METOVALEC. IlustMan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v meseen ter stoji s prilogo vred 2 gld., «a gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: lnserat načeli strani 16 gld na strani 8 gld.. na 1 „ strani 5 gld. in na »/a strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Wallfisehgasse Nr. 10). rouMf. tračno* rmpsre Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani v Salendrovih ulicah štev. 5. Št. 1. Y Ljubljani, 15. januvarija 1890. Leto W Obseg: Turščični snet. — Ali je prav, staro vino mešati z novim. -— Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. — Razne reči. Vprašanja in od govori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Turščični snet. Lansko leto, katero je bilo kmetovalcu sploh nesrečno, bilo je tudi v tem obziru neugodno, da je turščica močno trpela od sneta. Zaradi tega priobčujemo v nastopnih vrstah popis te turščične bolezni in sredstva proti njej. Bolezen, katera turščični snet provzroči, ne napade samo cvetja, ampak tudi listje in štible. Snet napravi bule, katere so napolnjene s trosom, ki obstoji iz črnega prahu. Ta prah je zelo škodljiv živalim, zato je paziti ob krmljenji s turščično slamo in ravno tako pri nastilanji. Po teh bulah se razločuje turščični snet od pšenič-nega. Ker nastanejo na storži, zato ljudje mislijo, da se naredi iz zrnja, kar pa ni res. Podoba 1. kaže snetjav storž, in podoba 2. ravno takega v prorezu. Črka b na prvi, in črka c na drugi podobi kažeta te bule, katere nastanejo iz storževega staničja pod zrnjem. Črni prah jo tros, kateri prenese bolezen na druge rastline, zato pazi, da se po nepotrebnem ne raztroša. Najpametneje je vsako rastlir uničiti. Snetjavost preprečiš, al pred setvijo eno uro v vodi o, katero vidiš bolno, hitr0 :o turščično seme namakaš v kateri je na 100 delov '/. dela bakrenega vitrijola raztopljenega. Vselej pa moraš paziti, da ne pride bodisi z gnojem ali na drug način na njivo snetjava slama prejšnjega leta. Naposled še omenjamo, da je turščica toliko rajša snetjava , kolikorkrat več let zapored raste na eni in isti njivi. Na podobi 2. je a gliva, ki provzroči snet, in na podobi 1. je pa a tros te glive. Te male podobice kažejo glivo in tros vec stokrat povečana. Ali je prav, staro vino mešati z novim. Po mnogih krajih na Spodnjem Štajarskem, po Podoba 2. Dolenjskem pa sploh je na- vada, mešati staro vino z novim. Tako je na pr. 1. 1888. ob trgatvi ali malo pozneje vzel vinščak iz soda, ki na pr. drži 10 hektl. vina iz 1. 1887, dva hektolitra vina ter ga nadomestil z novim, t. j. iz I. 1888. Vprašanje je, ali je to delo, katero imenujejo Dolenjci in Štajarci „špižanje" vina, pravo, potrebno in koristno? Priprosti kmetje ter tudi razumniki, ki se pečajo z vinarstvom, pa so glede umnega kletarstva prvim enaki, bodo rekli: To je pravo, kajti „špižanje" je potrebno in koristno. Utemeljiti te trditve pa vender nihče ne more. Eden zagovarja zato „špižanje", ker meni, da s tem postane starina bolj mila, drugi zato, češ, da postane močnejša in stanovitnejša, in tretji — no, ta pa ne ve hitro kaj reči — pa pravi, da zato „špiža", ker je to navada, in kar je navada (bolje rečeno razvada), to je koristno ter potrebno in se ne sme opustiti, če gre tudi vse v nič in kmetija vrhu. Kaj pa pravi o tem umni kletar? On zanikava, da je potreba „špižati", trdi celo, da je škodljivo, vsaj je pa tudi le tam navadno, koder se ne drže važnega kle-tarskega pravila: „Imej vinske sode vedno polne". Pojdi na Francosko, Nemško, Ogrsko in tudi na Štajarsko, koder so zarad izvrstnih vin znani kraji, tam niti nev poznajo „špižanja" ali pa se mu celo posmehujejo. „Spi-žanje" je pa res smešno, a tem bolj, če je starina iz posebno dobre vinske letine. Zakaj pa pustimo, da se vino stara V Izjemno zato, ker ga nismo mogli prodati, splošno pa le zato, ker je starina boljša in več vredna. Zakaj je pa starina več vredna, in zakaj jo draže plačujejo? Zato, ker je boljšega okusa ter duha in ker je dosti plemenitejša mimo mladega vina. A staro vino je pa le tedaj lina in veliko vredna starina, ako ž njim v kleti pravilno ravnaš, ako znaš v njem tudi ohraniti vse plemenite lastnosti, kateie se mu s časom razvijo, in ne pokvariš s „špižanjem" v četrtinki ure tisto, kar se je v enem ali več letih naredilo. V vinu se gode neprenehoma kemijske izpremembe, in to tem hitreje in povoljneje, kolikor umneje kletariš, in starina postaja od dne do dne plemenitejša. Vse tiste lastnosti, katere značijo plemenitost starega vina, imenuje Nemec „Altel", Slovenec bi rekel vino je starinsko. Naše dolenjske starine ne razodevajo niti približno pravega duha po starini, tudi nimajo potrebne miline in finega okusa. In zakaj ne? Res nimajo Dolenjci po svojih vinogradih v obče posebno finih trtni h vrst, kakeršne imajo po gori imenovanih deželah, — tudi ne ravnajo pravilno ob trgatvi, puščajo zlasti predolgo mošt kipeti na tropinah ter ne kletarijo vedno pravilno; a da dolenjske starine nimajo pravega značaja, prihaja pa le od tod, ker ne zalivajo točno svojih sodov, ker ne presnemljejo (pretakajo) dostikrat in ob pravem času vina in ker stara vina zalivajo z mladimi, to je, ker jih „špižajo". Novo vino, katero primešaš starini, je še malo ali nič dozorelo, ono razredči tako rekoč fine lastnosti starine in jih vsled kemijskih pretvorov celo po nekoliko uniči. Starina se poslabša, ker je z novim, manj vrednim vinom razredčena in ker dobi manj vredni okus novega vina. Kdor hoče torej imeti res dobro starino, naj je nikar ne „špiža", le ob pravem času naj jo zaliva in presnemlje, in vse je s tem narejeno. Spižanje bi utegnilo biti le tedaj umestno, kadar hočeš prekislo starino narediti z bolj milim mladim vinom milejšo, pakvariš pa vender vinu duh in okus po starini. Prekislo starino narediš na boljši način milejšo, ako ji prideneš, na pr. na vsak hektoliter, '/4 litra glicerina. —c. Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. 1. Opazujoč človeštvo in pogoje njegovemu obstanku, spoznamo konečno neovržno resnico, da je kmetijstvo prvi in najvažnejši pogoj človeškemu obstanku. Komaj pride človek na svet, potrebuje že hrane, in ta potreba ne neha prej, dokler se mu ne pretrga nit življenja. Hrano pa prideluje kmetovalec. Kmetovalec torej mora obstati naj-dalje, ali pa vsaj toliko časa, kolikor drugi stanovi. Kmetovalec pa ni samo kot pridelovalec hrane neogibno potreben ud človeške družbe, ampak daje tudi mnogo surovin obrtu, da jih predelava. In slednjič je kmetijski stan tudi podloga človeškemu obstanku, ker dopolnjuje tudi drugim stanovom prepičli naraščaj. Jasno je torej, da bode človeštvo tem laže izhajalo, tem bolje se počutilo, čim trdnejša mu bode podloga, čim trdnejši bode kmetijski stan. In kakšen je ta stan v resnici! ? Po mnogih krajih niti približno tak, kakeršnega bi si želeli. Pridela malo, in še ti pridelki so mnogokrat slabi ter nimajo cene; davki pa vedno rastejo. Od tod prihaja, da kmetovalec nima kje denarja jemati in da vedno toži o slabih časih. Saj se pa tudi res nahaja v veliki bedi. V skrajnji sili zateče se v gozd, če ga ima, in tudi njega opustoši, ali pa išče denarja na posodo, in tako čedalje bolj leze v dolgove, iz katerih se ne more več izkopati. S čim to neha, ni treba mi praviti. Ako vprašamo po vzrokih, pojavi se nam jih cela kopa. Slabo letino daje nam slaba in slabo obdelana zemlja, ali pa uime (vremenske nezgode i. dr.); nizke cene dela večidel tuja kon-kurencija, pa tudi slabo blago; visoke davke pa zahtevajo mnoge in mnogotere državne, deželne, občinske, pa tudi osobne potrebe i. t. d. Mnogo bi se dalo še povedati o tej važni kmetijski reči, a tukaj mi tega ne pripušča prostor, niti ni za nadaljnjo razpravo neogibno potrebno. Zadosti je, da vsakdo spozna, da niso kmetovalci res nič kaj trdni. Ako pa je tako, treba bode gledati, da si opomorejo, da si oboljšajo I žalostno svoje stanje; treba je, da napredujejo, da se uče. Toda reci kmetu, naj to ali ono opusti ter naj tako in tako dela, ker bode bolje; gotovo ti odgovori, da sta tudi oče in stari tako delala, pa se jima je bolje godilo, nego se godi njemu. Mož ne ve, da se s tako izpovedjo sam obsoja. Če so naši predniki ob jedna-kem gospodarstvu bolje izhajali, nego izhajamo mi, gotovo so bile takrat gospodarske razmere drugačne, nego so sedanje Če pa smo prišli v drugačne razmere, treba je tudi drugače ravnati. Le poglejmo katero drugo podjetje, kako je s časom napredovalo ter prišlo do visoke stopinje dovršenosti! Prevažanje blaga bilo je nekdaj zaradi slabih potov in zaradi počasnosti jako težavno; še huje je bilo potovati. Kako pa je sedaj ?! V želez-ničnem vozu človek mirno sedi in kakor ptič drči proti namenjenemu kraju. Nekdaj je človek mogel daljnjemu prijatelju ali znancu težko kaj sporočiti. Moral je poiskati človeka, da mu je odnesel pismo. In koliko časa je preteklo, da je dobil njegov odgovor! Danes lahko pišeš, kamor ti drago. V malo dneh pride pismo v najdaljnjejše kraje. Ako pa imaš kaj nujnega, sporočiš lahko po brzo-javu v malo minutah Bog ve kam, ali pa se v nekaterih krajih celo kar lahko pogovoriš z dotičnikom (po telefonu) i. t. d. Čudno se bode komu zdelo, kako je mogoče tako zelo napredovati. Um človeški, zasledivši razne prirodne moči, okoristil se jih je. Spoznavši moč soparovo, uklenil jo je ter jej odkazal opravila, velikanska in težavna, katera sedaj točno opravlja. Osledil je električni tok, odkazal mu pot in izročil mu zopet svoja opravila. Toda tudi kmetijstvo se je razvilo v teku let. Iz raja pregnani Adam ni si postavil lepih poslopij in mirno 1 kmetoval, kakor delamo danes. Saj nam kažejo ostanki selišč precej poznejšnjih rodov vse drugačno lice od naših : drugačne stavbe, drugačna orodja, sploh vse drugače. Tudi kmetijstvo je zelo napredovalo, toda jako počasi, tako počasi, da rod rodu napredka niti ne opazi, in od tod tisti prazni izgovori: „Tudi predniki so tako delali, pa se jim je dobro godilo." Kaj bi bilo, ko bi vsi stanovi tako govorili? Kje bi bil potem naš obrt, kje naša kupčija, kje vede i. t. d. Včasih je dobro, da človek ne veruje vsega takoj — posebno pri kmetijstvu je to zelo priporočati, ker na nobeno podjetje ne vpliva toliko in tako različnih okoliščin, kakor na kmetijsko. Vender pa smo vse nre-ozkosrčni, vse prepolagoma korakamo naprej, in tako se je zgodilo, da nas je čas mnogo prehitel, mi pa, zaostavši za njim, borimo se z bedo, katera nas vedno bolj in bolj pritiska. Ne preostaja nam nič drugega, nego da prav krepko poberemo stopinje za časom, da se uži-vimo popolnoma v njegove razmere, sicer nas bode prignala sila do tegav Ako pa čakamo sile, godilo se nam bode toliko huje. Čim prej se predramimo, tem prej bodemo iz zadrege. Kdor pa hoče napredovati, ne zanaša | naj se preveč na tujo pomoč. Nikoli ne moremo dosti priporočati, da je prvo in najbolj uspešno vedno le svoje delo. Delajmo, kakor da bi od nikogar ničesar ne potrebovali, delali pa za vse. Le na ta način nam bode moči povzdigniti kmetijski stan do boljšega gmotnega stanja, kakeršnega tako zelo potrebuje in kakeršen je tudi za deželo in državo tako velikanske važnosti. Ne smemo misliti, da se v obče ravna blagostanje kake dežele po ugodnem razmerji med izvozom in uvozom, marveč potem, komu prihaja v roke denar, ki se steka v deželo.*) Kaj nam pomaga peščica kapitalistov, če je masa narodova — [ berač?! Srednjemu stanu je treba pomoči! Saj nam je znano, kolike važnosti je ta stan za državo. Blagostanje njegovo ukrepilo bode državo vsestranski. Ce pa se zbira kapital le v nekaterih slojevih, občni blaginji ni mnogo pomagano. Vsaka dobra stvar mora imeti dobro podlogo. Zato bode pa tudi le duševno in gmotno srečen kmetijski stan * ) mogel služiti prihodnjosti z dobrim in blagim potomstvom. Države, katere imajo tako podlogo, ni se jim bati pogube. Da pa kmetovalec napreduje, treba je, da odpravi zlo in da se drži dobrega. Zato je pa treba, da zlo spozna, spozna tudi njegove vzroke in jih odpravi. Daljnjemu napredku pa bode potem glavno pravilo, da se stroški po mogočnosti zmanjšajo, dohodki pa povečajo. Veliko zlo kmetovalcu je nevednost, neznanje mnogih dogodkov v kmetijstvu, katerih, ako so rabni, ne zna se okoristiti, ako pa so slabi, ne ve jih odstraniti. Neved- ! nosti odpomore se z učenjem. Učenje pojasni kmetovalcu vse njegovo delo, in kmetovalec, kateri vse svoje področje pozna, stoji na trdni podlogi. F. Š. Razne reči. — Prašičja reja. Neki angleški kmetovalec ni mogel nikakor več vzrediti nobenega prašička svojih svinj, kajti dva *) Ista je z domačim prometom. Tudi tu je treba gledati, na kak način prihajajo kmetijski pridelki uživalcem (konsumentom) v roke. **) Zakaj ne omenjam tu, koliko važen je tudi obrtni stan, opravičeno bodi s tem, da je članek pisan za kmetijsk list in v ta uamen, da bi pospešil kmetijski napredek. dni po oprasitvi izgubila je vsaka svinja mleko. Izkušal je vse, da bi odpravil to nepriliko ali vsaj izpoznal nje vzrok, a ni se mu posrečilo, dokler mu ni neki strokovnjak zatrdil, da je njegova prašičja reja uže preumetna, t. j. premalo naravna, ter mu svetoval, naj sprasne svinje goni na pašo. Mož se je ravnal po tem nasvetu, dal prašiče na pašo ter jih krmil samo zjutraj in zvečer po nekoliko s turščico in bobom ali pa s samim bobom. Od tega časa oprasijo se svinje vselej prav lahko in imajo dovolj mleka. To zopet kaže, kako zelo je potrebna paša ob reji kakeršne koli domače živali. — Napajanje travnikov spomladi. Kedaj se naj napajajo travniki, rano ali pozno, to je zavisno od marsikaterih okolščin in premislekov. Eano napajati svetujejo tedaj, kadar kaže, da bode voda mnogo gnojilnih tvarin s seboj donašala z njiv in stez. Kadar se je zemlja po dokončani zimi raztalila, pustimo travnike, da se osušijo, dokler ne postane dovolj toplo in začno rastline rasti. Ako v tem času dežuje, ne napajajmo. Kadar sta marcij in april sušna, kaže travnike skozi več noči po nekoliko napajati. Če pa oster krivec vleče, ni dobro napajati, časi tudi močno škodljivo. Bolje torej storimo, ako ob takih okoliščinah napajanje odložimo ali celo opustimo. Naj boljši čas za napajanje travnikov je druga polovica aprila in prva polovica maja. Če se je bati spomladanjskih mrazov, napajajmo zvečer poprej ali rano zjutraj. Proti 9. uri dopoludne pa vodo zopet izpustimo, da odteče s travnikov. Tudi če je uže slana pala, svetovati je vode napustiti, zlasti predno solnee vzhaja, pa vodo treba po dnevi zopet izpustiti, vender ne, dokler solnee sije. Kdor tako ravna, ne bodo mu slane nič škodovale po travnikih. Travnikom z lehko zemljo, ki so še s tenko zelenjadjo preraščeni, ugaja takšno napajanje spomladi, potem pa treba vodo izpustiti, da ljubo solnee tla ugreje. — Kako deteljišče preorati. Po hudi vročini ni lahko deteljišča preorati. če je tako, svetujejo gnoja navoziti in raztrositi in čakati, da detelja skozi gnoj požene. Sedaj deteljišče lahko in dobro preorjemo. Nekateri žele, da bi so detelja brž poskrila in strohnela. V ta namen kaže v podorano deteljišče vsejati ajde, ki se potem pokosi za zeleno krmo ali za zeleni gnoj povalja in podorje. Vprašanja in odgovori. (Kakor doslej, odgovarjalo bode uredništvo tudi odslej na tem mestu na vsa gospodarska vprašanja, katera mu bodo stavili naročniki „Kmetovalčevi". Obilokrat so nam naročniki naši zatrjevali, da jim je to najljubši oddelek ..Kmetovalčev", zato se pa hočemo posebno truditi, da bodo odgovori kolikor mogoče vedno točni in natančni. Vse gg. naročnike pa prosimo, naj se ob vsakeršnih prilikah z vprašanji do. nas obračajo, ker tako najbolj sami pomagajo, da prinaša list tako berilo, ki jih zanima. Prosimo vsakega vprašalca, da vselej podpiše celo svoje ime, da vemo, kedo vprašuje. Imen seveda v listu ne objavljamo. Prosimo torej vse gg. naročnike, naj nas mnogo povprašujejo v svojo in našo korist. Uredništvo.) r Vprašanje 7. „Wiener landvv. Zeitung" št. 102. iz 1. 1889. priporoča „Torfmull", t. j. mislim, zdrobljena suha šota, katera je neki izvrstnejša za razkužanje stranišč, nego karbolna kislina ali železni vitrijol, ker ne le da ne pokvari gnoja, ampak ga še izboljša. Ali je morda dobiti take šote na ljubljanskem močvirji ali sploh kje blizu in po kaki ceni? (R. S. v 15. na Stajarskem.) Odgovor: Torfmull imenuje Nemec najvrhnejšo, t. j. najmlajšo šoto, kateri naši barjani cunja pravijo. Cunja od šote dobro posušena in v prah zmleta je izvrstno razku- * žilo in izvrsten nastil. Na ljubljanskemu barji pričel se je pečati z izdelovanjem prirejene šotnega prahu gospod Ivan Kosler v Oekinovem gradu pri Ljubljani. Za prirejanje takega prahu je treba velikih sušilnih shramb in pa strojev, ki drobe. Vprašanje 2. Pri nas se močno pečamo z izdelovanjem škrilavih streh in rabimo pri tem mnogo raznih žebljev. Blagovolite odgovoriti, katere domače tovarne izdelujejo žičaste (dratene) žeblje? (T. N. v D.) Odgovor: Domači izdelovalci žičastih žebljev (Drahtstift) { so: Ivan Grlobočnik, tovarnar v Ljubljani, in Franca Pirca j sinovi v Kropi. Vprašanje 3■ Blagovolite naznaniti, ali je dobiti za ! „Kmetovalca" originalnih platnic ali ne? (J. R. v K.) Odgovor: Knjigovez g. J. Bonač v Ljubljani na Poljanski cesti veže prav lično ..Kmetovalca", in sicer vse v enake platnice. Vprašanje 4. Ali je nemški „Weisser Winter TalTet-apfel" slovenski tofelj ? Moti me, ker jabolka, katera smo imenovali pri nas doma za toflje, niso bila bela, ampak po eni strani rdeča. (M. H., profesor v R. na Ruskem.) Odgovor: To jabolko, katero Nemci imenujejo „\V. W. Taffelapfel", pri nas povsod imenujejo tofelj. Res je, da tofelj ni popolnoma bel, vender ima kožo tako bledo rumeno, da je skoraj bela. Po solnčni strani je tofelj rožasto rdeč, a ta barva je nekako prozorna. Meso je trdo ter podobno belemu porcelanu. Tofelj je jako lino namizno jabolko, le zelo občutljivo je, ker uže najrahlejši sunek naredi, da gnije. Vprašanje 5. Kje je dobiti najbliže ,.tera-' in kako ceno ima? (D. S. v SI. na Štajarskem.) Odgovor: Ker je ter ali katran odpadek pri izdelovanji svetilnega plina, doboste ga v vsaki plinarni, n. pr. v Mariboru, v Ljubljani ali v Zagrebu. Cene mu ne vemo, a drag ni, skoro največ stoji vožnja. Vprašanje 6. Imel sem cesarskega žrebca 8 let v zasebni oskrbi, ter je sedaj po tej dobi postal moja svojina. Ker je pa žrebec še dober za pleme, hočem ga spuščati, in zato Vas vprašam, ali ga morem vse eno dati licencevati, če je bil tudi poprej cesarski? (Fr. N. v T.) Odgovor: Žrebca smatrajo sedaj za zasobnega, in dokler ga spuščate, toliko časa ga morate dati vsako leto licencevati. Vprašanje 7. Uže več let kuham žganje iz češpelj, a sedaj imam nekaj suhih, iz katerih tudi mislim skuhati žganje. J Kako naj ravnam ž njimi, da bodo pripravne za kuho. (And1 Ž. v Š.) Odgovor: Žganje, bodisi to ali ono, je vedno alkohol (špirit), kateremu so primešane razne druge snovi, ki so za-visne od tvarine, iz katere se žganje kuha. Kuhanje žganja ni nič drugega nego ločitev alkohola od kake zmesi s toploto. To delo je prekapanje (destilovanje). Ž njim se alkoholov par, zmešan z vodenim in nekaterimi drugimi pari, zopet izpremeni v hladilniku v tekočino, katero imenujemo žganje. Alkohol (špirit) se pa dela vsled kipenja samo iz sladu. Zatorej pravimo : Slad ima lastnost, da poleg zraka in primerne toplote pokipi, t. j. izpremeni se v alkohol. Poznamo pa mnogo vrst sladov, katerih nekateri lahko, drugi teže in tretji pra* nič , ne pokipe. V svežih češpljah je slad, ki prav lahko pokipi, ter se naredi alkohol, od katerega postane s kuho slivovec. Drugače je pa s suhimi češpljami, v njih je tudi slad, a vsled sušila je z večine tak, da ne more več kipeti. Zaradi tega ne bodete dobili iz suhih češpelj niti približno toliko žganja, kolikor iz svežih. Ako hočete narediti poskušnjo, češplje vse zmečkajte, koščice zdrobite (to da žganju dober okus) ter vse to z mlačno vodo zalijte. Zmes bodi v topli shrambi spravljena, in paziti je, da se ne skisa. Kadar je slad v tej zmesi pokipel, tedaj pa pričnite kuhati iz nje žganje. Vprašanj" 8. Imam od družbe kupljenega plemenskega bika, ki mi zelo ugaja, a ima razvado, da vedno drgne z rogmi. Na ljudi ni hud, a ob zid, jasli i. t. d. drgne pa tako močno, da sta rogova uže kar mehka kot les in močno od-drgnena. Dosedaj mi ni bilo mogoče z nobenim sredstvom biku odpraviti te razvade, in zato se obračam do Vas za svet? (M. P. v L ) Odgovor: Ako ni kaka bolezen, zaradi katere bik tako močno drgne z rogovoma, je to razvada, katere ga bode ob njegovi starosti sedaj težko odvaditi. Ne vemo Vam dati o tej reči nobenega sveta, pozi vi jemo pa naše bralce, ako kedo o tem kaj ve, da nam blagovoli sporočiti. Da se rogova dalj-njega poškodovanja ohranita, dobro bi morda bilo pritrditi na njiju na en ali drugi način kapice iz železne pločevine. Vprašanje 9. Se li sme hraniti med v satovji v mrzli shrambi? (J. M. v R.) Odgovor: Med v satovji obstoji iz voska in medli. Vosek se na mrzlem prav nič ne izpremeni, prej bi mu utegnila škodovati prevelika toplota. Glede medu velja isto. Med se izpridi, ako slad v njeni kipi ter se dela alkohol (špirit), ki se na zraku izpremeni v jesihasto kislino. Slad pa kipi tem bolj, kolikor toplejši je zrak okoli njega (seveda do gotove mere). Iz tega vzroka se bode med bolje hranil v mrzli shrambi, nego v topli. Da pa organske snovi ne morejo gniti, bodi shramba zračna in suha. Vprašanje 10. Naznanite mi, kakšen sladkor je najboljši za krmljenje čebel, in kedaj je najugodnejši čas s sladkorjem jih krmiti ? (J. M. v K.) Odgovor: Krmljenje čebel s sladkorjem je le za silo, kadar ni več medli. Naravna krma je med, in kadar ga ne utegnete več dajati, tedaj pa dajajte sladkorja, čim pozneje pričnete krmiti s sladkorjem, tem boljše je. Za krmljenje je najboljši kandisov sladkor. Vprašanje 11. Jeseni sem se pripravil orehe saditi, a zaradi mnogih opravil sem se zakasnil, in ni mi bilo mogoče jih posaditi. Kako naj ravnam, da ohranim orehe kaljive do spomladi? (J. M. v K.) Odgovor: Da niste orehov sadili jeseni, ne škoduje nič, marveč še prav je. Denite jih, v primerno pomešane z vlažnim peskom velik zabojček, katerega pokrijte s pokrovom ter ga shranite v toplo klet. Orehi bodo pognali tu kali, in kadar pride spomladi čas saditi jih, vzemite jih pazljivo iz zaboja, da jim kalov ne odlomite, ter jih posadite na določeno mesto. Ob saditvi pa tako le ravnajte: Zemlja bodi dobro zrahljana ; v njo naredite luknjico in vanjo vtaknite vzkalivši oreh, in sicer tako, da mu koreninska kalica moli navzdol v luknjo; kalico pa poprej priščipnite, s tem jo prisilite, da se razraste. Seveda je treba potem oreh s prstjo pokriti ter tudi prst od vseh strani dobro k orehu pritisniti. Vprašanje 12 Imam preko orala veliko puščo, katero hočem izpremeneniti v ameriški vinograd. Ali morem dobiti v to delo kake podpore? (J. V. na Rz.) Odgovor: Gotovo morete dobiti podpore. Med uradnimi vestmi tega lista je brati dotični razglas deželnega odbora. Vprašanje 13. Naša vas ima mnogo govedi, a nobenega napajališča. Ako bi delali tako napajališče, ali bi bilo mogoče dobiti kaj podpore in kolikšno? (J. V. na Rz.) Odgovor: Seveda morete dobiti podpore, in sicer naj prosi županstvo potom okrajnega glavarstva c. kr. deželno vlado v Ljubljani. Najboljše je, ako uradni dan, kadar pride glavar k vam, vprašate njega, kako hoče imeti prošnjo narejeno. Vprašanje 14. Letos imamo s svinjami, katere mislimo klati, velik križ. Krme je obilo, a prašiči je ne marajo, še celo turščica jim ne gre v tek. Večinoma stoje, malokedaj se ule-žejo, ter so zelo nemirni. Ne le da se nič ne debele, še huj- šajo. Ljudje sploh koljejo, ker vidi.o, da je brezvpspešno krmljenje. Kaj bi bilo vzrok V (Fr. Seh. na R. pri M.) Odgovor: Iz tega popisa ne moremo posneti, katera bolezen bi to utegnila biti, toliko vam pa vender svetujemo, da vprašate izkušenega živinozdravnika za svet, kajti bolezen je kužna, kar nikakor ni čuda ob takih svinjakih ter takem nastilu, kakor je pri nas navadno. Sestava svinjakov, zlasti njih tla, nadalje stelja, ravnanje s prašiči, nepravilno krmljenje itd., vse to skupaj naredi, da se časi izcimijo prav hude in nadležne kužne bolezni, katere prašiče hitro more, ne da bi bilo mogoče kaj pomagati. Najboljše zdravilo proti vsem prašičjim boleznim je dober sviujak, ki je po lati hladan, po zimi gorak, vedno suh in brez smradu, suha stelja, dobra in večkrat izpremenjena krma, snaga in red. Vprašanje 15. Blagovolite naznaniti, kedaj je čas smrekove storže za seme nabirati. Ali je čakati, da sami popadajo, ali jili treba trgati? Kako je potom ž njimi ravnati? (J. E, v K. g.) Odgovor: Storži se morajo pobrati do konca zime, ker spomladi popada seme iz njih. Storže, ki sami na tla ne padejo, treba potrgati. Storže potem sušite na rjuhah na solnci, da seme iz njih popada. Sušite jih pa lahko tudi po pečeh, ki so navlašč za to narejene. Priporočamo vam sušilo na solnci, ker je za vas najcenejše. Seme ostane več let kaljivo. Gospodarske novice. * Gospod Martin Škubic, dekan, častni kanonik ter predsednik naše podružnice v Eibnici, katera je pod njegovim vodstvom postala med vsemi najmočnejša, dobil je od presv. cesarja v priznanje svojih zaslug viteški križ Pran Josipovega reda. čestitamo! * Na podkovski šoli kmetijske družbe kranjske vršile so se dne 27. in 28. decembra 1888. I. izkušnje iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Predsedoval je izpraševalni komisiji vodja dr. vitez Blei\veis Trsteniški, izpraševalca bila sta c. kr. deželni živinozdravnik gospod Wagner in učitelj podkovske šole gospod Slegel. Neizšolanih kovačev bilo je sedem, šest Kranjcev in eden Stajarec. Le zadnji bolj mladi kovač ni prestal izkušnje ter jo mora ponavljati koncem tekočega leta Učenci podkovske šole pa so bili vsi dobro iz-vežbani. Vsi so imeli podporo. Po uspehu se vrstijo tako le: Jakob Trček iz Borovnice, Jože Peterlin iz Vidma, okraja kočevskega, Marko Vovk iz Vrabč na Vipavskem, Filip Božič iz Vipave in Janez Dovjak z Dobrove pri Ljubljani. Za me-sogledce pa so bili potrjeni le Trček, Peterlin in Božič; Vovk in Dovjak nista bila pripuščena k izkušnji, ker znata premalo pisati. * Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske je imel 11. t. m. sejo. Navzoči so bili predsednik g. dr. Tli. Eudesch in odborniki gg. Hanslik, Lenarčič, Pire, Povše in J. Fr. Seunig, — Odsek vzame na znanje zapisnik zadnje seje. — Pire zahteva, da se razglasi konkurencija za nakup žrebca tudi po slovenskih listih, kar odsek fldobri. — Odbor vzame na znanje letošnjo licencevanje žrebcev, ob katerem so dobili pravico žrebce spuščati: Eopret v Boh. Beli, Lorenc Vovk v Crnivci, J. Gradišek v Trzinu in A. Povše v Stepanji vasi. — Odbor ukrene nasvetovati ministerstvu, da pride v Otok en žrebec pinegavskega plemena. — Prošnja posestnice G. Jom-bart za podporo njenemu tekališču za žrebeta se odda ministerstvu. — Določijo se člani odsekovi, ki naj pregledajo novo došle žrebce in one. ki so za nakup ponujeni. * Žrebca pinegavske pasme bode kupil konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske po javni konkurenciji. Kdor ima takega žrebca-plemenjaka na prodaj, pripelje naj ga 20. t. m. dopoludne ob 10. uri na Selo pod Ljubljano. * Novi oldenburški Žrebec „Edo", katerega je kmetijsko ministerstvo kupilo za 2000 gld., pride za pomladanjsko plemenitev v Sent Jarnej na Dolenjsko. Žrebec je svetlorjav, brez znamenja, 3 leta star in 161 e/m visok. * Proti peronospori se Vipavci, kakor čujeino, uže sedaj pripravljajo. Naročili so uže preko 50 škropilnic. Priporočamo vrle Vipavce tudi vinščakom po drugod v vzgled. Vemo, da je letos velika revščina, a povsod se vender ne morejo ž | njo izgovarjati, saj Vipavci, kateri v resnici nimajo skoraj nič polja, uže 15 let niso imeli dobre vinske letine. Opozarjamo | vse vinščake še enkrat na razglas glede modre galice, kate-, rega zopet objavljamo v današnji številki. * Krompir je letos zelo slabo obrodil, po mnogih krajih ga niti za seme ne bodo imeli. Kakor čujemo, stoji na Dolenjskem ob Savi (v Jesenicah) uže sedaj 100 kgr. 6 gld., v Zagorji mernik 1 gld. 20 kr., torej 100 kgr. 5 gld. V Ljubljani je star cent 2 gld. Kmetijska družba ima uže sedaj mnogo naročil na semenski krompir, zarad tega je nekaj vagonov naročila ga s Češkega, in sicer vrste „oneide", katera se je i zadnjih 5 let pri nas najboljša izkazala. Kdor hoče gotovo dobiti semenskega krompirja to spomlad, naj ne zamudi kmalu ga naročiti. Opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi. * Začetkom tega leta je izšel IV. letnik »Popotnikovega" koledarja za slovenske učitelje. Založitelj in urednik g. M. Nerat v Mariboru drži se načela: „Vsak postanek je na-zadek-', zato pa svoj koledar pošilja v svet vsako leto dosledno zboljšanega. Z ogromno pridnostjo je sestavil urednik v tem koledarji imena vseh učiteljev in njih službene razmere po slovenskih pokrajinah. Malokedo ima toliko prilike rabiti ta „še-matizem", kolikor ravno mi, zato pa smemo tudi izreči hvalo o njegovi natančnosti. Hvale vredno je tudi to, da so vse iz-premembe noter do novega leta 1890. zabeležene. Prepričani smo, da ima uže vsak slovenski učitelj ta koledar, priporočamo ga pa tudi prijateljem slovenskega šolstva. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Opomba. Prvo številko letošnjega letnika pošiljamo vsem dosedanjim udom e. kr. kmetijske družbe kranjske in dosedanjim naročnikom. Drugo številko pa pošljemo samo onim, ki so plačali letnino, oziroma naročnino za 1. 1890. Kdor torej ni še plačal, blagovoli naj precej. Tisti, ki ne mislijo več biti udje ali naročniki, naj pa te številke ne vračajo, ker itako druge številke ne dobodo, ako ne plačajo. C. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 13. januvarija 1890. Seji jo predsedoval družbeni predsednik gosp. ces. svetnik Ivan Murnik. navzoči so bili gg. podpredsednik Jos. Fr. Seunig, odborniki Dctcla, Lenarčič, Ogorevc, Robič, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Odbor določi podpore rednim učencem podkovske šole, ki so vstopili v I. tečaj 1. 1890. Ukrene se priporočati c. kr. deželni vladi, da usliši prošnjo občine Črmošnice, katera prosi preložitve semnjev. Prošnje občine Račne za dovolitev novih semnjev ukreno odbor ne priporočati c. kr. deželni vladi. Profesorju M. Hostniku v Rilskem na Ruskem ukrene odbor poslati zahvalo za preskrbitev modela statev, na katerih se tke slama za ognjeuporne strehe, in ker je prof Hostnik ta model poklonil družbi brezplačno in je tudi plačal vozarino do meje, ukrene mu odbor poslati nekaj takih rastlin, katerih na Ruskem ni moči lahko dobiti. V dogovoru z deželnim odborom ukrene odbor kupiti na podlogi došlih mu ponudeb 15 vagonov semenskega krompirja. Vloge glede trtne uši ukrene odbor rešiti na podlogi deželno-zborskih ukrepov ter naroči tajništvu, da prijavi te ukrepe v ,:Kmetovalci." Zaradi tečajev o cepljenji trt dado se dež. odboru primerna razjasnila, in predlaga se tak tečaj za Notranjsko na Slapu prirediti ter naredbe glede pouka vodji R. Dolencu izročiti. Prošnje ribniške podružnice za podporo k nakupu strojev ukrene odbor rešiti ob svojem času skupno z enakimi prošnjami drngili podružnic vred. Na znanje se vzame tajnikovo poročilo, da je pogodba za nakup modre galice jako ugodno za družbo sklenena. Ravno tako vzame odbor na znanje pogodbo za zgradbo družbenega paviljona za dunajsko kmetijsko razstavo. Poročilo vodstva podkovske šolo o izpitih konec II. tečaja 1. 1889. vzame odbor na znanje in izreče ob tej priliki, da je potreba šolo reorganizovati. Na vprašanje c. kr. deželne vlade, ali je jazbec škodljiva roparska žival, izreče odbor, da ga je c. kr. ministerstvo z odlokom z dne 8. julija 1878 št. 7630 uvrstilo med lovske živali, da ga pa odbor smatra za jako škodljivo žival, za katero naj lovska postava nima veljave. Odbor pristopi h kranjsko-primorskemu gozdnemu društvu kot član z doneskom 5 gld. Družbenemu vrtnarju Urbančič-u pripozna se remuneracija letnih 60 gld. Za nove ude se vzprejmo: Pavlovčič Andrej, posestnik v Ljubljani ; Bratuš Lovro, posestnik, trgovec in go tilničar v Petelinjah; Lamprecht Janez, posestnik v Kumenu, dr. Slane Karol. advokat v Novem mestu; Majzel Franjo, posestnik in gostilničar v Beli cerkvi; Stritar Andrej, posestnik v Križevem pri Kostanjevici; Fettich-Frankheim, župnik v Šent Jarneji; Sever Otrnar, nadžupan in c. kr. vpok. nadporočnik v Kostanjevici; Pavlič Kozma. župnik v Križevem pri Kostanjevici; Šemrov Anton, posestnik v Medvedjem brdu; Božič Ivan. posestnik v Poddragi; Dokler Martin, posestnik v Področji; Pleteršnik Terezija. posestnica v Pišecah; Golmajer Josip, župnik v Javorju; Kri- ^ štofič Lorenc, župnik v Kovoru; Ploj Oton, c. kr. beležnik v Zu-žembregu; Dereani Jakob, trgovec in posestnik v Žužembregu; Vehovec Ivan, posestnik v Žužembrgu; Žerovc. Alojzij, posestnik na Mlinem; Mulej Janez, posestnik na Mlinem; Rogač Josip v Gradu; Walterini Gustav, posestnik Lujizine kopeli v Bledu; Vevar Martin, posestnik v Lukovici; Mohar Peter, župnik v Dragatuši; Bojane Anton, kaplan v St. Jurji; Zelcnik Josip, posestnik pri sv. Urbanu pri Ptuji; Kranjc Simon, zdravnik pri sv. Urbanu pri Ptuji; Pintar Janez, posestnik v Spod. Sorici; Kavčič Jakob, posestnik v črnem vrhu; Mikuž Jarnej, posestnik v Trebčah; Gostiša Franc, posestnik v Trebčah; Kaučič Jakob, vpok. vodja zemljiških knjig v Ljubljani; Apat Ivan, veleposestnik na Vranskem; Konjar Ulrik, učitelj v Motniku; More Anton, farni administrator v Loškem potoku; Erzar Matija, kaplan v Ribnici; Mrak Matija, kaplan v Ribnici; Cvar Fortunat, posestnik v Slatniku; Mihelič Janez, posestnik in rešetar v Kotu pri Novi Štifti; Šile Jakob, posestnik v Vel. Poljanah; Zabukovec Tomaž, posestnik v Kernčah; Petrič Blaž, posestnik v Zavrati; Repovš Josip, posestnik v Koluderji; Slapnik Simon, posestnik in župan v Špitaliču; Zaverl Valentin, učitelj v Stopičali; Drelse Avgust, tovarnar lončenih izdelkov v Ljubljani; Kastelic Franjo ml., posestnik in trgovec v Kandiji; Hočevar Anton, posestnik v Novem mestu; Schneidor Avgust, grajšč. in oskrbnik v Ruprčvrhu; Košak Jakob, posestnik in krčmar v Kronovem; Penca Janez, posestnik in usnjar v Težki vodi; Bojane Franjo, posestnik, krčmar in župan v Št. Petru; Ogorevc Josip, trgovec in posestnik v Novem mestu; Kulovic Janez, posestnik v Praprečah; Štembov Janez, posestnik v Tolmačevem; Keržič Blaž, posestnik in župan v Vodicah; Krejačič Jurij, posestnik na Velikem Sirniku; Intihar Franjo, trgovec, krčmar in posestnik v Sterem trgu pri Ložu; Kmetijsko bralno društvo v Šebreljah; Piš Rudolf, posestnik na Jesenicah: Pokorn France, duhovni pomočnik na Jesenicah; Aljaž Jakob, župnik v Gorjah; Žumer Anton, posestnik in trgovec s čebelami na Javorniku; Malej Tomaž, posestnik v Koroški Beli; Kokalj Janez, oskrbnik železniške tovarne na Javorniku; Razinger Janez, posestnik na Plavškem rovtu: Pezdirnik Jurij, trgovec in posestnik na Dovjem; Kocijančič Primož, posestnik na Dovjem; Pipan Ivan. nadučitelj v Črnem vrhu; Juvančič J. C., vinski trgovec v Šiški; Jerman Franc, mesar in posestnik v Crnomlji. Razglas zastran modre galice (bakrenega vitrijola). Vsled prošnje uljudno podpisanega odbora dovolil je vis. deželni zbor kranjski c. kr. kmetijski družbi primeren kredit za nakup modre galice. katera je, v vodi raztopljena in na trte škrop-ljena, popolnoma zanesljivo sredstvo proti strupeni rosi po trtah. Z ozirom na to in ker po izkušnjah ta bolezen popolnoma in hitreje uniči trte nego trtna uš in ker se jo pokazalo lansko leto, kako so brezvestni trgovci drli revne vinščake ter jim prodajali galico po 80 do 100 kr. kilo, kupil je je glavni odbor za gori navedeni kredit uže sedaj, ko ji je nizka cena, ter jo bode oddajal ob svojem času po tako znižani ceni, da bode te troške za varstvo svojega pridelka zmogel tudi manj premožen posestnik. Glede na to in ker se je odboru posrečilo določeno množico kupiti po zelo nizki ceni, oddajal bode kilo modre galico po 33 kr. z zavojem vred, udom c. kr. kmetijske družbe kranjske pa po 31 kr. Primankljaj bodo odbor plačal za ude iz družbene zaloge. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Seme ruskega lanu. C. kr. kmetijska družba kranjska naročila bode tudi letos semena pravega ruskega lanu iz Rige na Ruskem. Kdor hoče dobiti kaj tega semena, naj se kmalu zglasi ustno ali pismeno v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 3. Ker vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo daje družbi nekaj podpore za nakup tega semena, zato prodaja družba seme po znižam ceni, in bodo letos stal blizu 3 gld. 30 kr. stari mernik. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Semenski krompir. Ker je vsled slabe letine toliko kot gotovo, da bode letos v deželi zelo nedostajalo semenskega krompirja, zato je podpisani odbor ukrenil naročiti ga s Češkega, koder je letos dobro obrodil. Naročil je take vrste, ki se po dolgoletnih izkušnjah pri nas najbolje ponaša. Ker bode pa družba naročila le toliko krompirja, za kolikor bode dobila naročil, zato podpisani odbor prav nujno pozivlje vse tiste, keteri bodo potrebovali spomladi semenskega krompirja, da se uže sedaj zglase. Natančna cena bode pozneje določena, toliko je pa gotovo, da bode za ude manjša in da bode nov cent stal okolo 4 gld. z vrečami vred, ali preko 1 gld. star mernik. Naročila se vzprejemajo le na cele vreče po 50 klgr. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Razglas vsem oniui, kateri mislijo saditi ameriške trte. C. kr. kmetijska družba je z dopisom z dne 10. decembra 1889. 1., št. 8061 dobila od deželnega odbora kranjskega ukrepe deželnega zbora glede trtne uši. in sicer z opombo, da jih razglasi. Z ozirom na to objavljamo te ukrepe, družba pa prav živo po-zivlje vse vinščake, da se jih po možnosti okoristijo. Slavni deželni zbor je v 5. seji dne 22. oktobra 1889. vsled poročila deželnega zbora glede trtne uši na Kranjskem (pril. 27.) sklenil: 1.) Deželni odbor se pooblaščuje: a) da iz deželnih trtnic in vinogradov brezplačno oddaje ameriške trte (rezanice in ukoreninjene trte) malim neimovitim vinogradnikom, kateri pravilno zasajajo svoje vinograde z ameriškimi trtami; b) da takim vinogradnikom dovoljuje darila po 5 do 10 goldinarjev in c) da onim kmetijskim podružnicam ali občinam, katere pravilno zasajajo poskusne ameriške vinograde, dovoljuje podpore do 50 gld. za vsak tak vinograd, ako meri najmanj 500 *ya. 2.) Deželnemu odboru se naroča: a) prositi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, da tistim neimovitim vinogradnikom, potem kmetijskim podružnicam ali občinam na Dolenjskem in Notranjskem, katere pravilno zasajajo vinograde z ameriškimi trtami, iz državnih ameriških trtnic in vinogradov brezplačno prepušča potrebne ameriške trte; b) naročiti šolskemu vodstvu v Grmu, da prireja tečaje, v katerih se bodo mladi ljudje učili saditi in požlahtnjevati ameriške trte. 3.) Za troške. kar jih bode pod točko 1. b) c) in točko 2. b), dovoli so znesek 1000 gld. iz deželnega zaklada. »ar INSERATE sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ,,Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajt list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu al prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. RAZGLAS gospodarjem, ki želijo semena ruskega lanu. Družba kmetijska kranjska bode prihodnjo spomlad zopet v stanu, gospodarjem našim pravo seme ruskega (rigajskega) lanu iz državne podpore po niži ceni dati, kakor je drugod na prodaj. Da pa odbor ve, koliko naj naroči semena, zato vabi gospodarje, kateri želijo tega lanu, ki v vsem prekosi naš domači in vsak drug lan naj se precej zglase pismeno ali ustno, v pisarni kmetijske družbe, da odbor zve, koliko naj semena naroči. (8—1) Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Proti boleznim v vratu, hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih; — proti boleznim v želodci in mehurji = kakor tudi fina namizna kislina voda je posebno priporočan (3—1) koroški rimski vrelec. Na prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji •ooooooooooo«ooooooo< 8 JVilhelm Klenert ▲ prej Klenert & Geiger z I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice; V — v Gra