FOR Freedom AND Justice .
NO. 24
AMERIŠKA
sssssssur^i 1 ^ p j r cfi
AMERICAN IN SPIRIT
________ FOREIGN JN LANGUAGE ONLY_
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
.O NEWSPAPER
march 26, 1985	VOL. LXXXVII
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Ameriški oficir ubit v Vzhodni Nemčiji — strelil ga je sovjetski stražar - ZDA: gre za umor; ZSSR: oficir je bii vohun
WASHINGTON, D.C. — Preteklo ne-^ jo popoldne je sovjetski stražar ustrelil in u '1 37 let starega majorja Arthura D. Nicol-^0na, član ameriške vojaške misije v Vzho-ni Nemčiji. Sovjetska verzija je, da sta pri-a Nicolson in njegov šofer, narednik Jesse • Schatz, v bližino sovjetskega oporišča pri udwigslustu, severozahodno od Berlina z namenom, da bi vohunila. Ustavil ju je sov-stražar, nadaljujejo Sovjeti, ko pa je jnajor Nicolson hotel bežati, ga je stražar ustrelil.
•	Ameriška verzija je drugačna. Kot ki “ major Nicolson res prišel v omen
taj z vohunskim namenom, ZDA pa trd v’^0 ^tam ameriške misije pravico p<
•	'J50 Vhodni Nemčiji in nadzorovati s s e vojaške aktivnosti. Isto pravico im mreč Sovjeti v Zahodni Nemčiji, vse tc
sii°ra\UrnU	1947. Ameriška vojaška
stfv Vzh0dni Nemčiji šteje 14 članov, vs ° ovnjaki in v večini govorijo rušči
je h i10^ Za e*'tno skupino. Major Nicol m 1 P°kHcni vojak in bil član misije, ki ja l?°‘sdamu. I’ii211 Berlina, od febn z- Zapušča ženo in hčerko.
sek ^'C^ard	Burt, namestnik državn
težko ar^a’ ^ de^a^’ t*3 J6 ^i* major Nicol Čili °.ranjen’ sovjetski vojaki pa so prej Sch .3 mu nudil prvo pomoč nared
Um°r, je dejal Burt.
dent ^r^Sedn*k Reagan je obžalova na. ^n?e80va reakcija pa je bila doki tovim^ ^e’ da veclno upa na srei baiov0^V^etS^im v°diteljem Mihailor
za [uy*11 Prizadeva za odobritev de misil v spodnjem domu Kongi asovanje danes, izid negotov
^SHIHGTON, D.C. - Zadr 1 PredseHniu t>____v _ »
krati ”!isilih protivijo predvs* *C8 tega f 1'*0, da so ti rnisili predr Pfedka ^ pomenijo kakega posel I^Penia HPCr	Mnogi kong
'tak nrJ. • a so izdatki za vojaške r
|t	- --»•»AAtivi civamii
u8rabitv,> redu v-CeV V Bejrufu na ln Atiglej H Včeraj sta izginila I gp V ozadju muslimans
lecinih	Libanon - V zt
°sebi2 . 1 ° v Libanonu ugrab
S'eciu Francoznir ?1rŽaV- Včerajje Peyrolles. 1
W	iv/
manska skupina pravi, da bo Peyrollesa izpustila takoj, ko bo v Franciji izpuščen priprt njihov član. Prav tako je bil žrtev ugrabitve 63-letni Anglež Alec Collett, uslužbenec agencije Združenih narodov.
Ugrabitve so delo raznih muslimanskih skupin, ki imajo namen, prisiliti zahodne državljane, da zapustijo državo. Osrednja libanonska vlada je brez moči, tudi krščanska skupnost ni enotna. Opazovalci libanonskih razmer soglašajo, da napredujejo predvsem muslimanci, tu prednjačijo tisti, ki pripadajo šiitski ločini. Ti so pa precej tesno povezani tako z Iranom kot s Sirijo.
Reagan omenil možnost privatnega financiranja protisandinističnih gverilcev -Srečanje z Gorbačovom že septembra?
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan zajtrkoval s skupino novinarjev, pri tem pa odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Med drugim je Reagan govoril o možnosti, da bi lahko bili oboroženi protisandinistični gverilci v Nikaragvi financirani z denarjem, zbranim od prostovoljnih darov Amerikancev. Zvezni kongres namreč noče odobriti 14 milijonov dolarjev, ki jih je Reagan prosil za financiranje teh gverilcev, Reagan pa je tako sovražno razpoložen do sandinističnega režima v Nikaragvi, da ne izključuje možnosti takega nabiranja podpore gverilcem.
Predsednik je dejal, da še nima nobenega neposrednega in tudi ne posrednega odgovora od Sovjetske zveze glede njegove pripravljenosti za osebno srečanje z novim voditeljem SZ Mihailom Gorbačovom. Reagan pa je rekel, da običajno pridejo na otvoritveno zasedanje Združenih narodov v New Yorku septembra meseca. Ako bo na to zasedanje letos prišel Gorbačov, je povedal Reagan, ne ve, zakaj do srečanja ne bo moglo priti.
Reagana so novinarji vprašali, ali je pripravljen podpreti Georgea Busha za predsednika leta 1988. Reagan je odgovoril, da danes ni mogoče govoriti o 1. 1988, da pa je Bush izredno sposoben.
- Kratke vesti -
Bagdad, Irak — Včeraj so to mesto zadele rakete, izstreljene iz Irana. Iranski raketni napad na Bagdad je maščevanje za iraške zračne napade na dve tankerji v vodah Perzijskega zaliva blizu Irana, je sporočila iranska tiskovna agencija. Iračani poročajo, da so njih letala zopet napadla Teheran in tri druga iranska mesta.
Moskva, ZSSR — Ta teden je bil odstavljen minister za energetiko in sicer kmalu po kritičnih poročilih v časopisju. Tarča kritike je tudi premogovniška industrija in osrednji partijski časopis Pravda je poročal, da je bilo odstavljenih več vodilnih uradnikov. Opazovalci sovjetskih razmer ocenjujejo kadrovske spremembe kot znak, da je začel novi voditelj SZ Mihail Gorbačov čistko.
Seoul, J. Ko. — Južna Koreja je vrnila
Kitajski torpedovko s 13-člansko posadko, ki je bila prišla v južnokorejske vode. Kot kaže, je prišlo do spora med posadko torpe-dovke, ki je končal, ko sta dva člana streljala na oficirje in jih kar 6 ubila.
New Delhi, In. — Poročila kažejo, daje
37 let stari izginuli sovjetski diplomat Igor Geža zaprosil za politični azil v ZDA. Nič pa še ni znano o ozadju atentata na drugega sovjetskega diplomata, ki sta ga ubila dva neznanca.
Iz Clevelanda in okolice
PETER MARKEŽ UMRL—
Sinoči smo prejeli iz Toronta, Kanada, telefonsko obvestilo, da je tam včeraj, v ponedeljek, nenadoma umrl Peter Markež, dolgoletni sodelavec Ameriške Domovine in njene Kanadske Domovine, član Narodnega odbora za Slovenijo. Podrobnosti še niso znane. Včeraj dopoldne je telefoniral urednika AD s poročilom o duhovni obnovi, ki bo v treh slovenskih cerkvah v Torontu in Hamiltonu, že danes zjutraj pa moramo pisati o njegovi smrti. R.I.P.
Novi grobovi
Mary Prijate!
V	petek, 22. marca, je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrla 88 let stara Mary Prijatel s 6507 St. Clair Ave., kjer je bivala od 1. 1929, rojena Kmet v Clevelandu, žena Louisa, mati Ruth Prhne (pok.), Marie Ažman in Louisa ml., tašča Eleanor Prijatel in Louisa Ažmana, 5-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Antoinette Bukovnik, Josepha, Mildred Stih, Berthe Snyder ter že pok. Antona, Caroline Turk, Frances Svete, Rose Rogelj, Vitusa, Edmun-da in Gertrude Stih, zaposlena pred leti pri National Screw Co., članica ADZ št. 4, KSKJ št. 162 in Kluba upokojencev. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda v ponedeljek, 25. marca, v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš.
Louis Opara
V	soboto, 23. marca, je v Wickliffe Country Place nego-vališču po dolgi bolezni umrl 91 let stari Louis Opara, vdovec po 1. 1980 umrli ženi Frances, roj. Koci, oče Frances Prijatel, Mitzi Urbanic in Ann Barbish, 8-krat stari oče, 9-krat prastari oče, 1-krat pra-prastari oče, vsi bratje in sestre so že pok., zaposlen kot strojnik pri Atlas Bolt and Screw Co. 42 let, do svoje upokojitve 1. 1960, član KSKJ št. 219. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.15 in od tam na pokopališče Vernih duš.
Joseph Levstick
V	četrtek, 21. marca, je v Lake County West bolnišnici umrl 80 let stari Joseph Levstick s 100 Richmond Rd., rojen v Clevelandu, mož Ide, roj. Jaffe, brat Helen, Josephine ter že pok. Johna, Ed-warda, Paula in Raymonda, upokojenec Lincoln Electric Co., član ADZ št. 9. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Pavla in od tam na Kalvarijo.
Butarice—
To soboto, 30. marca, dopoldne bodo v dvorani pod cerkvijo sv. Vida delali butarice. Vabljeni ste, da se pridružite. Prinesite s seboj mačice, nekaj zelenja in pisane trakove. Na Cvetno nedeljo pa ste vabljeni, da se zberete v vrtu župnišča ob 10.15 dopoldne za procesijo v cerkev.
LILIJA ima sestanek—
Dramsko društvo Lilija ima redni sestanek v ponedeljek, 1. aprila, ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Independent Savings odprta—
Hranilnica Independent Savings je zopet odprta za redno poslovanje. Včeraj je pa hranilnica dobila zvezno FSLIC zavarovanje, kar pomeni, da so prihranki zavarovani do $100,000. Pri Independent Savings ni nobenih posebnih omejitev glede poslovanja. Lep Primorski večer—
Preteklo soboto zvečer se je v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju zbralo več kot 400 članov in prijateljev Primorskega kluba. Pridružilo se jim je 40 Primorcev iz Kanade. Med gosti je bil tudi msgr. Louis B. Baznik. Bil je nadvse lep večer.
Za Voinovicha—
Povpraševanje za vstopnice za banket v priznanje Georgeu Voinovichu ob imenovanju za predsednika Nacionalne lige mest, ki bo v SND na St. Clairju 28. aprila, je izredno veliko. Sodeluje kar 30 narodnostnih skupin, nekatere želijo po več mizah. Ako bi se banketa radi udeležili, svetujemo, da prav nič ne odlašate. Vstopnice so po $15 in jih lahko rezervirate pri Irene Morrow (961-9318 po 7. uri zv.) ali pri Tonyju Petkovšku (481-7512).
Velikonočni oglasi—
V naši pisarni sprejemajo velikonočne oglase. Pokličite pisarno na 431-0628 in vprašajte za Mary ali Mollie.
Družabni večer—
Tabor DSPB, Cleveland sporoča članom in prijateljem, da so vstopnice za pomladanski družabni večer, ki bo v soboto, 13. aprila, že v predprodaji. Celotno mizo ali pa posamezne sedeže si lahko zagotovite, ako pokličete ob večernih urah ali Milana Zajca (851-4961) ali Filipa Oreha (943-4681).
VREME
Deloma do pretežno sončno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 58° F. Spremenljivo oblačno in vetrovno jutri, z možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 66° F. V četrtek nekaj hladneje. Najvišja temperatura okoli 53° F.

AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 4*1-0628 - Cleveland, OH 44103
____________________ «	i’ 83__________________
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 24 Tuesday, March 26, 1985
60 let Goriške Mohorjeve
V zgodovinskem razvoju slovenskega naroda ni omembe vredne primere z odrešilno zamislijo nesmrtnega škofa Antona Martina Slomška, naj se prikliče v življenje versko-narodna ustanova, ki bo skrbela za izobrazbo in vzgojo naroda z izdajanjem dobrih knjig. Ustanovil je Družbo sv. Mohorja, ki se je s požrtvovalnim sodelovanjem vodilnih kulturnikov in piscev z vse slovenske zemlje razvila v mogočno kujturno organizacijo, čije letni knjižni dar je za zelo skromno udnino dosegel vsako slovensko vas in prestopil prag skoraj sleherne hiše. Kje daleč zadaj bi bil danes narod brez Mohorjeve družbe v svojem narodno-kulturnem razvoju!
Slomškova ustanova je v teku let doživela težke čase. Po prvi svetovni vojni je morala seliti se iz Celovca zaradi nesrečne meje na Karavankah na Prevalje in pozneje v Celje, nakar se je za Koroško kmalu ustanovila (oz. obnovila) Mohorjeva v Celovcu; še bolj nesrečna meja z Italijo, ki je odrezala velik del slovenskega ozemlja od matice, je prisilila primorske Slovence, da so tudi oni začeli misliti na lastno Mohorjevo družbo po Slomškovem vzorcu v Gorici. Tako je prišlo do ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe, ki je I. 1925 poslala med primorsko ljudstvo prve knjige. Letos torej poteka 60 let njenega plodonosnega versko in narodno velepomembnega delovanja in mislim, da je umestno spominjati se tega železnega jubileja tudi od strani slovenskega izseljenstva na tujem, saj se slej ko prej čutimo sestaven del rojakov v matični Sloveniji in v zamejstvu.
Knjige Goriške Mohorjeve dospejo v roke tega pisca vsako leto dokaj pozno: letos so prišle šele v prvih dneh marca, radi česar je tudi ta sestavek čestitk in dobrih želja mogel zagledati beli dan šele sedaj. A zato ni nič manj topel in iskreni
Naslednji podatki o burni, a junaški zgodovini te kulturne ustanove so posneti po članku »Ob 60-letnici Goriške Mohorjeve družbe« v letošnjem Koledarju. V času, ko je italijanski fašizem že kazal nacionalno šovinistične rožičke proti slovenski manjšini (1923), je Zbor svečenikov sv. Pavla izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev Mohorjeve pod predsedstvom bog. prof. dr. Josipa Ličana. Izdelali so pravila, po katerih naj bo družba cerkvena bratovščina (kot je bila tudi Slomškova v Celovcu), nadškof in vzorni Slovenec Sedej je pravila potrdil in začeli so s pripravami za izdajanje knjig. Določba, da bodi družba cerkvena bratovščina, jo je edino reševala pred strahotnim navalom fašizma, ki je uničil ves slovenski tisk, zatrl vsako slovensko besedo v javnem življenju in zahteval celo pridige v italijanščini. Ko je bila družba že razvila v polnem obsegu svoj načrt o izdajanju knjig, je I. 1927 izšla fašistična odredba, katere jasni namen je bil slovenstvo nasilno zbrisati v celoti. Začelo se je nepopisno narodnostno trpljenje primorskega človeka, družba je bila na robu propada, a kot bratovščina ni bila razpuščena. Kot taka je delovala, kolikor je bilo mogoče, a obnova njenega delovanja je bila mogoča šele po vojni z velikimi težavami. Kajti njeno članstvo, ki je znašalo pred vojno 11.500 udov, se je po vojni skrčilo na 3000, po razmejitvi
- SVOBODNA TRIBUNA -
SEATTLE, Wash. — Nisem pričakoval, da bo komentar Mirka Javornika izzval tolikšen odziv. Nadejal sem se, da bo zdramil duhove — čas je že, da se prebudijo —, vendar sem upal, da bo njegovo gledanje izzvalo resno razpravljanje o tem, kaj Mohorjeva družba dela in namerava, ter se oddaljila od tega, kar si neinformirani bralci predstavljajo.
Ameriška Domovina prepogosto postaja list za nabiralne akcije. Nekatere so ukoreninjene in bi brez lista ne mogle uspeti. Druge so občasne in jih list objavlja, ker se zanese na dobro voljo in spodbudne namene nabiralcev.
Ne bom se spuščal v podrobne nabiralne akcije — mojega imena pozorni opazovalec ne bo zasledil med podporniki, ker pač nekateri podpiramo akcije z delom in pisanjem, drugi ga z denarjem —, vendar bi hotel pripomniti, da je marsikdaj videti, da »bolan ta zdrav’ga nese«, oziroma da gre denar od tistih, ki manj imajo, v razpolaganje drugim, ki več premorejo.
Nabiranje izvira iz prepričanja, da je v Severni Ameriki polno denarja in ga dobiš, če le vprašaš zanj. Posebno če se sklicuješ na rojake, ria tradicijo, navržeš nekaj svetnikov in spominov, poveš nekaj o trpljenju in žrtvah, pa gre. Le nekajkrat sem zasledil, da je prejemnik podporo odklonil: »Zdaj ne rabim, dajte komu drugemu«.
Tako so danes misijonarji marsikdaj na potovanjih, »morajo na oddih v domovi-
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
no«, da se odpočijejo, »morajo na obisk v centralo, da uredijo svoje zadeve«, medtem ko marsikdo od nas do počitka ne pride ne v domovini, ne v novi Ameriki. Ker si ga pač ne more privoščiti. Če temu pridružimo še vaško baharijo, da bo »naš zvonik« pokrit z bakrom, medtem ko imajo v sosednji fari kar z opeko, da bo poslopje, za katerega nabiramo prispevke, imelo večjo sliko škofa, svetnika, Matere božje, kot ga imajo v sosednji stavbi, to kaže bolj na bahavost in zavistnost kot na zbrano pobožnost in potrebno skromnost.
Mohorjeva danes ni ista družba in ne sledi istim smernicam, kot jih je nakazal Slomšek. Malokdo danes bere, kar je Slomšek napisal. Le denar zbiramo za njegovo svetni-štvo in na pomoč ga kličemo, kadar gre za Mohorjevo. Že več kot celo stoletje. Vendar dobri Slomšek ni dosti bližji oltarju, kot je bil ob smrti. Je preveč pisal, bil preveč nacionalistično nestrpen in preveč je hotel povedati o stvareh, ki jih ni poznal.
Enako Baraga. Vsaka nova knjiga o njem nam ga bolj približa kot človeka s silno vztrajnostjo, a tudi trmo, nestrpnostjo in samoglavostjo. Ubogi škof je bil v pogostih sporih s svojimi škofi in proti koncu s svojimi škofijskimi sobrati. Ameriški škofje, njegovi nasledniki, so danes dokaj mlačni, da bi se zavzeli za njegovo svetništvo. Brez odločne podpore škofov pa se proces ne more daleč premakniti.
Če nam je res za to, da bi bila Slomšek in Baraga priznana za svetnika, jima več koristimo s priprošnjami za njuno pomoč kot s kupovanjem ce-
z Jugoslavijo pa celo padlo na komaj 1 500 rednih članov.
Idealni in s težkimi skušnjami prekaljeni vodniki, zlasti med primorsko duhovščino, niso obupali. Zagrabili so z novo vnemo in privedli družbo s trdim in vzajemnim delom na današnjo višino, ko more izdati letno po štiri visoko vredne publikacije, med katerimi se zlasti odlikujejo Kobalov »Svetovni popotnik pripoveduje«, vsakoletni Koledar in Primorski slovenski biografski leksikon. Ni umestno ob tej priliki in na tem mestu pisati oceno o letošnjem družbenem knjižnem daru, vendar se zdi primerno in prav nekaj reči o tem.
Koledar je po svoji karakteristiki poklican podati vsakoletno sliko o narodnem, kulturnem in verskem življenju primorskega ljudstva, ki sedaj obsega poleg goriške tudi tržaško pokrajino, kaKor je edino pravilno. Je pestro urejen in zelo živahen, a je po mnenju tega pisca pomanjkljiv v tem, da komaj z besedo kaj reče o ostalih zamejskih Slovencih (Korošcih), ne veliko več o problemih slovenskega izseljenstva, ki je prav tako del naroda. Pogreša se med nami narodno in kulturno povezovanje vseh Slovencev izven matične Slovenije in z njo. Vse preveč smo zaverovani vsak v svoje lokalne probleme in pri tem narodno razbiti. Morda bi se v bodoče v tem oziru moglo kaj popraviti?
Nesporno priznanje in pohvalo zasluži Goriška Mohorjeva za sestavljanje in izdajanje Primorskega biografskega leksikona, ki pomeni zgodovinsko veledelo te ustanove. Ko brez pridržka čestitamo družbi ob 60-letnici prav posebno zaradi leksikona, naj bo še to zapisano, da se človeku zdi čudno, ko se v leksikonu k Primorski prišteva vse ozemlje bivše Kranjske vojvodine, ki ga je Italija zasedla po prvi vojni. Recimo, slavni možje, rojeni npr. v Idriji ali v Postojni ali Vipavi, ki niso nikoli ne študirali, ne delovali v goriški ali tržaški pokrajini, so prišteti k Primorcem, kar gotovo niso. To sicer ni nikak narodni greh, ne odgovarja pa resničnemu stanju. Morda tudi podatki niso točni.
(dalje na 4. str.)
nenih spominkov v Marquette
ali pri L’Anse v Michiganu. ^
Umrla sta v duhu svetosti, pr1' ^
poročamo se jima. Trgovsko •
origaniaštvo iima več škoduje «•
a- Uld80
kot koristi. Z denarjem in na-
birkami svetništva ne bomo
slovai
DirKarm svetmsiva ... „ifj SloVa kupili. Tisti časi, če so v resnici ^ kdaj bili, so že davno minilt.
Mohorjeva je danes v prece' po n pu. Tiskarna, založba, knjig6’ s|0va revija, dijaški dom. Navadno
se taka podjetja sama zdržuje
vpliv
jo in slone na stalnih podpor nikih. Ena aktivnost podpre y drugo. Mohorjeva je bila dele no žna v povojnih letih doka) ^ podpor avstrijskih javnih usta ^ nov, koroških in zamejskmi ^ pa tudi zdomskih darovalce^
Od tiskarskih strojev km3* ^ ^ po vojni, do zastonjskega pisanja ne le Javornika, tu^. marsikoga drugega — P0*^ se je: Mauser ni pisal za ^ena{ Ograde
od prostovoljnega razpečeV^ nja knjig, listov in revij, ^ vdam
darov za dijaški dom, J0 ^ Rožmanovo sobo in podobn Če je bilo v Severni Amer'. kršča zbranih v ta zadnji namen delo tisoč ali 30 tisoč dolarjev prost postranskega pomena. : velesj pomembno je, kakšen P°l° v voij0 bo Rožmanova soba irr16 turnc domu. Soba pod ključem- 8eljs) kak ljubljanski obiskovalec ^ v$ebi pomoti ne zaide vanjo, ^ raz0c jugoslovanskemu konzulu, Bog je bil počaščen ob otvon proti doma, ne bo treba zardeva j stVa če bo le ujel Rožmanovo trP velikimi ali malimi črkami-Tudi cerkveni dostoj3115^ ^ niki s svojo prisotnostjo^. zagotovijo, da bo njiho ^
hovni sobrat Pok°Jn' jell glasi, Rožman priznan in poca Treba je pač biti obziren J °Pai
Ljubljane, kajti kam ^ase i* Vpi^ cer hodili kunovat klobas
cer hodili kupovat kioo"3 ^ -poceni bencin? Mohorjev®	<
dati zatočišča rovarje« Uep
sme
:i zatočišča ru,^# *
Kaj res nihče m bral v ^ ^ _
Kaj res nihče m ora. * j,
kovih Veleposlanikovih	^
skov, kjer pnpove^i'' ^ p,,,, je zaradi velikega pnja1 J sl s kardinalom Konigom ^ • gel, da je kardinal Poseg. flj( v preprečil politično r0^%-dils klera (str. 90), ki pa« ^ si 1 no vpliva na sožitje me di? Zaradi tega sožitja Je ^ sikdo v svobodnem svet
sojen na molk.	. c
Mohorjeva sicer gOv°jjeii katolištvu, a iz olike, «e ^ drugih razlogov, mar* ^ molči, ko bi morala spre® „ riti. Le berite Celovški ^ y Res je med uredniki tu ^ Ambrožič. S tem je men ( ^ blagoslov. Vendar to n ^	^
prečuje, da si Celovš 1	^
dovoljuje pobalinstva, j vajo odgovore.
isti reviji ali K)6 .	A
Kaj bodo pa rekli na Lju ^ ^ Danes je bolj jasna ja, ki izhaja v Ljubljana hv, Celovški zvon, ki menda Vsq
ja »v svobodnem svetu«- j vse J	u, s1*1 Boj
Ali res o tem ne b ^ b0d
govoriti? Doslej je ^	0\)C kj6,
Domovina bila dokaj ^ ŽaiUjc dna tribuna in je sPre dopise, podpisane in ne ^ sane, ki so kazali naSPr° 0dP' s si gledanja. Dokler so ji* vnu sani in so priPraV/eprip^ ^ve reakcijo, nimam kaJ (dalje na str.
- V »METODOVEM LETU« -
iu.lEMONT, m. . Dne 14. >ri' kbniarja je papež Janez Pavel ko slovesno začel »Metodovo nje '«0«. o delovanju slovanskih ia- bla8ovestnikov največ pišejo no ^°vaške katoliške publikacije, jci Novaki so upravičeno pono-i. sn>. da sta sv. Ciril in Metod ce-23 e*a svoje misijonsko delo ge, na^rtu za pokristjanjenje no p 0vanov v njihovi domovini, je- r®c*vsem hočejo prikazati or-Vpllv njunega dela na kulturni jre ^azv°j Evrope. To je področje,
je. 1 Je skoro popolnoma nezna-• no.
j ^e^°te se mi vsiljuje mi ih' a veEk del zahodnega s :v.la- ki ni bil naklonjen Vzho ju Uspel in porinil v pozabo v P c° ^uhovno delo, ki sta ga id* , ri1 m Metod izvršila v ko
aanosti rimski Cerkvi ii ° L?uhovnostjo, ki sta jc iki r.jxa lz del zgodnjih vzh Canskih pisateljev. I 0 ie bilo nesebično ii ^“vsakega vpliva tec Plesih V v^ri
.-ousKin Pisateljev, jr ®l0 Je bilo nesebično 3l) L St° Vsakega vpliva te 'i\ v?esil‘ v veri, da vršite v tl •,0’ sta svoje versko
^ gelkv- del° PreP°ji,a ■
J*n> duh„m. Nju,
ta V —“ uu|iom. j vsebuje globino
ki godeva njuno vere
t%r™ P05i,ja k velikei ti, stv0tl nasprotnikom
, stva.
*«udi«Me,0dovem let
dClfmeriSkta si
« »„ !V- Cirila in
J Sklepi VZbudl,lpo« r biva^‘z vprašanj, i- nja r? 0d bralcev. 1
(PoznSdeVaj0,dat’
'« Prave n Z8od°vinc
f slovanskihdStaVe ° fjeasem?,aP0St0l°'
i(VAM^ lltUdi> nai
; duT: aPake. ki ser Pranjem o stare

, °ble
k,G°S
Naša
**411
iaiu.
hc' ROSE F 8'nova FRANI
r?cEciu'
O Ukini6ir
NN^I^Ohio, ;
ni in o slovenščini, ki sta jo govorila in pisala sv. Ciril in Metod.
Teh »napak« mi ni treba popravljati, ker imam zanesljive vire bogoslovnega profesorja pokojnega dr. Franca Griv-ca, ki ga letos tudi Slovaki navajajo v svojih spisih o »Metodovem letu« in o vplivu delovanja sv. Cirila in Metoda na kulturni razvoj Evrope.
Vidim pa, da bom moral še pojasnjevati in opisovati njuno delovanje in čas, v katerem sta živela. Lahko pa sklepam, da šolska izobrazba med obema vojnama (še manj pa po vojni) ni dala točne zgodovinske slike preteklosti. Poleg tega so bile nekatere stvari o slovanskih blagovestnikih odkrite v novejšem času. Le malo je bilo zgodovinarjev, še manj pa jezikoslovcev, ki bi raziskovali dobo, v kateri sta delovala sv. Ciril in Metod.
Dalje, duhovni pritisk nemške kulture na slovenski svet je bil močan in zdi se, da je bilo treba poguma, da bi se kdo posvetil raziskovanju slovanske in slovenske preteklosti. Zgodovinar dr. Josip Gruden je v začetku tega stoletja objavil nekaj znanstvenih članov o glagolici in o glagolskih književnih spomenikih, ki so bili v slovenskih knjižnicah in arhivih. Zdi se mi, da jih navaja okoli 250. Te razprave je objavljal v Katoliškem obzorniku.
V tem kratkem spisu bi rad poudaril, da moramo še spoznavati, v čem je bil vpliv delovanja slovanskih blagovestnikov na razvoj evropske kulture. Sv. Ciril in Metod sta živela v zelo burnih časih, ko se je začenjal boj med mohamedan-stvom in krščanstvom. Ta du-
V BLAG SPOMIN
12. OBLETNICE SMRTI MOJEGA DOBREGA SOPROGA, OČETA in TASTA
Joseph Strancar
ki je v Gospodu zaspal 2d. marca 1973.
Dvanajst let je že minilo, odkar Te več med nami ni, toda ljubeč spomin na Tebe dragi, ostal bo nam do konca naših dni.
Lahka naj Te zemlja krije, spavaj mirno in sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo.
Žalujoči:
Mary, roj. Žiberna, soproga Hčerka Mary z družino ter ostalo sorodstvo.
Cleveland. Collinwood, O.,
26. marca 1 »db.
hovni boj lahko danes bolj dojamemo, ker ves svet čuti verski fanatizem fanatičnih mohamedanskih skupin. Verski fanatizem je močno vplival na vojaške pohode Turkov v Evropo. Sedanje generacije le malo, ako sploh kaj, vedo o pozivih rimskih papežev na boj proti Turkom, ki so nameravali zavzeti Evropo in uničiti krščanstvo.
Sv. Ciril je v kratkem življenju (826 ali 827 — 869) izvršil veliko delo. Bizantinski cesar mu je dvakrat naložil odgovorno poslanstvo v obrambo krščanstva. Prvikrat leta 851 v Samarro v bližini Bagdada, kjer je bilo središče tedanje arabske države. Mohamedanski bogoslovni modrijani so pozvali bizantinskega cesarja Mihaela, naj jim pošlje modrijana, ki jim bo razložil krščansko resnico o sveti Trojici.
Cesar je za to poslanstvo izbral mladega Konstantina (Cirila). Drugič je bil poslan Ciril skupno z Metodom h Ha-zarom, ki so bivali med Meot-skim jezerom (sedanjim Azov-skim morjem ob Črnem morju) in Kaspijskem morjem. Tam je sv. Ciril branil krščansko vero proti judovskim in mohamedanskim verskim učiteljem, ki so hoteli pridobiti Hazare za judovsko oziroma mohamedansko vero.
Za obojnim poslanstvom se skriva Cirilovo globoko poznanje verskega položaja tedanjega sveta. Spoznal je verski fanatizem mohamedancev in uvidel, kako se trudijo, da bi Slovane pridobili zase. Slovani so se tedaj dejansko selili v arabske dežele in sprejemali mohamedansko vero, kar je povzročalo še večjo nevarnost za krščansko Evropo.
Proti načrtu sv. Cirila in Metoda za pokristjanjenje Slovanov so nastopili Nemci. Njihove spletke proti nadškofu Metodu so bile močne. Hoteli so pridobiti tudi papeža, da bi odstranil Metoda. Metod je zaradi tega veliko trpel, saj je bil skoro tri leta kot nadškof v ječi in papež Janez VIII. dolgo ni mogel zvedeti, kje je.
Ko ga je papež rešil iz ječe, se nasprotovanje proti Metodu ni prenehalo. Po njegovi smrti so Nemci dosegli, da so bili njegovi učenci izgnani iz moravsko panonske nadškofije, ki jo je papež Hadrijan II. ustanovil kot obnovitev sirmij-ske škofije (sremske!). Čudež božje previdnosti je, da se je glagolsko bogoslužje, ki sta ga vpeljala slovanska blagovestnika, ohranilo do današnjih časov.
Kar je katoliška Cerkev uzakonila med drugim vatikanskim koncilom z vpeljavo bogoslužja v vseh jezikih, sta sv. Ciril in Metod na zakonit način vršila že v devetem stoletju. Njuni učenci so slovansko ali glagolsko bogoslužje ohranjevali skozi vsa stoletja do današnjega dne. Že to dejstvo potrjuje vpliv sv. Cirila in Metoda na Evropo. Ta vpliv zgleda skromen, a za to skromnostjo se skriva duhovna
Janez Rant
DOBRI LJUDJE
- Zgodba slovenske družine v ZDA -
III. nadaljevanje
6.
Petrov stric je tudi podpiral gošarje in Peter je zanje celo delal. In kdo ni?
V trdi zimi, med 9. in 11. januarjem 1942, so Nemci obkolili Dražgoše. Padlo je mnogo gošarjev. Toda Nemci so postrelili poleg gošarjev tudi 41 Dražgošanov, to je vse moške od 12. do 70. leta, ki so jim padli v roke. Tako je izgubilo življenje dvakrat več nedolžnih ljudi kakor gošarjev. Do bitke pri Dražgošah so ljudje vedno govorili o gošarjih, po tej bitki, so začeli govoriti o partizanih.
Čeprav so bile simpatije ljudi še vedno pri partizanih, so vendar pametni starejši ljudje začeli dvomiti o smislu in potrebi odpora. Razmerje med slovenskimi žrtvami in partizanskimi uspehi je bilo strahotno.
Proti koncu 1942 je začel Peter sumiti, da je osvobodilna borba samo maska, za katero se skriva komunistična partija. Do tega suma je prišel, ko je slišal, kaj so pripovedovali ljudje, ki so prišli iz krajev, ki so jih okupirali Italijani.
Tam so ljudje organizirali vaške straže, da očuvajo življenje in imetje vaščanov. Umori vodilnih ljudi iz katoliškega tabora v Ljubljani in prve žrtve partizanskega maščevanja na Gorenjskem, so začele Petra odvračati od partizanstva. Vedel je zagotovo, da pobiti ljudje niso bili niti kolaboratorji, kaj šele izdajalci.
Petrova vera v partizanstvo je začela pešati in vnema, s katero je zanje delal, padati.
Ko so prihajali ponoči partizani okoli hiš ali klicali Petra v hosto, se je pred očitki, da je popustil, izgovarjal, da ima na kmetiji več dela, odkar je hlapec šel v hosto. Stric je pa tudi bolehen in ne more več delati, kakor je prej.
Pustili so ga pri miru. Bil jim je še vedno koristnejši na terenu kakor pa v hosti.
sila, ki je reševala vernost katoličanov, tudi slovenskih, pred protestantizmom.
Priporočam, da berete tudi spise o delovanju sv. Cirila in Metoda \ AveMaria. Sam sem prepričan, da je poznanje njunega dela potrebno prav v stiskah, ki bremenijo sedanji krščanski svet in vse ljudi dobre volje.
P. Fortunat OFM
Na verski mesečnik Ave Maria se je mogoče naročiti ($5 na leto, $6 za detele izven ZDA) na naslov:
A VE MARIA,
__ 1400 Main Street,
P. O. Box 608,
Lemont, IL 60439-0608.
7.
Po italijanski kapitulaciji se je vse spremenilo. Ko so slišali za Turjak in Grčarice, so spregledali tudi tisti, ki so si ves čas dopovedovali, da je strašenje s komunisti samo nacistična laž. S stricem sta stala pred dilemo. Razpravljala sta, kaj storiti. Končno sta sklenila, da so slovenski komunisti manjše zlo in da jim bosta dala vse, kar bodo od njiju zahtevali. Prostovoljno ne bosta dala ničesar in tudi Peter se bo odtegoval terenskemu delu z izgovori o prezaposlenosti.
Njuna taktika pa ni uspela. Kakor Peter in stric tako so se začeli tudi drugi kmetje odvračati od partizanov, ko so spoznali, kdo je za njimi. To so seveda zagrizeni terenci poročali naprej.
Prevzeti od zmag, ki so si jih priborili po italijanski kapitulaciji z italijansko pomočjo ter s polnimi zalogami orožja in municije, ki so jih dobili od Italijanov, so stopili na dan komunisti tudi po Gorenjskem, ko so si zagotovili vsa vodilna mesta v edinicah, ki so operirale tam.
Konec novembra, po nemški ofenzivi v Selški in Poljanski dolini, je iskala Petra ponoči partizanska trojka. Seboj je vodila tri fante iz soseščine. Zato se Peter ni ustrašil.
»Tovariš,« ga je nagovoril vodja trojke, »prišel je čas, da tudi ti primeš za orožje. Borcev nimamo. V zadnji ofenzivi smo jih precej izgubili. Vojna gre h kraju, spomladi bomo slavili zmago. Vem, da bi bil takrat tudi ti rad med nami.«
Predno je mogel Peter kaj odgovoriti, se je oglasil stric:
»Že prav! Kdo bo pa delal? Če ne bomo polja obdelali, tudi za jesti ne bomo imeli. Peter je zdaj edina moška moč na gruntu. Hlapec je že skoraj leto dni med vami. Ko se je odpravil, mu nisem branil. Imel sem še Petra. Imejte pamet! Naš grunt vam je do zdaj dal, kar ste zahtevali. Če Petra vzamete, tega ne bo. Ne bomo vam mogli dati tega, česar sami ne bomo imeli.«
Pomagalo ni nič. Partizan je trdil, da ima tako povelje, drugo ga ne briga.
Peter je pobral, kar je mislil, da bo potreboval, se poslovil in šel z njimi. Vsi so jokali.
Med potjo so pobrali še dva fanta.
Ko so se odpravili na pot, je bila že polnoč. Vodja trojke je vse poti dobro poznal. Priganjal jih je, da gredo hitro, ker morajo še ponoči preko ceste in Sore v Soteski. Podnevi je prenevarno. Nemci so po ofenzivi podvojili patruljiranje in vsakikrat imajo seboj težke strojnice.
(Dalje na str. 4)
- Svobodna tribuna -
(nadaljevanje z 2. str.)
mniti. Prepogosto se vendarle zgodi, da nezaslišane neumnosti ne sprožijo primernih odgovorov. Bodisi da naročniki lista ne berejo, ali pa se tiho sprijaznijo s pisanjem; angleški del je v tem pogledu posebno poglavje.
Iz večkratnih pogovorov z urednikom sem prepričan, da hoče obdržati list kot svobodno tribuno za svobodno razpravljanje. Tako gledanje nujno odpre vrata različnostim. Mirko Javornik si je pridobil naslov ostrega opazovalca in pisca pred več kot pol stoletja. Tisti, ki ne vedo zanj in za njegovo pisateljsko in vse drugo delo, so pač marsikaj prezrli in bi jim bilo koristno poznati. Tisti, ki ga že desetletja poznamo in spremljamo od blizu in daleč, smo veseli, da mu pero še ni otopelo, da mu roka še ni omahnila in da ga čas še ni pritisnil ob tla. Veseli vsake besede, ki jo napiše, četudi z vsem ne soglašamo. Marsikdo, ki se je postavljal na visok pedestal in si lastil vrhunstvo v pisanju, je že omahnil in odnehal. Zaman čakamo, da jih bo mladi rod nadomestil.
Svobodna tribuna za svobodno razpravljanje nam je potrebna. Ne samo za denarne nabirke in objave plesnih nastopov. Da se med seboj obveščamo in si posredujemo gledanja. Prav nič ni važno za list, kdo je s kom sprt, kdo je za prenovitev cerkve pri Svetem Vidu in kdo ne, kdo je zadovoljen, da ima Cleveland Slovenca za konzula in zdaj še podkonzula in komu to ni mar. Pišite, kjer vas čevelj žuli, pa se pogovorimo. Tudi Javornik mora biti dobrodošel.
Velik del rojakov v večjih slovenskih središčih pač težko razume, kaj pomeni list kot občilo za stotine naročnikov, ki živijo izven teh središč: list je živa vez z drugimi slovenskimi rojaki. Tudi če nas doseže z mesečno zamudo. Nenadomestljiva vez, pa najsi bo videti še tako neznatna.
Jože Velikonja
Hvala za dopis, ki bo pa zopet jezil mnoge bralce. Že kmalu po prihodu na uredniško mesto sem pač ugotovil, da so tisti, ki so jim najbolj pri srcu besede o svobodnem, do-stojem razpravljanju, med pr-
vimi, ki protestirajo, če kaj izide, kar jim ni po godu. Trdijo, da bodo ljudje oziroma bralci zmedeni zaradi različnih gledanj o kaki zadevi ali ustanovi. Oni sami da sicer ne bodo, drugi, ki morda niso tako izobraženi ali razgledani, pa da bodo. So za »svobodno razpravljanje«, ko se izražena mnenja ujemajo z njihovim osebnim mnenjem.
Že ponovno sem sam pisal, kakor so pisali številni drugi, da je koroška Mohorjeva za Slovence tako na Koroškem kot v tujini 'izredno^ važna ustanova in da je tudi vredna naše podpore, tako gmotne kot duhovne. Moti me predvsem to, da mnogi pisci ne znajo premagovati svojih čustev, ko pišejo članke bolj polemičnega značaja. Radi tega ne morejo mimo osebnih žalitev in zmerjanj, ta pa ne pridejo v objavo. (Mimogrede povedano: Čudim se, da ljudje te žalitve pošljejo meni, ne pa osebam, ki so njih tarča!) Če bi take članke objavil, bi bili osmešeni njih pisci, ne pa tisti, ki so bili napadeni. Ur.
DOBRI LJUDJE
(nadaljevanje s 3. str.)
Danilo se je že, ko so prišli na drugo stran. Legli so v suho travo in listje ter od utrujenosti in neprespanosti zaspali. Sneg še ni zapadel. Okoli poldne so zopet krenili na pot. Izogibali so se vseh večjih naselij. Krajev, kjer so hodili, Peter ni poznal. Poznal je samo obe dolini ter poti na Blegoš in Ratitovec. V vaseh po manjših hribih ni nikoli bil. Nemci so odstranili slovenske napisne table za naselja, nemške pa partizani. Tako je vedel, kjer je bil, le, če mu je kdo povedal.
8.
Pod noč so prispeli do hiše na robu vasi pod gozdom. Tam je bil štab. Sprejel jih je še kar prijazen oficir. Kasneje so zvedeli, da je bil komandant brigade.
Pozdravil jih je in vprašal po imenih in poklicih. Povedal jim je, da so odtlej pod njegovo komando. Peter je na vse, kar ga je komandant vprašal, odgovarjal kratko, največkrat z »da« ali »ne«. Spomnil se je, kaj sta mu vedno govorila oče in stric, da je pravica vedno na strani tistega, ki ima oblast.
Zato je že na ponočnem potovanju sklenil, da ne bo nikoli ugovarjal, nikoli ničesar vprašal, ubogal povelja in gledal, da pride živ skozi. Iz drugih krajev so pripeljali še 16 fantov. Tako je bilo vseh 22.
Drugi dan jih je vzel v roke politkomisar. Govoril jim je, da so njihovi največji nasprotniki bela garda, klerikalci in reakcionarji. Nemci so vojno že izgubili. Partizani jih bodo napadali samo toliko, da jih bodo tukaj vezali. Z njimi bo obračunala rdeča armada. Partizani morajo svoje moči čuvati za končen obračun z domačimi nasprotniki. Zato se bodo spustili v odprto borbo z Nemci samo, če drugega izhoda ne bo. Belo gardo bodo pa preganjali. inv brez usmiljenja uničili, lejtr bodo mogli. Vodstvo narodnega odpora in revolucije je ljudstvo zaupalo komunistični partiji. Zato se mora vsak partiji pokoriti.
»Kdor ni z nami, je proti nam. V revoluciji ni neopredeljenosti, vsakdo mora z nami korakati, nikdo sedeti ob poti. Kdor ne gre z nami, ga bomo poteptali in uničili,« je zaključil svoj govor tovariš politkomisar. Govoril je več kakor eno uro.
Ko je vprašal, ali ima kdo kaj pripomniti, se je oglasil Boštjan, fant iz Poljanske doline. Tole je rekel:
»Po vsem tem, kar si nam povedal, je torej le res, da je glavni namen naše borbe komunistična revolucija in samo postranski namen osvoboditev. Torej je imel moj oče prav. Nikdo v Poljanski dolini ni tako vneto delal za gošarje kakor on. Ker je bil pred vojno član SLS, so mu ljudje nasedali, kakor je on nasedel vam. Ko je spoznal svojo zmoto in odpovedal nadaljnje delo, ga je vaš zaupnik pismeno ovadil Nemcem. V ovadbi je naštel datume in stvari, ki jih je za vas moj oče zbral ali pa iz svojega dal. Ko so ga prijeli, je moral priznati, ker mu kaj drugega ni preostalo. Pred kratkim smo dobili vest, da je v Dachauu umrl. Ko je to zvedel vaš ovaduh, je priznal, da je ovadbo napisal on po nalogu partije. To sem hotel povedati! Boril se bom proti Nemcem, kadar boste ukazali, proti lastnim bratom pa ne bom dvignil puške!«
Vsi so onemeli. Politkomisar je bil ves rdeč in od jeze se je tresel. Odgovoril pa je le:
»Ne poznam primera tvojega očeta. Ko bom poizvedel, ti bom odgovoril. Toda zapomni si že zdaj in za vselej: partija se nikoli ne moti!«
To je bil edini odgovor, ki ga je dobil korajžni Boštjan iz Poljanske doline.
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT- LAW (Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
60 let Goriške Mohorjeve
(nadaljevanje z 2. str.)
Vrhunski tak primer izkazuje biografija dr. Marka Natlačena, slovenskega bana in vodilne politične osebnosti v Sloveniji za časa najtežjih političnih razmer v zgodovini naroda, ob vdoru okupatorjev in kmalu nato ob začetku krvave komunistične revolucije. Temu možu naprtiti obtožbo kapitulantstva in kolaboracije (namreč v izvirnem pomenu teh pojmov: sodelovanje v prid sovražnika in v škodo svojega naroda) in to iz virov vodstva OF, ki je Natlačena ukazalo umoriti, se pravi nekaj iznesti, kar ne more vzdržati objektivne, pravične kritike. Kdor je Natlačenovo slovenstvo in njegov karakter dobro poznal, mora tako obtožbo popolnoma zavreči, tudi če bi prišla iz nekomunističnih virov.
Na vsak način pa zasluži Goriška Mohorjeva družba naše neokrnjeno priznanje z željo za dolgo, plodovito delovanje v prid primorskih Slovencev.
L. P.
Peter je simpatičnemu fantu ob prvi priliki svetoval, naj bo pameten in naj ne poizkuša biti junak, kjer mu to prinaša samo škodo in nobene koristi. Tudi drugi so ga svarili.
Učili so jih o patrolni in stražarski službi, o napadu in obrambi, uporabi orožja in municije, predvsem pušk in strojnic. Pouk je bil v glavnem teoretičen.
Večkrat so se selili. Kuhale so jim kmetice, a pomagali vojaki. Vaščani so bili pod strogim nadzorstvom in brez dovoljenja poveljstva ni mogel nikdo zapustiti vasi. Zanesljivi vaščani so imeli »prepustnice«.
Ljubljanski klinični center pohvaljen na ameriški TV
LJUBLJANA — Konec februarja je CNN (Cable Network News), največja kabelska TV mreža v ZDA, v oddaji, ki je bila namenjena znanstvenim dosežkom, poročala o uspešno izvedeni presaditvi roke v ljubljanskem Kliničnem centru. Operacijo so označili za enega izmed »revolucionarnih dejanj« na področju plastične kirurgije, saj bo pacient skoraj popolnoma okreval. Na posnetkih so prikazali Klinični center, pacienta in zdravniško osebje, končali pa s priznanjem zdravnikom v Ljubljani, poroča Delo.
CUSTODIAN COUPLE OSKRBNIKA
For ethnic hall. Salary plus free apt. with heat arid light. Good opportunity for ambitious couple. Call 442-0142 or 531-2281.
(X)
Winery for Sale Excellent restaurant possibility. Located in a 100-year-old grist mill in Geneva, Ohio. Reasonable-Principals	onlV’
216-381-7553.
(24-26)
PART TIME HELP WANTED
Bartenders, waitresses,
and cooks.
Lithuanian Club 877 E. 185 St. 531-2131
(23-24)
For Rent ■ooms up. Carpetin9 /e and refrigerator I no
na
ali
ev
so
za
pa
m<
Ije
ju
Zc
Še
na
iz
pr
je
tV(
m:
bi'
For Sale by Owner ■ 30 year old alum, side bungalow. Larchmont R ' off St. Clair. Price $35,00U
Call 486-5328 after 4 p.m-(24-27)
For Sale , k .	2 bdrm bricj
>w. 2 fireplaces. Su 2 1/2 car brie*
T.K. General Contractors, Inc.
Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe.
- Vprašajte za brezplačen predračun! -
- 831-6430 -

Maple Heights Poultry and Catering
17330 Broadway	Maple Heigh*8
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering s0rV*c*| za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provors postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh v perutnina. Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR IN SINOVI
Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 j
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -

.s E c &■£ 2 8> 0 3 3 ^ e I
Kanadska Domovina
12 slovenskega Toronta
PREBIVALSTVO V ONTARIJU SE SPREMINJA
NEMI GOVORIJO
Pomlad je spet prišla v Kočevski Rog, obiskala skrite naše je domove, z zelenjem novim okrasila nam grobove, razsula bujno cvetje vse naokrog.
V zemlji sokove sočne je sprostila, da vrč, kot nekdaj kri iz naših smrtnih ran, ki pred štiridesetimi leti se je tu cedila, in v mukah dočakali smo svoj zadnji dan.
Telesa naša takrat postala so krvava zmes, a našega duha ni umorila rdeča slana, z nebes poslednja milost nam bilč je dana, da prestali junaško smo mrtvaški ples.
Zdaj oddaljili so se groze dnevi, ko metali so nas v jame — mrtvo seme — od nas le lobanje so ostale — priče neme — v globinah temnih so zamrli naši spevi.
A v nočeh, ko polna luna Rog osvetljuje, naših smrtnih krikov se slišijo odmevi v vesti ubijalcev — Resnice večnostne odsevi — molčč domovina — mati grobove naše objokuje.
'Naj čuje nas presveti Bog in zemlje krog..!' se nekdaj naša pesem je glasila, v pozabljenih grobovih je nov smisel zadobila, ko pomlad se vrača v Kočevski Rog.
O, da naša smrt bi bila v odrešenje!
Ne le nam, ki verovali smo v Trojico,
in v Marijo, naroda slovenskega Kraljico,
temveč tudi njim, ki v maščevanju so iskali zadoščenje.
Tako že štiri desetletja nemi govorimo, v upanju, da narod bo spoznal resnico, da vztrajal bo v boju za pravico, in mi — mrtvo seme - znova zaživimo!
Napisano v Torontu leta 1985 ob 40-letnici pokola Slovenske narodne vojske v Kočevskem Rogu.
- Nekaj o »izdajalcih« -
še pred 20 leti je 9 od 10 naseljencev v Ontariju prišlo ali iz Združenih držav ali iz evropskih dežel. Tako je bilo sorazmerje naseljencev vse od začetka 20. stoletja. Danes je pa to razmerje temeljito spre-ntenjeno. Od vsakih 10 naseljencev, ki se ustalijo v Ontari-ja so samo štirje, ki pridejo iz Združenih držav in iz Evrope, šest od desetih ontarijskih naseljencev pa izhaja iz Azije, *z West Indies ali drugih dežel, Predvsem iz tretjega sveta, ki Je Še v razvoju. Ti naseljenci tvorijo tako imenovane »vidne ntanjšine«.
Ta sprememba prinaša prebivalstvu Ontarija nove skrbi *n nove naloge. Te »vidne Manjšine« imajo svoje poseb-ne potrebe, nove zahteve in Predvsem svojsko vrednotenje s>stema, ki vlada tukaj, in ki je temeljito drugačen od njihovega. Prihajajo pa ti novi prebiralci iskajoč mesta v novi kultni. kjer bi se mogli ustaliti in ZaČeti novo življenje. Ker šte-Vl ° Pripadnikov teh »vidnih manjšin« narašča, se politi-
čnim vodnikom stavljajo nove naloge in jim pred očmi vstajajo novi problemi, kako zadostiti njihovim potrebam in kako ustreči njihovim aspiracijam. To se bo pokazalo pri letošnjih provincialnih volitvah, ko bo stopil pred volilce novi vodnik konservativcev Frank Miller.
Por.
Etnični časnikarji so se sestali
Etnični časnikarji in pisatelji imajo svoj klub. Ta prireja vsakomesečne sestanke v prostorih ontarijskega Press Club-a. Zadnji sestanek je bil 7. marca 1985. Udeležilo se ga je kakih 50 članov. Vodstvo kluba je povabilo na sestanek šefa policije za področje velikega Toronta Jacka Marksa.
Sestanek je vodil predsednik kluba dr. O. Sokolsky. Gosta-govornika pa je predstavil g. Jozeph Brousek. Policijski šef je bil rojen 11. februarja 1927. Službo pri torontski policiji je nastopil 4. septembra 1951. Zaradi svoje izobrazbe in lepih
Duhovne obnove za Veliki teden
Pri Mariji Pomagaj bo
duhovno obnovo vodil č.g.
Franc Sodja, pomagal pa mu
bo č.g. Ladislav Lenček iz -%
Argentine.
V	fari Brezmadežne s čudodelno svetinjo bo tudi duhovna obnova in jo bo vodil dr. Franc Rode.
V	Hamiltonu, v župniji Gregorija Velikega, bo prav tako duhovna obnova v Velikem tednu, ki jo bo vodil g. dr. Jože Sraka, pri spovedovanju mu bo pomagal župnik g. Franc Turk iz Toronta.
Por.
osebnih lastnosti, je hitro napredoval in je bil leta 1980 imenovan za namestnika šefa policije. Šef metropolitanske policije pa je postal 1. julija 1984.
Mr. Jack Marks je imel zelo zanimivo predavanje. Najprej je v kratkih obrisih podal zgodovinski razvoj torontske policije. Leta 1812 je bil v Torontu samo en plačan policaj. Policijska »sila« je bila tako rekoč ustanovljena šele 1935, ko je Toronto štelo 9000 prebivalcev in je za njihovo varnost skrbelo pet plačanih policajev s svojim poveljnikom.
L. 1888 je torontska policija sprejela v službo prvo žensko,
1. 1913 je ta policija dobila prvi avto. L. 1957 je bilo na področju, ki danes spada pod metropolitan Toronto Police 13 policijskih sil, ker je vsaka občina imela svojo. Tako npr. New Toronto, Mimico, Long Branch in druge, ki so bile samostojne občine, vsaka s svojo policijo, kar je bilo vse skupaj silno neuspešno.
Leta 1957 so se vse te občine združile v eno veliko administrativno enoto Torontsko metropolo, ki danes obsega 241 kv. milj in ima 3,500.000 prebivalcev. Za red in mir skrbi kakih 8000 policajev, ki imajo na razpolago 859 avtomobilov. Vsa ta policijska sila je cenjena kot ena najboljših na svetu in je zato Toronto eno najbolj varnih mest. Pa še kljub vsemu, se tudi v Torontu zgodi vsaki dve minuti en kriminalni prekršek. Vendar pa se policija ukvarja večino časa (75%) z nekriminalnimi zadevami.
To je samo nekaj kratkih podatkov o možeh, ki varujejo življenje in premoženje Torontčanov. Šef policije je za konec pozival časnikarje, naj bodo prizanesljivi pri obravnavanju policijskih postopkov in naj navajajo ljudi, da sodelujejo s policijo pri preprečevanju zločinskih dejanj. Samo z doslednim sodelovanjem med prebivalstvom in policijo, more ostati Torontska Metropola najbolj varno mesto na svetu.
Por.
(dalje na str. 6)
Otmar Mauser:
GORICA, It. - Bili so časi na Slovenskem, ko je bila ena najbolj rabljenih besedi »izdajalec«. To so bili časi vojne in revolucije, pa leta po končani vojni. Tudi danes je to besedo slišati in jo bo slišati, ko bomo v maju obhajali 40-letnico konca druge svetovne vojne, na Slovenskem in v Jugoslaviji pa tudi zmago komunistične revolucije. Zato bodo nujno prišli na dan tudi spomini na tiste dogodke in ljudi.
Kaj pomeni v slovarju komunistične partije beseda »izdajalec«? Da moremo razumeti vsebino te besede v pojmovanju partije, se moramo ozreti v dobo Josipa Stalina in njegovih čistk v tridesetih letih našega stoletja.
Gojko Nikoliš, star partijec in španski borec, piše v Naših razgledih (Ljubljana, 22. feb. 1985): »Stalinovi procesi so trajali, glave so padale, in to glave starih boljševikov — zakaj? Le kako more star boljše-vik nenadoma postati ameriški, nemški in kdove čigav vohun — mednarodni vohun, izdajalec? Kako to?«
DA se je Stalin rešil svojih tekmecev in lahko uvedel svojo absolutistično oblast v Sovjetski zvezi, ali »kult osebnosti«, kot je dejal N. Hruščev, je svoje tekmece obtožil vohunstva, jih postavil pred sodišče ter jih obsodil kot »izdajalce«. Podobno je počel z
ukrajinskimi kmeti ob prisilni kolektivizaciji v začetku tridesetih let: milijone in milijone ljudi je obtožil izdajalstva, jih postrelil ali poslal v Sibirijo. Saj je beseda »izdajalec« najbolj primerna nalepka, ki jo lahko vsak čas pritisneš na čelo svojemu nasprotniku, da opravičiš njegovo nasilno smrt in mu pri tem odvzameš še moralno čast.
To metodo je do viška pripeljal Stalin in z njim njegovi zvesti občudovalci. Tako je francoski komunistični voditelj Maurice Thorez leta 1938 trdil, da so pravosodni organi v Sovjetski zvezi (tajna policija NKVD) naredili zelo veliko uslugo stvari miru, ko so neusmiljeno udarili po trockisti-čno-buharinovskih »izdajalcih« ter »morilcih« in »agentih« gestapa, »petokolonaših« (NR, istotam). Podobno so mislili vsi pravoverni partijci tistega časa, tudi slovenski in jugoslovanski.
Izšolani v Sovjetski zvezi so slovenski komunisti prinesli s seboj tudi stalinistične metode za boj zoper »sovražnika«. Med temi je bila tudi ta, da nasprotnika razglašiš za »narodnega izdajalca«. Saj ni potrebno, da iščeš in dokažeš njegovo krivdo, dovolj je, da mu daš vzdevek izdajalca. Ljudstvo, ki ne misli rado, bo verjelo in zadeva je rešena.
(dalje na str. 6)
Pomagajmo narodu doma graditi cerkve!
(Idejni načrt nove cerkve v Radencih)
^DENCI, Slov. — Konec Marijinega meseca maja (1984, °P ur-) smo z Vašo pomočjo začeli z gradnjo nove cerkve v j^dencih. V nedeljo, 1. julija 1984, je mariborski škof dr. ranc Kramberger blagoslovil temeljni kamen nove cerkve.
Hvala za vaše darove, namenjene za gradnjo nove cerkve, p* 1 posvečena sv. Cirilu in Metodu. Dobri Bog, Marija 0niočnica — Zdravje bolnikov in zavetnika naše cerkve, naj ani bogato poplačajo!
Ce w°b HOO-letnici Metodove smrti (885—1985) naj bi bila rkev v Radencih izraz naše hvaležnosti za dar svete vere.
Radenci, 20.12.1984
Spoštovani!
po Ob prazniku UČLOVEČENE BOŽJE LJUBEZNI se vam novno zahvaljujem za vaše darove za našo cerkev, ki jih je g ltlesel g. škof Smej. Izredno dobrodošli so nam taki darovi, vam stotero povrni!
Gradnja cerkve se je kar za 2 meseca zakasnila. Šele en-kCr y februarju bo pod streho. Ne vem, kako bo šlo naprej, ll„ Je Pri nas izredno velika inflacija. Radi pa bi za ^ 'letnico Metodove smrti vsaj v glavnem uredili cerkev.
aPatno v božjo pomoč in v pomoč dobrih src. sr 6 • vam prav lepe in milosti polne božične praznike ter n° in uspešno novo leto 1985! prejmite hvaležne pozdrave!
Franc Levstek, župnik
Cer, S- — Kakor je bilo že poročano, so rojaki zbrali za * ev sv- Cirila in Metoda v Radencih $1620.69, ko so v ‘Jski dvorani Marije Pomagaj priredili zajtrk in kosilo.
P. M.
KOLEDAR
PRIREDITEV
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
30.	— Torontski »Fantje na
vasi« prirede koncert v cerkveni dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo na Brown’s Line v Torontu. Začetek ob 7. Sodelujejo tudi »Fantje na vasi« iz Clevelanda.
31.	— Slovenski narodni dom
na St. Clair Ave. praznuje svojo 70-letnico z banketom in programom v SND.
APRIL
13.	— Tabor DSPB, Cleveland
priredi svoj pomladni družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
21. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 pop. Za zabavo igra ansambel Jasmin.
21. — Klub slov. upokojencev na St. Clairju priredi kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1.30 do 3.30 popoldne.
27.	in 28. — Waterloo balinca
priredi tekmovanje v SDD na Waterloo Rd.
28.	Etnični prijatelji župana
Voinovicha mu prirede večer v SND na St. Clair Ave. v priznanje njegovega imenovanja kot predsednika Nacionalne lige mest.
MAJ
11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
18.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert v SND na St. Clair Ave.
19.	— SKD Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan proslavo.
25.	— Waterloo balinca klub
priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd
26.	— Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan ob 40. obletnici Vetrinjske tragedije ter žrtev med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd.
27.	— SKD Triglav, Milwaukee, priredi Spominski dan proslavo.
JUNIJ
2'. — Otvoritev Slovenske pristave.
15. in 16. — TABOR, Zveza DSPB poda na Orlovem vrhu Slovenske pristave proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilnega prebivalstva.
23. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
23.	— SKD Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik.
29.	in 30. — Vseslovensko romanje in romanje Slomškovega krožka iz Clevelanda.
JULIJ
12., 13. in 14. — Poletni festival pri Sv. Vidu.
21.	— Misijonska Znamkarska
Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
28.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
28. — SKD Triglav, Milwaukee priredi Misijonski piknik.
AVGUST
14.	— Federacija slovenskih
upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. Igra Chuck Krivec.
18.	— SKD Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik.
24.	— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP.
SEPTEMBER
15.	— »Vinska trgatev« na
Slovenski pristavi.
15. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju.
22.	— Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
6. — SKD Triglav, Milwaukee
priredi Vinsko trgatev.
6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na lovski farmi.
19.	— Tabor DSPB, Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
19.	— Glasbena Matica poda
koncert z večerjo in plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair.
20.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci.
9. — Belokranjski klub ima
martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkester Veseli Slovenci in Tone Klepec
8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu.
Nekaj o »izdajalcih«
(nadaljevanje s 5. str.)
»Človek je po svojem zaznavanju omejeno bitje. Povprečnež rad sprejema neresnice (še bolj velja za polresnice -o.p.). Povprečen človek se ne poglablja v bistvo stvari, temveč želi biti podložnik, želi se pokoravati višji pameti, da mu ni treba misliti,« pravi G. Ni-koliš v istem intervjuju. To smo izkusili med vojno neštetokrat, ko so koga likvidirali kot »izdajalca«. »Je že kaj naredil,« so ljudje ponavljali. Kaj je naredil, pa niso vpraševali.
Na ta način so se vršile sodbe in likvidacije med vojno in po vojni. »Izdajalci« so postali škofje (Rožman, Stepi-nac, Margotti), duhovniki (Piščanc, Sluga, Anton Pisk v Kanalu, Izidor Zavadlav v Gorenjem polju), dekleta, celo otroci, fantje, možje, žene, starci in starke. Po vojni pa »dachauci«, Nagodetova skupina in drugi.
Iz slovenskega Toronta
(nadaljevanje s 5. str.)
Teden javnih knjižnic
Ministrstvo za državljanstvo in kulturo v Ontariju je poslalo tisku obvestilo, da bo od 23. do 29. septembra letos »Teden javnih knijžnic«. To bo prva prireditev v Ontariju te vrste. V tem tednu naj bi imeli ljudje priliko spoznati pomen javnih knjižnic in usluge, ki jih nudijo. Uslužbenci in prostovoljci bodo ljudem na razpolago s kazanjem Filmov in knjig v različnih jezikih.
Krajevna javna knižnica je nekaj več kot samo zbirka različnih knjig. Je učilnica, kjer se ljudje lahko poučijo o španščini, preden potujejo v Madrid. Je učilnica, kjer morejo ljudje spoznati kulturo portugalske skupnosti. Je učilnica, kjer morejo pohabljeni brati »govoreče knjige«, ali uporabljati trakove ter povečevalna stekla. Je učilnica, kjer se morejo novodošli učiti angleščine. Lokalne knjižnice so tako središče kulturnega delovanja.
Pred »tednom javnih knjižnic« pa bo v Torontu mednarodna konferenca pod naslovom »2000 A.D. — Kje so knjižnice?« Konferenca bo obrnila pogled v bodočnost v zvezi z drugimi vprašanji tehnike, ekonomije in demografije. Govorniki za to konferenco bodo prišli iz cele Kanade in tudi iz inozemstva. Minister Susan Fish poziva ljudi k sodelovanju v tednu javnih knjižnic.
17. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob njegovi 90-letni-ci v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
V kategorijo »izdajalce''« si lahko uvrstil kogar koli, ker po Stalinovo ni bilo potrebno iskati dokazov o izdajstvu. Večkrat ni bilo niti sence kake krivde, le medel sum ali možnost, da si škodil partiji in narodnoosvobodilni borbi. Posebno težka krivda je bila, če si se upal govoriti proti komunizmu ali širiti kako literaturo. Zaradi tega so kanonika Mirka Brumata razglasili za »izdajalca«, četudi je samo pridigal in molil. Smrti je ušel, ker se je 2. maja 1945 umaknil iz Gorice. Še več »izdajalcev« je bilo drugod po Sloveniji, posebno v tedanji Ljubljanski pokrajini. Tam so jih šteli na deset tisoče. Ob koncu vojne so v maju in juniju 1945 pobili deset tisoč »izdajalske hlapčevske domobranske vojske« (Mitja Ribičič, NR 28. dec. 1984).
Ko človek sedaj po 40 letih od tistih časov gleda nazaj, se mora zgroziti, da smo Slovenci bili »narod izdajalcev«. Saj jih nikjer v Evropi niso poznali toliko.
Kako to? Zelo preprosto. Med vojno in hitro po njej je na Slovenskem šlo za zmago revolucije in za slepo vero v partijsko vodstvo, v Stalina in v Sovjetsko zvezo. To je trajalo do preloma s Stalinom poleti 1948. V zgodaj omenjenem intervjuju je namreč naslednja izpoved:
»Mislil sem (v mladih letih), da je Stalin nesmrten in da je dialektični materializem vsemogočen ter da je mogoče s sovjetsko znanostjo kot vsemogočno ustvarjati čudeže, v
kakršne smo verjeli: da je pšenični klas velik kot koruzni Storž... Šlo je za samovoljno podrejanje absolutistični disciplini, kot popolno vero v vse, kar prihaja ”od zgoraj”, iz višjih forumov za vero v partijo...«
Iz samopodrejenosti partiji in iz vere vanjo je mogoče razumeti, zakaj so nastali »izdajalci«. Bili so ljudje, ki so mislili s svojo glavo in se niso podrejali temu, kar je prihajalo »od zgoraj«, ki niso kot ovce tekali za partijo in njenimi gesli.
Da je ironija še večja: leta 1948 je v Stalinovih očeh in pred partijami vsega sveta postal »izdajalec« tudi Tito in jugoslovanska partija, ker sta se uprla sovjetski partiji.
Zaključimo z dr. A. SfiHgO" jem. Po končani vojni so ga jugoslovanske oblasti aretirale in zaprle v Ajdovščini. Rešil ga je dr. Dinko Puc, bivši ban v Ljubljani. Boris Krajgher, tedanji načelnik OZNE za Primorsko, je odvrnil»Sfiligoj je vendar proti nam.« A so ga le izpustili, da ni končal kot »izdajalec« kot toliko drugih v istem času. Zato dr. Sfiligoj zaključuje: »Ni treba, da kaj zagrešiš proti zakonu, kriv si zločina že samo zato, ker nisi komunist in moraš zaradi tega pred vojno sodišče.«
Beseda »izdajalec« v izrazoslovju komunističnih partij ni torej nujno povezana s kakim zločinom, še najmanj pa s kakim resničnim izdajstvom.
Katoliški glas 7. marca 1985-
- VESTI IZ SLOVENIJE -
Ekološke katastrofe možne tudi v Sloveniji
SEMIČ — Veliko ekološko katastrofo v Beli krajini je povzročila tovarna kondenzatorjev Iskra-Semič. Do nje je prišlo zaradi neustreznega odlaganja odpadnih nevarnih snovi — polikloriranih bifeni-lov, ki so zastrupili kraški svet Bele krajine. Zastrupljene so reke Krupa, delno Lahinja in tudi Kolpa. Zaradi tega so bili ogroženi ljudje, živali in poljščine. Kaže, da pri ljudeh ni kroničnih zastrupitev.
V Iskri-Semič so 1. februarja zaustavili proizvodnjo kondenzatorjev.
ŠKOFJA LOKA — V škofjeloškem industrijskem bazenu na Trati je zrak postal tako onesnažen, da je to območje postalo za krajane kar nevarno. Največji onesnaževalec je tovarna mineralne volne Termika, ki spušča v zrak velike količine strupenih snovi, kot so fenoli, formaldehid in žve-plovodik, ki močno presegajo dovoljene meje. V tovarni so sicer v zadnjih letih vložili precej denarja v objekte in opremo, s pomočjo katere naj bi zmanjšali onesnaženje. Vendar pa okoliški prebivalci kakega večjega izboljšanja ne občutijo in še naprej vdihavajo škodljiv zrak, iz katerega
strupene snovi prehajajo tudi na poljščine in v krmo ter v podtalnico Sorškega polja.
Prebivalci krajevne skupno* sti Trata skušajo vplivate na občinske može, naj posredujejo pri tovarni Termiki in zahtevajo ustreznejše ukrepe, k1 bi onesnaženje zmanjšali Pod dovoljeno mejo. Predstavniki Termike so obljubili, da bodo problem tekom časa rešili-
ČRNA NA KOROŠKEM Velike količine žveplovega d»' oksida iz pražarne Metalurgij6 Rudnikov svinca Mežica ter neugodne vremenske razmere so krive, da bodo v okolij Črne morali letos posekati 5000 kubičnih metrov starega in mladega gozda. Gozdarji Lesne so ugotovili, da je Žveplov dioksid iz žerjavske Me talurgije v začetku februarja ožgal 500 hektarov gozda v okolici Črne. Drevje je tak® prizadeto, da ga bodo mora' posekati v celoti, nekatera področja bodo zavoljo tega popolnoma gola.
V zadnjih letih kažejo v Sl° veniji več zanimanja za Prf prečevanje hujših ekološki katastrof, vendar so mnog6 reke še vedno ali popolnoma mrtve ali močno onesnažene-
Imenik raznih društev
KLUB LJUBLJANA Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Jane Novak Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Soje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. url zv. c SDD na Recher Ave.
BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters Spiritual Director — Rev. Joseph P- Boznar
Chief Ranger — Rudolph A. Massera
Vice Chief Ranger — Charles F. Klkel
Past Chief Ranger — John J. Hočevar
Recording Secretary — Alphonse A. Germ
Plnancial Secretary — Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel 881-1031
Treasurer — Frank J. Kolenc Trustees — Albert Marolt, Frank Hren, John J. Hočevar Youth Director — Angelo M. Vogrlg
Visitor of Sick — Joseph C. Saver Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Frank Hren Senior Sentinel — Elmer Perme Junior Sentinel —Edward Prijatel Pleld Representative — Frank J. Pr|Jatelj, 845-4440 Meetings held the third Friday of ®ach month, Social Room, St. Vitus Auditorium at 8:00 p.m.
ST- marts court no. 164 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director — Rev. Victc N- Tome
Chief Ranger — Alan Spilar Trepa|eChief Ran9er ~ Virgin!
Skrat)8* Chlet Ranfler — Han R^ording Sec. — Joseph Sterli e ,, lnar|cial Secretary — Johi Pilar, 715 E. 159 St., 681-2119 treasurer - Dorothy Urankar °uth Director - Jennie Jesek
\A/ki[tJS,ees: Gerri White, Harolc Wh'te, Kathy Spilar ^entinai - Hank Skrabez e d Representative - Frank J rljjMel ~ ‘el- 845-4440
®e‘in9s are held every thirt Room^ in St' Mary Study C,ul:
PROGRESSIVE SLOVENE Women of America CIRCLE NO. 3
(Mrs*^ jS)dent ~ Helen Vukčevič
Sen ^eSident ~ s°Ph|a Skopitz 1541 c reas’ ~ Miss Fran Mam,
Aurt!.860' ~ Joanna Weglarz Ross ?rS: ^^hV Lamm, Pauline os9- Josephine Škabar
Socie^u93 he,d at Siovenian
c°nd Wedn««H’ ReCher Ave" se' P.rn dnesc*ay of the month at 7
l°vene home for the aged
1*621 Neff Road
Cleveland, Ohio 44119 Rud ^ ^haver ~ President
Ji^o'Ph Susel - Rec. Sec’y. Vida Ka'in - Corr. Sec’y. S,an,rU3,ees; Jean Križman,
Robert 1LaUr,ch' John Cech. Rinh . Lazar- Ronald Zele, n|Lhard Tomslc, Albert Pestot-
Lavrkh,t0^ J' Girod- Anthony sha, Frank Cesen, Jr.
1st 'ema,es: Joseph Skrabec AHR?Semary Toth. 2nd.
Pace, Kr ~ A9neS JeriC
Honorary Trustees:	Mary Kobal,
Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf.-
Statutory Agent, Parliamentarian - Paul J. Hribar, L.P.A.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
BELOKRANJSKI KLUB Presednlk Matija Golobič; podpredsednik John Hutar; tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 tele. 261-0386, blagajnik Matija Hutar, zapisnikar Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, Kuharice, Marija Ivec in Milena Dovič.
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE 2 Honorary Vice-pres. — Frances Legat
President — Josephine Turkman 1st Vice-pres. — Rose Žnidaršič 2nd Vice-pres. — Ann Flllplc Secretary — Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe, OH 44092
Treasurer — Mary Zakrajšek Rec. Sec’v. — Mary Zakrajšek _ Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod
Sunshine Lady — Stella Dancull Publicity — Antoinette Simcic Refreshment Comm.: Chairman Frances Tavzel
Meetings are tne 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home Annex, St. Clair Ave. New members are welcome.
PLANINA SINGING SOCIETY President — Frank Urbančič Vice-pres. — Mildred Lipnos Financial Sec. — Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel 581-1677 Corres. Sec. — Lillian Sadowski Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik — Rudi Pintar Podpredsednica, Malčl Kolenko Tajnica — Slavica Turjanski Blagajničarka — Kristina Srok Gospodar — Ivan Goričan Pomočnik — Mike Kavaš Odborniki:
Stefan Režonja, Tonica Simlčak, Kazimir Kozinski, August Sepetavec, Jože Kolenko, Ivan Novak.
' Nadzorni Odbor:
Angela Ratajc, Angela Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče:
Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej Kuhinja: _
Seje po dogovoru
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik — Anton Oblak, 1197 E. 61 St., Cleve., OH 44103.
Podpredsedniki so vsi: predsedniki krajevnih društev Tajnik — Lojze Bajc, 963 E. 179 St., Cleve., OH 44119.
Blagajnik - Ciril Prezelj, R.R. 7, Guelph, Ont. NI H - 6J4 Canada Tiskovni referent In član uredniškega odbora: Otmar Mauser
Pomaga mu ga. — Marija Meglič Pregledniki — Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič
Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, O.
CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE President — Joe Ferra Vice-Pres. — Gus Petelinkar Sec’y.-Treas. — Marv Lavrich 960 E. 232 St., Euclid, OH 44123, Phone 732-7529
Recording Sec’y.— Molly Segee Auditors: Christine Bolden, Mary Gornik, Elsie Wasson Sgt.-at-arms — Alice Struna Reporter — Joseph Gornick Federation Representatives: Joseph Ferra, Frank Fabec, Mae Fabec, Gus Petelinkar, Henry Kersman, Emily Kersman (alternate)
Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at 1:00 p.m. at the Slovenian Home on Holmes Ave.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Presdeknik: Frank Česen ml.
1.	Podpreds.: John Kaušek
2.	Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glen-
brook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel. 531-3134
Blagajničarka: Emma Česen Zapisnikarica: Helen Levstick Sunshine Lady Mary Zifko Poročevalki: Slov. — Jennie Fatur; Eng., Eleanor Pavey Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu, v Slov. Domu na Recher Ave. ob eni url popoldne.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President — Kathleen Merrill 1st V.P. — Rose Poprik 2nd V.P. — Marcie Mills 3rd V.P. — Theresa Vegh Secretary — Patty Nousak White, 1133 E. 67 St., Cleveland 44103 Treasurer — Aggie Briscar Welf. Off. — Helen Snyder Historian — Irene Toth Ritual Off. — Jean McNeill Trustee 3 Yr. — Jo Nousak Trustee 2 Yr. — Mitzie Andrews Trustee 1 Yr. — Jo Baškovič Chaplain — Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month In the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica In blagajničarka Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., 44119, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor. Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Martha Košir, Theresa Kolarič.
Telovadne ure vsak četrtek od 6.
10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President — John Taucher Vice-pres. — Frank Cesen Jr.
Secretary — Mae Fabec Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept., and December.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO President — Vincent Lauter Vice-pres. — Joseph Yankovich 2nd Vice-pres. — Mrs. Theresa Sanoff
Sec’y.-treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 - 24th N.W., Barberton, OH 44203.
Recording Sec’y. — Mrs. Angela Polk
Auditors: Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Mislch, Mrs. Josephine Plainer Suo. — Mrs. Marv Kovacic Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Mrs. Angela Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Frances Zagar Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Josephine Plainer Meetings evejy_first Thursday of the month at 1 p.m. in the Slovene Center, 70 — 14th St. N.W.
AMERICAN SLOVENE CLUB President, Gene Drobnič Vice-pres., Agnes Koporc Secretary, Helen Levstick Recording Sec. Terri Hočevar Corres. Sec. Emllee Jenko Treasurer,TTosTGrfnšek, 6512 Bonna Ave., Cleveland OH 44103, Tel. 361-1893 Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mlhelich Home for the Aged:
Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine Chairman: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chasirperson, Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Fran Lausche
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
OUR LADY OF FATIMA LODGE NO. 255 KSKJ Spiritual Advisor — Rev. John Kumse
President — Edward J. Furlich Vice-pres. — Sally Jo Furlich Secretary-treas. — Josephine Trunk, 17609 Schenely, Cleve., OH 44119, tel. 481-5004.
Recording Sec. — Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Youth Activities — Maureen Furlich
Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian physicians in greater Cleveland area to examine prospective members.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar
Principal — Sister Rosemary, SND
President — Mrs. Janet Borso
1st Vice-pres. — Mrs. Charlotte Taricska
2nd Vice-pres. — Mrs. Andrea Borštnik
Recording Secretary — Mrs. Karen Shantery
Corresponding Sec. — Mrs. Pat K u c h a r s k I
Treasurer — Mrs. Roseanne Piorkowski
Publicity Chmn. — Mrs. Pat Talani
Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
baLINCARSKI klub NA WATERLOO RD.
Predsednik — Mate Zaharija Podpredsednik — Ivan Viskovich Tajnik — Mario Grbac Blagajnik — Joseph Puhalj Zapisnikar — Luka Mejak
Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm
Kuharice: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje se vršijo po odločenje odbora. Balina se celo zimo v lepih in gorkih prostorah od 11 uri dopoldan do 12 uri polnoči, moški in ženske. Članarija je $5.00 letno in ste upravični do dobre okusne večerje za Božičnico in vsak more biti član ako hoče balincat. Ste vsi dobro došli.
A.M.L.A WEST PARK SINGERS President — Marie Pivik Vice-pres. — Helen Konkoy Recording Sec’y. — Theresa Krlsby
Treasurer — Joe Pultz Auditors: Marge Persutti, Ann Zalatel
Director — Marie Pivik
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — Jonn Repensek 1st Vice-pres. — Stanley Vidmar 2nd Vice-pres. — Albert Chandek Secretary — Mary Bregant Treasurer — Jobn R. Fugina Chorus Conductor — Leo Muskatevc
SLOVENIAN WOMEN'S UNION BRANCH 50 President — Ann J. Terček Vice-pres. — Dorothyann Winter
Secretary-treas. — Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tele. 442-0647
Auditors — Anne Ryavec, Frances Maron Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS President — Frank Biltene
1st Vice-pres. — Louis Jartz 2nd Vice-pres. — Ann Kristoff Secretary-treas. — Steve-Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, tel. 531-2281
Recording Sec. — Helen Vukčevič
Auditing Comm.: Lou Jartz, Ann Kristoff, Molile Raab Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Frank Bittenc, Steve Shimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity — Celia Wolf, Ann Kristoff, Louis Tisovec
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119 President — Max Kobal Honorary Pres. — Joseph Trebeč
Vice-pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — John Bozich
Audit Comm. — William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Audit Comm. — Elmer Nachtigal
Chairman House Comm. — Joseph Petrie
House Comm. — Edward Koren, Ed Novak Membership — Mae Fabec, Josephine Trunk
Honorary Vice-pres. — Edward Leskovec
Honorary Sec’y. — Stanley Pockar
Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Dr. Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik — Ed Skubltz Podpredsednik — Michael Dolinar
Tajnik — Tomaž Voider Blagajnik — Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec.
Pravni svetovalec — Tom Lobe
S.N.P.J. FARM —
LADIES AUXILIARY President — Mary Dolšak Vice-pres. — Wilma Tibjash Recording Sec’y. — Jennie Kapel Financial Sec’y. — Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247
Auditors: ^etty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Alich
(Continued on page 8)
Imenik raznih društev
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS. President • John Taucher, tel. 663 ■ 6957
Vice-pres. — Mary Zivny Sec’y.-treas. • Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, tele.: 662-9064. Rec.-sec’y. — Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Urbancich, Anton Stimetz Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month at 1 p.m., alternating the Slov. Nat’l. Homes — E. 80th and Maple Heights.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Jeanette Hiti, President John Stislow, Vice-President Cathy Kastelic, Recording Sec. Karen Malnar, Attendance Sec. Tricia Hlad, Treas.
Laurie Zigman, Historian Cecilia Dolgan, Music Director Meetings 2nd Thursday of month. Rehearsals each Thurs. 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab, and Vida Zak Sunshine Comm.: Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver, and Alma Lazar.
Social and Educ.: Bertha Dovgan, Mary Dolšak, Ann Kristoff Cookbooks — Alma Lazar, 531-5627.
Meetings —’First Thursday of the month.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD
President — Justine Skok Vice-pres. — Mary Batis Treasurer — Bill Jansa Secretary and Rec. Sec’y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110.
Auditors: Jean Križman, John Habat, John J. Streck, Stanley Gulick. „
Chairman, Membership — Eleanore Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid, OH 44117, tel.: 531-8927. Chairwoman of Heritage and Stit-chery and Design — Doris Sadar Consultant — August B. Pust Federation of Homes — John Habat
Historian — Maria Dimitrijevic News Letter Chairwoman - Doris Sadar
Meetings — Third Monday of each month at 7:30 at Recher Hall. Elections in January.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President — Jennie Trennel Vice-pres. — Ann Terček Rec. Sec’y. — Bertha Richter, Ireasurer — Anne Ryavec. Corres. Sec'y. — Anne Ryavec, 400 E. 214 St., Euclid, OH 44123, Phone 731-5776
Corres. Sec’y. — Helen Levstlck
Committee Chairpersons:
Historian — Nettie Mihelich Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Tren nel _
Reporter — Eleanor Pavey
Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince
Oglašujte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in tudi našemu listu!
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, častna pred. • Mary Marinko, predsednica Amalija Košnik, podpredsednica Frances Novak; tajnica in blagajničarka Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545. Zapisnikarica v slovenščini Gabriela Kuhel, zapisnikarica v angleščini - Mary Turk, roditeljica Ivanka Pretnar. Nadzornici Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri sv. Vidu.
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Ellie Michaels Secretary — Mamie Willis Treasurer — Richard Flynn Trustees: Cyril Grilc, Frank Kotula, Paul Tucker.
Meetings at 2 p.m., first Sunday of month at Carpenter’s Hall, 301 N.E. First St., Pampano Beach.
PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA President, Florence Unetich 1st V-pres., Joyce Plemel 2nd V-pres., Josephine Tomšič
Fin. sec’y., Millie Bradač Rec. sec’y., Emily Starman Corres. sec’y., Hildegarde Kazan
Treas., Marie Plevnik Auditors: Jennie Zaman, Vida Zak, Ann Kristoff, Josephine Škabar, Wilma Tibjash Educ., Welfare: Cecelia Wolf, Emily Starman, Rose Gorman, Helen Vukčevič, Carolina Lokar Historian, Johanna Jadrich Editor, Agnes Elish
CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE President — Joseph Ferra Vice-pres. — Gus Petelinkar Recording Sec’y. — Molly Seege Secretary-treas. — Mary Lavrich, 960 E. 232 St., Euclid, OH 44123, tel.: 732-7529
Auditors: Christine Bolden, Mary Gornik, Elsie Wasson Sgt.-at-arms — Alice Struna Reporter — Joseph Gornik Federation Representatives: Joseph Ferra, Gus Petelinkar, Frank Fabec, Mae Fabec, Henry Kersman. Alternate — Emily Kersman
Meetings are held on the second Wednesday of the month at the Slovenian Home on Holmes Avenue at 1:00 p.m.
MERE, UTEŽI
1 palec (inch)	2,54 cm
1 čevelj (foot)	30,479 cm
1 yard	91,439 cm
1 milja (mile)	1,61 km
1 pint	0,47 I
1 quart	0,95 I
1 gallon	3,79 I
1 ounce	28,35 g
1 pound	453,28 g
1 ton	907,2 kg
1 kilogram	2,2 lbs
1 dozen	ducat
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Svetovalska služba se je torej začela s preučevanjem policijskega ustroja in poslovanja. V veliki, starodavni palači z uradi policijskega direktorata mi je bila odrejena neobsežna soba tik večje za generalnega inšpektorja Dobo.
Za pomočnika mi je bil dodan policijski oficir po činu kapetan v armadi; po izobrazbi je bil doktor političnih ved. Sicer pa so se pomočniki menjali, kakor se je menjalo moje preučevanje po raznih oddelkih policijske in drugih vladnih služb.
Prav tako so se menjavali načelniki policijske in civilne uprave. Nadvse naklonjenega N. M. Khana je nadomestil drugi pooblaščenec osrednje vlade, drugega tretji in tako dalje.
Glavnega policijskega inšpektorja Doho pa je nadomestil Ismail, tega Anvarul Huk, njega Hafizuddin; bili so kar štirje med mojim sodelovanjem z njimi, dasi so se njih naj višje službe smatrale kot stalne do upokojitve.
Odnošaje med temi gospodi je kvarila njih tekma za stolčke, kakor tudi različnost v njih značajih in političnih nazorih. Toda nasproti meni so bili brez izjeme prijatelji, sko-ro bi dejal tekmujoči v uslu-žnosti.
Naklonjenost s strani odgo- -vornega uradništva, če ne od vlade same, je povzročila, da sem rok službovanja v Pakistanu podaljševal. Spočetka sem nameraval posvetiti Pakistanu le šest mesecev, največ eno leto. Prvotni rok se je podaljšal v dve leti in dalje. Ko je bil povratek v Ameriko potreben iz družinskih razlogov, sem obljubil, da se vrnem v Dako in Karači še za eno leto, kar sem storil v polni meri in še več.
Opisovanje služb za pakistansko vlado bi po obsegu lahko zavzemalo celo knjigo, a take strokovne podrobnosti bi najbrž ne zanimale bralca spominov o izrednih doživljajih v malo poznanih krajih vroče južne Azije.
Vendar mogoče ne bo odveč vključiti pismo o mojem službovanju, katero je generalni inšpektor Ismail napisal Lutru Gullicku po dveh letih mojih skušenj v Pakistanu. Sicer je zaradi pohval nekoliko sitno navajati taka pisma, katerih ni malo; navajam le to, iz katerega odseva bistvo delovanja.
Vladna palača, Daka 27. maja 1 957 Dragi mister Gullick:
Ob povratku dr. Kobala v Ameriko
na zaslužen oddih se obračam na Vas, da se osebno in v imenu policijske uprave in vlade zahvalim Vašemu zavodu za pomoč pri moderniziranju naših upravnih ustanov, posebno pa za uslužbenje dr. Kobala v naše namene. Prečital sem pismo, v katerem ste ga dne 18. decembra pooblastili, naj nadaljuje s službo za nas pod pogojem, da bo deležen poletnega oddiha. Ne najdem besed, mister Gullick, da se Vam zahvalim za to ogromno zaslugo.
Dr. Kobal je naš naklonjen prijatelj. Razložil Vam bom podrobnosti o našem prizadevanju in njegovih pobudah. Tu vam le na kratko orišem njegovo plodovito delovanje v našo korist.
Naša policija je stara ustanova; uvedli so jo Angleži leta 1861 kot nepolitičen oddelek vlade. Kot neodvisna država, ki stremi po uvajanju modernih demokratičnih načel, mora Pakistan oceniti ustanove, podedovane iz kolonialne dobe, in jih prilagoditi potrebam novih časov in razmer. Dr. Kobal Vam bo povedal, da tudi jaz trdno verjamem v modernizacijo in izboljšanje, tako da se policija in druga civilna uprava prelevi v resnično javno službo in preneha biti le izvrševalno orodje za ovekovečenje vladajočih oblasti, kot je bila zasnovana pod kolonializmom. S takim mišljenjem ši dr. Kobal prizadeva vcepiti med moje načelnike in uradništvo ideale policijske službe v demokratični državi.
Delovanje dr. Kobala je do sedaj vključevalo predavanja štabom in častnikom v glavnem stanu in po okrajih, najprej v Vzhodnem, nato v Zahodnem Pakistanu. Vodil je tečaje za varnostne oddelke in za detektivsko službo v obeh delih republike.
Prisostvoval sem njegovim predavanjem v mojem štabu ter se seznanil z njegovim načinom poučevanja. Svoje znanje in izkustva je razlagal tako, da so se udeleževali z vprašanji o problemih vsi navzoči. Iz okrajev so se mi načelniki policije zahvaljevali za enake uspešne pouke.
Dr. Kobal je obiskal vsak okraj s tedenskim programom predavanj v jutranjih urah, popoldne pa z obiski po tanah (trgi s policijskimi odredi) in ob večerih s prikazovanjem strokovno poučnih filmov ali družabnimi sestanki. Ne morem Vam dovolj naglasiti, kako velike vrednosti je to delovanje za nas.
Za policijske uradnike, ki so težko obremenjeni z delom in odgovornostmi, so obiski dr. Kobala velike vrednosti. Redkokdaj imajo priložnost slišati inozemskega predavatelja; tu jih je poselil Amerikanec, tujec in vendar ozek prijatelj, ki je prepotoval svet in jim govoril odprto in prisrčno o svojih skušnjah ter o modernih upravah, katere želimo uvesti. Prepričan sem, mister Gullick, da kot svetovno poznan veščak v javni upravi razumete, kako velikega pomena za moralo policijskega osebja je dr. Kobalovo delovanje med nami.
Navedel bi mnogo drugih prispevkov dr. Kobala za izboljšanje naše policijske službe. Načelstvom po okrajih je preskrbel strokovne knjige o upravljanju, kriminalistiki in varstvu za vzdrževanje miru in reda. V zamotanih primerih je sodeloval pri odkritju zločincev, nudil psihološko pomoč oddelkom za kriminalistiko ter sestavil sezname potrebnih oprem za njih laboratorije.
V Sardi ob reki Gangesu, kjer imamo policijsko akademijo za celo republiko z dvoletnimi tečaji za bodoče častnike, je sodeloval pri reorganizaciji učnih programov. Jaz in moj prednik sva bila deležna vsakovrstne pomoči od njega. Kot del prizadeva-
nja za uspešen razvoj policijskih in drugih vladnih uprav je uvedel in vodil na univerzi v Daki razrede za pouk o državnemu pravu in upravi, v začetku za odličnjake med dijaki, nato tudi za mlajše častnike v mojem štabu.
S takim delovanjem si je dr. Kobal pridobil mnogo prijateljev, med katere se s ponosom prištevam. Zato vsi hočemo in želimo, da se povrne med nas. Kot veste, ima važne osebne probleme: dva sina na vseučiliščih, soprogo netrdnega zdravja, ki potrebuje boljše podnebje, kot je naše bengalsko. Iz teh razlogov mu je težko pristati na povratek k nam. Dejal mi je, da bi se povrnil kvečjemu za kratko dobo.
Če bi mu povratek ne bil mogoč, bi Vas prosil, podaljšati Vaš »Program štirih točk«, katerega omenjate v pismu z dne 13. decembra 1956. (To je bil program univerze Kolumbija za nastavljanje strokovnjakov za nasvet v novoustanovljenih državah.) Potrebujemo strokovnjaka z nasveti za dobavo tehničnih oprem. Dr. Kobal Vam bo pojasnil naše potrebe v tem oziru...
S. Ismail
Generalni policijski inšpektor Dacca
Na to dolgo pismo je odgo-voril predsednik Luter Gullick sledeče:
Dragi g. Ismail:
Vaše pismo z dne 27. maja smo prejeli. Ocena dr. Kobalovega poslovanja z Vami nas veseli. On je pa^ mož nenavadnih talentov in vnet v uporabi svojega znanja. Predložil nam je pregledno poročilo o poslovanju Vašega glavnega stana !n policijskih načelnikov. Biti Vam mora v veliko zadoščenje, ko navzlic težavam in pomanjkljivostim vidite stopnjujoče se izboljšanje uprave ih poslovanja.
Veseli nas, da Vam je dr. Kobal la-hko nudil pomoč, in prav ste storili, ko ste nam poslali pismo preko njega, ker bi nam bilo težko priti do odločitve, predno se pogovorimo z njim. S tem pristanemo, da se dr-Kobal vrne v Pakistan. Vendar mu bo najbrž težko ostati v Daki in Zahodnem delu Vaše države celo leto. Njegova soproga želi v tej ostati v Združenih državah v bližini sinov na vseučiliščih.
Zagotoviti Vam hočem, da bomo poizkusili vse, da najdemo drugefl3 strokovnjaka za primer, če bi dr. Kobal ne utegnil sodelovati z Vami potrebno dobo. Strinjamo se z Vami glede potrebe reorganizacije. Sposobna uprava policije in vlade na splošo je prav tako nujna v Pakistanu kot pri nas v Ameriki. Iz nasvetov, katere Vam je navajal dr. Kobal, nedvomno uvidite koristnost nadaljnjega strokovnega in tehničnega vežbanja. V teh primerih se obrnit® spet na nas in po možnosti se bomo rade volje odzvali...
Luter GullicK preds. Zavoda za javno upravo
V pismu Gullick o mojenj delovanju Ismail ni omeni dolgotrajnega posla s predelovanjem zakonika o sestavi in poslovanju policijske službe. V glavnem stanu sem s predstavniki raznih oddelkov imel redne sestanke za pregled P°'
glavij in členov v stostransk' knjigi uredb iz kolonialnih dob, ki so segale v leto 1861. ko so Angleži uvedli Prve predpise za upravo vse Indije.
Vsaka podrobnost v pravilih je prišla v razpravo in mnog0 se je iz starega zakonika izPu' stilo, predrugačilo ali nadomestilo z ozirom na potrebe neodvisne države z demokratičoj' mi načeli in ustanovami. Pr'' poročila o preosnovi zakonika sem sestavljal pismeno in ustno po posvetovanju s častnik' v prizadetih oddelkih.
(nadaljevanje prihodnji torek)