LISTEK. Zgubljena krona. (Novela. Poslovenil I. V. Starogorski.) Na ozki brvi, ki je peljala cez deročo strago, je stal Ratmir Kaziaski. Srepo je zrl Ba aekaj belega, ki se je bliščalo aa grajskem balkoaa. Ali vidijo ajegove aapete oci zaabiti več kakor oči dragega zemljaaa ? .. . Kaziaski je bil lep mladeaič, odkritoarčaega ia prijazaega vedeaja. Za lepim, pr<atim eelom je tičala marsikatera faatazija. Oblečea je bil borao; hlače so ma bile prekratke, rokavi aa zukaji ozki. Ali to ai škodovalo mladeničn. Njegovo krepko telo je prislo tembolj do veljave. Ko se je skrilo ono belo aa grajskem balkoBn, ge je tadi Ratmir obrail in odsel čez brv dalje v gozd. BOho, Ratmir!" zakliče aekdo ajegovo ime. ?PoIJBbljam roko, gospod župBik", odvrae Ratmir ia ae odkrije. „8 stadiraajem torej m Bič?"1 vpraša žapaik. nNe. Ni podpore! Škoda!" pristavi čez nekaj časa. nŠtadiraI bi rad, a domači morajo tadi živeti". Žnpnik se zamiali. nDa, da, je že pač tako. če bi jaz mogel.... Ali moje aestre otrok porabi vse, kar si pritrgam." BVelečastiti ste že tako dovolj storili za-me.11 Za nekaj hipov reče žapaik: nPoskasil bom pri gospodi. Zaabiti da kako podporo, da labko gres v slikarsko akademijo. To bi bilo žaloatao, ako bi pastili, da tak taleat oveae. Da, da! Poskaail bom . . . le zaaesi ae aa me! Do tedaj pa z Bogom!" Ia Častitljivi mož aapravi aekaj dolgib, eaergičaih korakov, kot bi takoj botel iti v grad. »Ratmir, priaesi mi prej nekaj tvojih slik ia risarij, da bom imel pokazati pri goapodi, razumeš ?" Ratmir ma da, kolikor jih je imel alačajao pri sebi. BSedaj pa zdrav! . . . Sedaj ae se le lo-^ita. Žnpaik koraka zamišljeao aaprej, Ratmir pa drvi domov, kot bi koga pregaajal. V sobi pri Kaziaskem je bilo vse lepo arejeao. Miza, pograjeaa a aaažaim prtom, z dabtečim šopkoai aa srcdi. To vse je bilo pripravljeao v čast male komtese, grofove hčerke, - ki je javila, da pride pogledat. Sedaj je sedela za mizo. Osem otrok jo je pa gledalo okrog mize s prstom v ustib, kakor kak svetovai čadež. wKaj pa piae?*1 vprasa komtesa ia razgrae velik popisaa papir. BDobro ma gre ia profeaor je zelo zadovoljea z ajim. Ia maogo ae ima ačiti, piše, ia zelo bvaležea je za dobrote", govori žeaica, mati Ratmira. »MiloBtljivo komteso pozdravlja tolikokrat ia aa izkazaao dobroro ae pozabi, dokler bo živ". Mala goapica aekoliko zardi ter bere pazljivo piamo do koaca. Ia ko je že prebrala do koaca, obvise ji oči še dolgo na podpiau. BSedaj slika aeko veliko podobo", reče zamisljeao komtesa. bDa! . . . . Ali ae razamemo ga prav", reče mati z aekakim ponosom. BKaj pa slika?" rMislim . . . tako je namreč rekel. . . nZgabljeao kroao", pomaga Fraa starejši sestri. nZačeI jo je že, ko je bil se doma. Bil je kralj, ki je drrel le z& zemeljakim bogastvom ia srečo. Ko je aekoč iskal srečo, zgabi svojo kroao. Zmačea, žalostea ia revea jo išče po gozdib in pustiajab. Kroaa je pa padla v cvetai grm, kjer je bila popolaoma akrita med listjem ia cvetjem, varovaaa od traja. Pri tem cvetaem grmu pa je sedela