dvard Oliva. Njegova skrb je posvečena predvsem zdravljenju dveh velikih ran sodobne Prage: prostitucije in mladinskega zločinstva.
Božja pot zatrta
Švicarski listi poročajo, da so v Lvovu zasedbene oblasti spremenile v vojaški muzej cerkev Marije Device v Ličakovu, ki je znana božja pot, kamor so prihajali romarji iz vse Poljske. Lvovsko ljudstvo je jasno pokazalo svojo nevoljo zaradi tega, ah seveda zaman.
Komunistični mlini meljejo počasi, a gotovo in zmeljejo vse, kar Bog sam dopusti in dokler on sam mlinov v prah ne zdrobi.
Letopis ljubljanske škofije
Ljubljanska škofijska pisarna je izdala ob novem letu letopis — seznam vseh duhovnikov v škofiji, iz katerega je razvidno, da je v zaporu 21 svetnih in 5 redovnih duhovnikov, 14 duhovnikov jo pogrešanih, 52 duhovnij pa je brez dušnega pastirja.
Dobri duhovniki v ječah in du-hovnije brez dušnih pastirjev zelo zgovorno pričajo o naklonjenosti vlade do vere.
Diplomati pri sv. maši V Moskvi je ena jama katoliška cerkev, V kateri se vrši katoliško bogoslužje in se daruje sv. maša. To je kapela sv. Ludovika na francoskem poslaništvu, Oskrbujo jo ameriški duhovnik George Laborge. Ko je bilo tam toliko diplomatov iz vsega sveta na konferenci., se jih je lepo število udeleževalo sv. maše v tej kapeli. Med njimi sta bila francoski zunanji minister Bidault in ameriški poslanik Murphy, politični svetovalec za Nemčijo. Vseh oseb,
pri Savici« nedosežno lepo zapisal:
da smo Očeta enega sinovi,
ljudje vsi bratje, bi vat.j e vsi
narodi,
da ljubit mor’mo se, prav’uk
njegovi.
Velikonočni prazniki nas po zivajo, da se odpovejmo npvo dobnim malikom ter ohranimo zvestobo Bogu ter veri, katero je razodel, in ljubezni, katero je zaukazal.
ki so se udeleževale nedeljske sv. maše, pa je bilo do tisoč.
Prva nuna doktorica
Na praški univerzi je prvikrat v njeni zgodovini bila promovirana za doktorica redovnica sestra Mar'ja Eva Nejeaova, profesorica fizike in kemije.
Fatima
Na tej božji poti svetovnega slo vesa se vršijo velike priprave za proslavo 30. obletnice piikazovanj Matere božje. Iz vseh dežel se jav Ijajo romarji.
Dolgo romanje poljskih sirot V Honolulu, glavnem mestu Ha wajskega otočja, jo prispela ladja, ki vozi 50 poljskih sirot iz Y oko name na Japonskem v San Francisco v Kaliforniji. Spremljajo jih neki belgijski jezuit in par švicarskih sester. Deklice so Rusi odpeljali, v Sibirijo. Angleži so jih nato prepeljali v Indijo. Od tu so prispelo na Japonsko, da so jih sedaj poslali v Ameriko, kjer upajo, da bodo v Pensilvaniji dobile novo domovino, To je nov prizor s križevega pota poljskega naroda.
Krščanska dobrodelnost na Češkoslovaškem
Ameriški katoličani pomagajo tudi na češkem. N. O. W. C. je s po, močjo češkoslovaškega episkopata pomagal urediti življenje v čeških mestih, ki izgledajo sedaj kakor pred vojno. Povsod pa to ni bilo mogoče, kor so nekatera mesta in še bolj vasi prehudo poškodovane.
Naravno življenja
In
Jaz nisem gospod župnik, ampak tovarii župnik."
Večkrat smo zadnja leta slišali, kako bo novo življenje lepo, svo bodno, najbolj naravno m zato člo veku najbolj primerno. Lepe bese de! Če smo pa to uovo življenje, ki se nam je obljubljalo, pogledali ut, koliko bolj od blizu, se nam za čioveka ni zdelo najbolj naravno. Poudarjamo za čiovtko. Marsikaj jt namreč naravno za rastlino in za žival, ni pa več naravno za člo veka, kajti človekova narava je nekoliko drugačna kakor narava rastline in živali. Marsikaj je za žival naravno, kar je za človeka odvratno.
Da so volkovi trgajo med seboj za plen in »e tudi mod seboj pokončajo, je za volkove naravno, ker so zveri z divjimi nagoni, ne bilo bi pa tako življenje naravno za človeka, ki: ima pamet, zlasti pa ne za kristjana, ki ima pamot razsvetljeno po božjem nauku. Za človeka je naravno, če živi po večni postavi, ki je zapisana v njegovo srce. Ta postava so božje zapovedi. Če spada k naravi cvetlice, da rase, cvete, diši in žari v lepih barvah; če spada k naravi psov, da lajajo in dirjajo za divjačino; če spada k naravi vina, da je tekoče in ima alkohol v sebi in ti pamet vzame, ako je pri pitju ne rabiš — spada k naravi človeka, da veruje v Boga in ga moli, da živi v spoštovanju in ljubezni do svojih staršev, da ne sovraži bližnjega in mu ne grozi ne s smrtjo ne s kakim drugim zlom, da so varuje razuzdanosti, da spoštuje lastnino svojega bližnjega, ne laže, ne obrekuje in še marsikaj drugega.
Nekateri se potegujejo za človekovo naravno življenje, pa pri tem nič ne mislijo, kaj je prav za prav za človeka naravno, in vako pridejo do tega, da človeka izenačijo z živaljo in pravijo, da je to človeku naravno. Do tega nesrečnega onca je prišel komunizem, ki je ;avrgel večne postave božje, po ka terih bi moral človek živeti, in je ako spremenil človeka v žival, kar komunizem tudi sam prizna, ko trdi in uči noč in dan vse, ki ga ho čejo ali pa morajo poslušati, da je človek iz opice in da je seveda zalo opica. Če bo človek živel po naravi živali, n. pr. opice, se bo v resnici le malo ločil od nje, pa to ne bo za človeka naravno, ampak protinaravno in zato njegovo življenje tudi srečno ne bo. Seveda tudi svo bodno ne, ker bo suženj svojih nagonov in še rajnih dragih sil, ki, ga bodo vklenile v svoj jarem, kar bo polagoma in postopoma spoznal. Če komunist torej poudarja naravno, pa pri tem zametuje, kar je
človeku najbolj naravno in zanj tudi najbolj odlično, namreč da ima neumrljivo dušo, trdi nekaj, kar za človeka ni naravno, ampak so si pač komuuisti in njihovi preroki na celem :« lepem izmislili, ne da bi mogli to dokazati. Pač pa je to komunistično prizadevenje za naravno življenje, ki želi končno človeka spremeniti v opico, v zvezi z vsem drugim komunističnim prizadevanjem, da bi odtrgali človeštvo od Boga in od postave božje. To so že znane to stare stvari, ki jih poznajo že vsi ljudje, ki se za svet vsaj malo zanimajo.
čudno je torej tem bolj, da je pred kratkim neki komunistični list prinesel pismo nekega antifašističnega duhovnika iz Brd, kjer piše, kako bo v svobodi, ki se bliža Brdom, lepo, ko bodo ljudje lahko kar najbolj naravno živeli. Poleg tega je tako pisanje za duhovnika šo posebno čudno, ko mora vendar duhovnik ljudi voditi ne samo k temu, kar jc naravno (pa ne v komunističnem smislu), ampak predvsem k temu, kar je nadnaravno, t. j. k Bogu.
Sicer pa je za neznačajnega človeka naravno, da sj trinogom hlini. Tako je tudi nnruvno, da vsak plačanec služi gospodarju.
OKNO V SVET
PO MOSKOVSKI KONFERENCI. Predsednik Truman je sprejel ua tajni seji zunanjega ministra Marshalla, ki se je vrnil iz Moskve. Marshall jo Trumanu poročal o moskovski konferenci. Navzoči so bili tudi drugi predstavniki ameriške vlado. Za javnost je Marshall govoril na radiu; podrobno jo orisi.! delo na moskovski konferenci in poudaril, da je treba neuspeh v glavnem pripisati Sovjetski Zvezi.
DE GAULLE VZBUJA SKRBI. Gibanje generalu De Gaulle-a v Franciji, ki ima baje precej odziva, dela sive lase levičarskim strankam, posebno komunistom, ki pozivajo delavce, naj se združijo in organizirajo proti »reakciji«.
ODBITA PONUDBA italijanski >,yomo Qualunque« jo ponudil krščanski demokraciji, naj bi se pri prihodnjih upravnih volitvah v Rimu združili in skupiu nastopili. KD je ponudbo odbila.
KITAJSKI KOMUNISTI POŽIGAJO CERKVE! Kitajska tiskovna agencija poroča, da so komunisti v pokrajini Jehol sežgali katoliško cerkev. Ob tej priliki so našli smrt tudi nekateri katoliški kitajski duhovniki.
SENAT ODOBRIL. Ameriški senat je s 67 glasovi proti 23 odobril posojilo 400 milijonov dolarjev, ki jih je Truman obljubil Grčiji in Turčiji. Veliko začudenjo je vzbudila izredna naglica, s katero je senat odobril zakonski načrt.
ŽRTVE V TEXAS CITY. Ameriški Rdeči križ jo izjavil, da znašajo do sedaj žrtve velikih eksplozij v Texas City 744 mrtvih in 3000 ranjenih.
JAPONSKE VOLITVE. Volitve v japonski parlament so prinesle sledeče izide:	socialni	demokrati	142
most, liberalci 183, neodvisni 31, razne stranko 29, komunisti 4. Ameriški vrhovni poveljnik na Japonskem Mac Arthur jo čestital japonskemu narodu, ker je volil za «zmer-ne» in so odvrnil od okrajno levičarskih tokov.
IZGON NEMCEV IZ POLJSKE so bo zaključil s 1. junijem, jo urad-uo izjavila poljska vlada. Preselitev se bo izvedla točno po načrtu.
9zšež je „£Pastirče/iu
Stran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev.
SVOBODA POUKA. Italijanska ustavodajna skupščina je izglasovala 27. člen ustave, po katerem imajo zasebniki pravico ustanavljati šole in vzgogevališčn. S tem členom so zavarovane zlasti katoliško zasebne šole.
KRALJEVA DRUŽINA SE 'VRAČA. Angleška kraljeva družina se' vrača s svojega potovanja po Južni Afriki. Mea potjo se bodo ustavili na otoku sv. Helene, kjer je 5. maja 1821. umrl v izgnanstvu Napoleon.
JUGOSLOVANSKA PETLETKA. Maršal Tito je predložil Narodni skupščini petletni načrt za obnovitev vsega jugoslovanskega gospodarskega življenja. Pri tem je izjavil med drugim:	»Načrtno	gospo-
darstvo je nerazdružljivo povezano z novim družabnim redom in k temu teži petletni načrt- V naši deželi se bo dal bolje izvesti, ker pri nas so industrija, rudniki in prirodni zakladi last ljudstva. Zasebno podjetje bi moralo tvoriti del tega načrtnega gospodarstva, ki bo kot v Rusiji onemogočilo vsako krizo«.
DOMAČE NOVICE
PRVI MAJ
V GORICI je potekel tako mirno, kakor da bi se hoteli vsi delavci enkrat zares dobro odpočiti. Celo pijančki, ki se navadno mučijo z vinsko kapljico do poznih večernih aii jutranjih ur, so po tem dnevu oddiha z lahkoto našli dom in posteljo.
Demokrščauski delavci so imeli liri Sv. Ignaciju sv. mašo in pridigo
o	Kristusu delavcu.
V TRSTU sta naditalijanska UA1S in nadsloveuska sestra SIAU priredi l; na predvečer — po petju in vpitju sodec — bolj italijanski kot slovenski pobarvano veliko bakla-do, na praznik sam pa svečano zborovanje na Velikem trgu, nato sprevod po mestu in popoldan telovadni nastop.
Baklado sta motili dve bombi. Vrgli so ju vročekrvni Italijani, o katerih ne vemo, aii jih je nagnil k temu terorističnoinu dejanju bolj spomin na fojbe in na bombe prejšnji let, ali pa groza ob misli, da bi morali priznati Slovencem v Trstu popolno enakopravnost. Gotovo živijo v prepričanju, da ima vsak človek s Sicilije v Trstu več domovinske prav;ce kot Slovenec z Opčin ali iz Sežane.
V sprevodu smo prvič videli italijansko zastavo brez zvezde, dočim jo slovenski zastavi za pot med slovensko ljudstvo še vedno nujno potrebna kot propustaica rdeča zvezda. V vrstah so korakala člani stavkovnega odbora, ki jih še vedno zasleduje policija. Očividno se ji pa vendar smilijo, ker taki za delavske koristi vneti odbori ne morejo v nobenem primeru delovati v FLRJ; saj tam delavci no smejo imeti nobenih zahtev ali želj po kakem zbolj-
ČEDNA PLAČA. Glavni tajnik OZN Trygve Lie ima za svojo službo letno plačo 40 tisoč dolarjev ali 16 milijonov lir. Najnižja plača u-radništva pri OZN je 1380 dolarjev letnih (nekaj čez pol milijona lir). S takimi plačami se že da živeti — in veliko, veliko govoriti. Svet bi smel od tako plačanih gospodov pričakovati vsaj to, da se ne bodo dali podkupiti.
IZREDNO ZASEDANJE • OZN. Organizacija združenih narodov je začela 28. t. m. svoje izredno zasedanje, pri katerem se bo obravnavalo palestinsko vprašanje. Za predsednika je bil z veliko večino izvoljen brazilski zastopnik Osvalde A-ranha. Židovska agencija je zahtevala, da bi smela biti uradno zastopana na zasedanju OZN, toda niso ji ugodili.
BLAGOR NJIM! Neka ameriška znanstvena odprava je naletela v Južni Ameriki med Kolumbijo in Venezuelo na neko indijansko pleme, ki ni šo nikdar videlo belcev m ž’vi, kot so živeli predzgodovinski ljudje v kameniti dobi.
šanju gospodarskega poiožaja. Zato jim zavezn ška policija ni marala greniti naj lepšega praznika v letu.
Praznik, ki je poleg tisočev prisiljenih poštenjakov dvigml na noge vse prostovoljne pretepače, ni mogel ostaVi brez pretepov in obvezanih glav.
Jobovsko potrpežljiva policija je s samaritanskim prizadevanjem hladila razbeljene glave z mrzlimi curki. Tako je hvalevredno preprečila, da bi se ,v osmnj »praznika.debi« vršile kake veličastne pogrebne slovesnosti novih rdečih ah antirde-cih mučencev.
Ker je najbrž le malo gorečnikov, ki si želijo takih mučemških vencev, so udeleženci po večini policiji za njeno hladilno in pomirjevalno delo hvaležni, čeprav jo neko časopisje napada in ji očita surovost in pristransko ravuanje.
Zavezniki so se spet prepričali, da nobena SIAU in nobena UA1S ne bo mogla doseči, da bi Slovenci in Italijani zaves mirno skupaj živeli. Celo »najkulturnojše« dame so razodevale prav pobalinsko srce — m ameriški vojaki so zgubili tudi do italijanskega življa precej spoštovanja.
V Trstu bo treba ustanoviti novo visoko šolo, kjer bodo bodoče redove učili, kako morejo različni narodi v bratovski ljubezni 'tu popolni enkopravnosti skupaj živeti. Ena u-čeniška stolica bo imela to nalogo, da pouči Tržačane, da imajo ljudje iz tržaške okolice v Trstu več domo-v inske pravice kot n. p. ljudje iz Kalabrije.
Težava bo z rektorjem te univerze. Morda se bo za to žrtvoval kak Švicar.
V ljudstvu je še veliko zdrave pameti. Kdaj bo prišla spet vsaj toliko do veljavo, da pametni ljudje ne bodo dajali iz strahu nespametnim potuhe!
Krščanska demokracija zmagala v Gorici
V Gorici so se vršile volitve v delavske sindikate. Z lepo večino so zmagali kandidati krščanske demokracije.
Nezadovoljnost raste
Iz vse dežele prihajajo neprestano vesti, liuko raste nezadovljnost slovenskega ljudstva po vsej coni G. 'to se je pokazalo pri volitvah, a tudi na mitingih vedno bolj nasprotujejo bivši gorečniki OF sami raznim predavateljem, ki bi še vedno radi dopovedovali, da je mleko črno in da so saje bele.
V goriški okolici si funkcionarji OF sami pravijo na ušesa:	»Veš, ne bo dobro. Saj se mi je zdelo že prej, da iz naše reči ne bo nič. Bojim se dneva, ko odidejo Ameri-kanci. Z njimi pojde tudi naša A-luerika. Redili so nas in še naše prešiče. Nikdar nam ni bilo tako dobro.«
Krompir gnije v coni B
V hribih cone B so ljudje brez denarja in vsega in mnogi ljudje v večjih središčih in mestih stradajo — na stotune kvintalov krompirja (samo v eni vasi cone B 300 q) pa gnije. Ljudstvo vedno bolj toži, da »ljudska« oblast nima za ljudstvo niti trohice srca.
Pošta gre po polževo
Iz Jugoslavije prihajajo vesti, da rabi pošta tja po več tednov in včasih po več mesecev, ali da se zelo pogostoma tudi zgubi. — Tisti jugoslovanski dopisniki, ki so navdušeni za svojo »brezhibno upravo,« so prepričani, da so tega nereda krivi zapadni reakcionarji, ki zavidajo FLRJ njeno ljudsko oblast m progresivno pridobitve.
Ljudje, ki poznajo komunistično slabo vest in iz njo izvirajočo ne-zaupnost ter strogo cenzuro — in morda tudi stikanje za vsako tiskano ali pisano besedo pri preiskavah do gole kože na blokih, pa vedo, zakaj pošta ne - prihaja ali le po polževo dospe na cilj.
Sitnarjenje na blokih
Če bereš komunistične časopise, boš mislil, da delajo zavezniki našim ljudem strahovito sitnosti.
Če govoriš z ljudmi, boš pa vedel, da delajo potnikom kar neverjetne sitnosti in škodo celo na zdravju in življenju — vprav komunistični obmejni sltražniki, ki do ljudi svojega lastnega rodu nimajo prav nobenega človeškega ozira.
Največji misijonar ?
Po con: B kroži naslednja šaljiva zgodbica, ki si jo je izmislila ljudska duhovitost.
Maršal Tito pride pred nebeška vrata In sv. Peter mu jih na stežaj odpre ter mu poišče lep prostor v nebesih. Kristus jo radi tega Petra pograjal, da bi ne smel pustiti v nebesa človeka, ki obsoja škofe, zapira duhovnike, ovira versko življenje, širi komunizem in tepta najbolj
osnovne človeške pravice. Peter pa se zagovarja, češ da še nihče ni to-iikj ljudi priklical v cerkeV in toliko ljudi spreobrnil in dr še nikoli niso ljudje toliko molili in da cerkve še niso bile nikdar lako polne koi prav pod Titovo vlado in da zato pač zasluži lep prostor v nebesih. So sv. iranoišek Ksaverij ni toliko ljudi spreobrnil kot maršal Tito, zato jo postal največji misijonar novih časov.
'la šala kaže eno stran svetinje, diuga je pa vse bolj tragična. Na čiugii strani je prikazano propadanje vere in morale pri mladini, ki je up vsakega naroda in se zdaj r i_RJ z vprav satansko načrtnostjo kvari.
Cedijo se jim sline, ker se bojijo, da klobasa zgine
Za kaj je «reakeionarna» vlaua ZV U z njennni »kolonialnimi« načini le dobra! Odgovor beri v članku Primorskega dnevnika z dne 17. aprila 1947 »Obnove na Goriškem«, kjer stoji črno na belem: »Pričakujemo, da bo ZV U izpolnila svojo obljubo, ki jo je dala v 'septembru 1945, da bo o ono vila vse vasi in hiše.« — Hitite torej zavez-nikiv da šo zadnji hip pozidate vse vojne razvaline! Razni NOO vam ne bodo več meiaii polena pod nogo, kakor so to delali v lotih 1945 in 1946 po »modrem« nasvetu OFarskih funkcionarjev iz Trsta, za katerimi bo zvesto trobili, vsi funkcionarji po naših vaseh. Da-r.es pa ravno ti funkcionarji na vse kriplje silijo, naj ZVU vsaj njih tuše pozida; drugi vaščani naj čakajo obnovo ud strani Jugoslavije.
Veselo žvižga, ko gnezdo podira, a joka, ječi, ko iz njega zieti pokvarjeni rod!
Povojni človek si domneva, da je treba zavreči vse izkušnje in pridobitve preteklosti ter začeti na vsej črti z novim življenjskim redom. Tudi družino hoče preuredili. Zato se je zagnal proti neločljivosti zakonu, kot da bi ta bila posebno kvarna družinskemu življenju in sreči človeške družbe. Celo v Italiji je ustavodajna zbornica z volivnim manevrom levičarskih strank izglasovali, z večino 3 glasov, da izgine iz ustave beseda »neločljiv« zakon.
Ali bo ločljivost zakona prinesla res srečo človeški družbi? To bi se koncem koncev reklo, da Kristus ni dovolj poskrbel za človeka, ko je uzakonil neločljivost zakona. Kako se ti novi postavodajalci motijo, jih bo poučila bridka izkušnja, kakor je že mnoge izučila Ločljivost zakona izpodje pri korenini drevo človeške družbe, razdere podlago družbe: družino.
Taki novodobni postavodajalci o pravljajo delo brezsrčnega dečka ki umori v gnezdu valečo ptičko, ki ujame v zanko mladičem hrano denašajočo lastovico, ki stika po
grmovju za gnezdi in jih s kruto roko razdira, ki uniči čebelni panj s lem, tla mu odvzame čebelo-matico.
Vse to sc olikanim ljudem zdi brezsrčno, a razdirati človeško družino se jim zdi čisto v redu. — Bodo že prišli, k pameti, ko se bodo streznili in bodo morali ugotovili, koliko je vreden rod, ki m rastel iz resne krščanske zakonske zveze.
V	Boliviji je bila razporoka izglasovana 15. aprila 1932. Danes v istem parlamentu ugotavljajo škodo, ki jo je prinesla deželi ta »nesrečna konstitucija«, m zahtevajo, da se z novo postavo prekliče in popravi usodna napaka, ki je omajala ves bolivijski narod v njegovih temeljih.
Nekaj knjižnih novosti
Zavezniška šolska oblast je izdala spet novo slovensko knjigo:	Cl-
rANKO za slovenske nižje srednje in strokovne šole. Knjiga obsega 320 strani ia je izšla pri Lukežiču v Gorici. Za uvod je prireditelj P°" stavil zelo primerni izrek A. M-iSiomška o »ljubem, lepem in poštenem slovenskem jeziku«. Knjiga je razdeljena v tri dele in obsega čtivo treh let. Sestavki v vezani in nevezani besedi so zelo primerno in okusno izbrani in razvrščeni; v njih so zastopani skoraj vsi pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji. Odlično mesto imajo tudi primorski književniki in narodno pesništvo-Na koncu jo dodano še nekaj P°' ijudno-znunstvenih sestavkov (o radarju, zemeljskih zakladih, o zlatu, aenarju, elektriki i. p.), ki so uporabni zlasti za strokovne šole. Čitanko bo vzel v roke z užitkom tudi vsak odrasel človek.
Izšla je MLADA SETEV, štev. 2-3, cena 75 lir, za dijake 50. Vsebina je zelo pestra in bogata. Toplo pri-poročamo!
Na razpolago je majniška številka dekliškega vzgojnega iista CISTI VIRI z zelo lepo vsebino. Dobi se v stolnem župnišču. Stane 20 lir. Vsa-ko katoliško dekle mora seči po tem listu.
Darovi
Iz Šempetra 150; iz Kostanjevice 300; Urhu, da se spet oglasi, 500; -tari očka iz Volarjev v razsvetljenje nevednim 100, članica Mar. družbe v Trstu 100; neka gdena pri Sv. Antonu 100; preplačila Mar. družbe v Trstu 50; N. N., da bi ljudje pri šmarnicah spoznali, da Marija sama zahteva v katoliške hiše katoliški list, 500; iz Srpenice s željo, da bi nam list bil še dolgo vodnik in to-lažnik, 1000; N. N. iz Srpenice 200; iz Loga Crezsoškega 100; N. N. 350; preplačilo 57; iz Brji 100.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A- I. S.
Hlapec Ferjan
Bilo je v začetku avgusta. Ne kega jutra navsezgodaj je nesla Milka klepalo, babico s klepačem,* na hrib h kovaču v popravilo in se je potila zaradi strme poti in težkega bremena. Nenadoma je zaslišala za seboj korake. Ko so je ozrla nazaj, je zagledala Ferjana, ki je bil nu isti poti na Dolinarjevo senožet na plauini. Deklica ae jo malo stresla, Ferjan pa je zaklical že od daleč:
»Dobro jutro, Milka, zgodaj si danes na poti! Težko nosiš, kajneda!«
»2o gre,« jo odvrnilo dekle, »a spotila sem se le, ker je tako strma pot.«
»Milka, daj železje meni, da ga nesem — se malo odpočije«,« je r» kel Ferjan.
»O ne, nikakor ne, Ferjan,« se je branilo dekle, ko je še bolj zardelo? »lahko bil naju kdo srečal in tedaj bi prišla oba v zadrego.«
»Ne bodi nespametna! Vsi ljudje vedo, kako trdo življenje imaš pri Hudovernikovih in da ti nalagajo v,eč, kot zmorejo tvojo moči; sicer pa vendar ne bo nič slabega, če ti. malo odvzamom breme. In srečal
i	naju tudi nihče ne bo, suj jo še prezgodaj.«
Dekle se je še vedno branilo, ko je pa Ferjan le silil, ga je pogledalo odkritosrčno v oči in reklo:
»Da* težko je že, to železje. Ce si že tako dober in mi za nekaj časa pomagaš nesti, pa lepo prosim; više zgoraj bom že nesla zopet sama.«
Položila jo klepalo na tla in Ferjan ga je krepko vzol v roke; nato sta korakala vštric. Milka bi rada kaj govorilu, toda v svoji bojazljivosti ni prav vedela, kako naj bi začela z ruzgovorom. Tudi Ferjanu se je videlo, da no najde pravih besed svojim mislim. Tako sta hodila skoraj pol ure molče po hribu navkreber, dokler nista prišla do tako imenovanega Mrzlega studenca. Tam je Ferjan odložil breme in izjavil, da morata malo počivata Vzel je iz torbe kruh in slanino in povabil dekle, naj prigrizne tudi ona, da bosta potem brez nevarnosti pila iz studenca. Ko sta že nekaj časa sedela ob vodi, se je Ferjan odkašljal in rekel:
»Milka,, že davno sem hotel s teboj spregovoriti na štiri oči besedico, toda nisem si še upal. Danes ne morem več odlaftiti. Ne maram na dolgo slepomišiti in govoriti praznih, besed, ampak hočem prav na kratko povedati, kar mi leži na srcu. Glej, že davno je moja misel
in moje hrepenenje, da bi spravil toliko skupaj, da bi si mogel kupiti kako kmečko posestviee. Da bi postal samostojen kmet, in sicer na svojem medu, to bi bil moj vzor. Sedaj itoain prihranjenega že čez tisoč goldinarjev in v nekaj letin bo dvakrat toliko — če Bog da — in potem bi poskusil. Če pa postanem gospodar, tedaj potrebujem nujno tudi gospodinjo, ki bi mi podpirala tri vogle pri hiši in pomagala pri gospodarstvu in malo tudi name gledala. Milka, že več tednov sem te opazoval in videl, da si pridna in gospodinjska in da imaš angelsko dobro srce. Uvidel sem tudi, da imam samo tebe rad in nobene druge. Sicer ni še čas, da bi mislil na ženitev, toda rad bi bil za vsak primer na gotovem. Zato sem spregovoril. Zdaj govori ti!«
Dekle je zardelo do ušes. V zadregi, je mencalo predpasnik in vse zmedeno je zajecljalo:
»Toda Ferjan, starih ljudi vendar ne morem pustiti!«
»Milka,« je rekel hlapec, »gledati moraš tudi nase samo; sploh sta Hudovemikova že okrog sedemdeset let stara in ne bosta večno živela. In jaz bi, itak moral šo nekaj časa počakati s to zadevo.«
»Toda jaz sem brez vsakega denarja, uboga sem kot cerkvena miš;
stric Šmon jo že večkrat rekel, da ne dobim od njega niti beliča.«
»Ce bi bila bogata kmetska hči in b: imela podedovati kako premoženje, bi se te ne upal vprašati; veliko ljubša si mi uboga. Saj se vendar ne mislim poročiti z denarjem, ampak s teboj. Sploh pa moraš dobiti od Hudovernika na vsak način svoje plačilo«.
»Toda, Ferjan,« je pripomnila deklica boječe, »če bi ne bilo s tem nič še nekaj let, je vendar greh, že zdaj sklepati znanje.«
»Milka, saj sem ti že povedal, da hočem biti le gotov, da te ne izgubim. Ce mi obljubiš, da počakaš name, tedaj mi je dovolj. Ne bom te nikdar nadlegoval, nikdar obiskoval ali hodil pod okno, nobene nespodobne misli ne bom gojil do tebe, temveč hočem ravnati s teboj kot z nečim svetim. Nikdar se ne bova na samem shajala, toda misel nate me bo spodbujala, da bom še bolj varčeval in si prizadeval biti še boljši. Ali si s tem zadovoljna?«
Dekle si je pokrilo obraz z rokami in zaplakalo.
Ferjan jo sedel nekaj časa tiho poleg jokajoče deklice. Nato je zaprosil:
»Daj, Milka, bodi tako dobra, reci ni besedico! —- Kako je s teboj!«
»Sama ne vem,« je zašepetalo dekle.
»Ali me ne maraš?« je pozvedo-val boječe.
»Če te maram, Ferjan? Od srca rada bi to imela!« je zagotavljalo dekle; »bojim se le, da bi z menoj slabo naletel, — ko sem pa tako uboga in preprosta. In če bi te storila nesrečnega, bi bilo to zame najhujšo! Ti si bil z menoj dober in prijazen kot še noben človek na svetu razen moje matere. Že dolgo sem se rada ozirala za teboj in vse dni molila k ljubemu Bogu, naj te stori kdaj prav srečnega!«
»Torej me imaš tudi malo rada, Milka?«
»Odkar je umrla moja mati, nisem imela še nikogar raje kot tebe.«
»Že vidim, da spadava skupaj,« se je radoval Ferjan, »sedaj pa mi moraš tudi dati svojo besedo.«
»Ce bi te le mogla osrečiti!« je vzdihnilo dekle.
»Nad vse srečen bi bil poleg tebe. Hočem si prizadevati in vso storiti, da te tudi zaslužim. Ti pa mi moraš obljubiti, da mi ostaneš zvesta in počakaš name.«
»Počakam te tudi dvajset let in še dalje, če je treba. Ne maram nikogar drugega kot tebe in lahko si prav gotov, da ti bom držala svojo besedo. Čo ljubi Bog ne bo dopustil, da bi prišla skupaj, potem se sploh ne poročim.«
(Nadaljevanje)