Letnik: XXVIII oktober/november 1988 čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič SMERNICE DOLGOROČNEGA RAZVOJA DOPOLNILNI PLANI Od sprejema SMERNIC DOLGOROČNEGA PLANA RAZVOJA 1986—2000 so se pogoji gospodarjenja bistveno menjali, razmere so spremenjene tudi v svetu, zato se je treba tekoče prilagajati novonastalim razmeram. Razvojne usmeritve je treba preveriti, spremeniti, dopolniti in kvalitetno dograditi z upoštevanjem naj novejših spoznanj, je sklep KPO na zadnji seji. Gospodarske razmere se spreminjajo, tu je usmeritev v tržno gospodarstvo, kar še toliko bolj zahteva, da dosegamo kar je mogoče visoko učinkovitost, ki naj ima odraz v primerni višini osebnih dohodkov in v ustvarjanju realne akumulacije. V dolgoročnem pogledu za doseganje visoke učinkovitosti tudi sprememba osnovnega proizvodnega programa ne sme biti prepreka, ob upoštevanju seveda, da bi taka sprememba resnično zagotavljala večjo učinkovitost v najširšem pomenu besede. Izhajajoč iz sedanjih zmožnosti (znanje, izkušnje, oprema, tradicija, finančne možnosti), je realno, da osrednji cilji razvoja temeljijo na sedanji dejavnosti, oplemenititi pa jih moramo s kakovostjo. CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA — Programi vsebujejo proizvodnjo modne, usnjene kakovostne obutve s poudarkom na udobnosti nošnje namenjeno domačim kupcem in tržiščem Evrope in ZDA. — Specializacijo v smislu proizvodnje in predvsem lastnih BLAGOVNIH ZNAMK ter sodelovanje s kooperanti. — Na tržišču zahodne Evrope preko Afisa stalno utrjevati svoj položaj in tako postopno preko cenovnega vrha srednjega razreda storiti korak v najvišji cenovni nivo ponudbe modne usnjene obutve iz industrijske proizvodnje. Poleg programa Rockport prodreti na tržišče ZDA z modno usnjeno obutvijo in dolgoročnim ciljem doseči cenovni vrh ponudbe tega programa iz industrijske proizvodnje. Prisluhniti gospodarskim spremembam v državah vzhodne Evrope ter s kakovostjo, modo in tradicijo poseči v cenovne razlike, to je višji nivo cen. Na domačem tržišču zagotoviti stalnost naše ponudbe v samem vrhu kakovosti, mode, udobnosti in tudi nivoja cen. — V PEKU se bodo na področju obutve širile dejavnosti marketinga, razvoja ter priprave proizvodnje in v večjem obsegu organizirala proizvodnja pri drugih proizvajalcih obutve, kar pomeni nadaljevanje začetega prestrukturiranja PEKA na dejavnosti proizvodnje ter prodaje obutve. — Proizvodnjo v programu vzporednih dejavnosti prilagoditi lastnim potrebam proizvodno-prodajnega programa obutve, dokler je to ekonomsko upravičeno in za potrebe domačega ter tujega trga, če taka proizvodnja daje nadpovprečni dobiček. — Na podlagi raziskav tržišča ter proizvodnih zmožnosti pripraviti nove programe, ki pomenijo prestrukturiranje v cilju doseganja nadpovprečnega dobička. — Organizirati proizvodnjo v sodelovanju z drobnim gospodarstvom ožje ter širše okolice v cilju povečanja učinkovitosti celotne vzporedne dejavnosti. — Usposabljati in usposobiti strokovne ekipe, ki bodo sposobne za kakovostno prodajo znanja, seveda v obsegu povpraševanja ter naših kadrovskih možnosti. Pri kadrih zagotoviti bistveno izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, ker bodo cilji doseženi le z več znanja. Z večjo intenzivnostjo bomo delali na pridobitvi strokovnja- kov ter dodatnim usposabljanjem zaposlenih, posebna pozornost pa bo namenjena tudi praktičnim znanjem. Z upoštevanjem kadrovskih možnosti bo možno izpolniti cilje na področju prestrukturiranja. Dograjevali bomo sistem nagrajevanja s katerim bo zagotovljena večja motivacija za boljše delo, večji — interes za zaposlitev strokovnjakov v naši sredini in večji interes za prijave na razpis štipendij. Posodobili bomo poslovno organiziranost v cilju večje motivacije, inovativnosti ter izrabi potenciala znanja in izkušenj. V spremenjenih pogojih gospodarjenja, bodo tudi investicije pogoj za dosego ciljev, vsaka pa bo morala biti temeljito pretehtana. Projekt LOKA ostaja eden od dolgoročnih ciljev, treba ga bo prirediti in prilagoditi novonastalim razmeram. Zaradi zamika realizacije (lahko celo po letu 2000), bodo potrebne prehodne rešitve z manjšimi posegi v okviru sedanjih prostorov. Prednosti pri investiranju bo imela tehnologija ter modernizacija in specializacija prodajnega prostora. Potrebna sredstva bodo namenjena realizaciji posameznih projektov in potrebnih razvojnih raziskav. (Nadaljevanje na 2. strani) Ob 29. novembru, Dnevu republike, čestitamo vsem članom kolektiva uredništvo 29. november pomeni nenehno obnavljanje izročila revolucije, njenega zaupanja v ustvarjalno sposobnost ljudskih množic. AVNOJ je uresničitev sanj o združitvi jugoslovanskih narodov, da bi enotni lažje branili neodvisnost na zemlji, ki je prepredena z mnogoterimi interesnimi navzkrižji. Kriza spodjeda našo enotnost, ki je bila porok uspehov, svobode in neodvisnosti. Prepričani smo, da bodo napredne sile v naši družbi dovolj močne za obračun s slabostmi. Mesto, ki se je vpisalo v zgodovino Jugoslavije SMERNICE DOLGOROČNEGA RAZVOJA RAZVOJNE USMERITVE (Nadaljevanje s 1. stranij POSEBNI PROJEKTI Za INTEGRALNO INFORMACIJSKI SISTEM zagotoviti dopolnitev projekta, operativni program izvedbe in realizacijo. Dopolniti projekt in zagotoviti realizacijo INTEGRALNO UPRAVLJANJE KONTROLE KAKOVOSTI. Na področju SPECIALIZACIJA PROIZVODNJE stalno pripravljati nove konkretne projekte in vzporedno zagotoviti vzdrževanje že realiziranih (LINEA-P). Ob upoštevanju kadrovskih in finančnih zmožnosti zagotoviti raziskavo in pripravo novih programov za področje vzporednih dejavnosti. Za ZMANJŠANJE REALNEGA OBSEGA KRATKOROČNE ZADOLŽENOSTI izdelati projekte s katerimi se bo zagotovila realizacija znižanja zalog, sprememba strukture poslovanja, zmanjšanje tistega, ki ga sedaj finansiramo, uskladitev kapacitet posameznih delov proizvodnega procesa obutve ter pridobiti dolgoročna obratna sredstva. S projektom UTRDITEV POZICIJE PEKO NA TRGU ZAHODNE EVROPE IN ZDA povečati obseg poslovanja s firmo Afis in zagotoviti doseganje primernega dobička zaradi velikosti tržišča ZDA ter naše potrebe stalnega iskanja boljšega si opredeljujemo kot dolgoročni cilj ustanovitev podjetja v ZDA z osnovnimi nalogami: — realizirati projekt PRODAJA 150.000 parov letno kakovostne, modne usnjene ženske obutve — galanterk v zgornjem delu srednjega cenovnega razreda, — obdelati nabavno tržišče v ZDA in Ameriki sploh v cilju ugodnejših in racionalnejših ukrepov, — spremljati potek posla PEKO—ROCKPORT. To so podani predlogi, pred odločanjem o konkretni realizaciji posameznega projekta bo potrebna temeljita obdelava. Konkretne plane bomo sprejemali z letnimi poslovnimi sporazumi. Predsednik KPO PRODAJA V AMERIKI Po dvajsetletnem sodelovanju s firmo Afis vedno znova ugotavljamo, da ima tak način prodaje in sodelovanja velike prednosti. Afis pokriva Evropo. Želimo in prodiramo v višji cenovni in kvalitetni razred, zato je nujno, da se naši izdelki pojavijo tudi v Ameriki, kjer je kupna moč primerna naši ponudbi. Že nekaj let sodelujemo s firmo Rockport. Tako sodelovanje je sicer uspešno, toda naša perspektiva je, da bi tržišče Amerike osvojili z lastno blagovno znamko, to je z imenom Peko. V plane smo zato zapisali, da bomo v bližnji prihodnosti odprli predstavništvo v Ameriki. To naj bi bilo skupaj s katerimi izmed podjetij, ki so že prisotna v Ameriki. Na ta Sejem v Diiseldorfu: Peko si utira pot v svet. način bi imeli nadzor tudi nad nabavnim trgom. Amerika ima namreč poslovne vezi z Južno Ameriko. Prodaja in proizvodnja kož in usnja gre v največji meri preko ameriškega trga, od tega pa smo odrezani. Dobave za Ameriko so dva meseca pred Evropo, kar je tudi razlog več, da obdelamo zahtevnost tega trga, nenazadnje pa nas pri tem vodi želja po večji samostojnosti oziroma neodvisnosti. Domači trg je postal neznanka. Zaradi padca standarda ne moremo predvidevati kako, koliko in kaj bomo prodajali. Peko mora v svet. Proizvodnja, ki jo načrtujemo je primerna in ustreza zahtevam kupcev in kupni moči tudi onstran oceana, posebno še, če bomo hkrati s prodajo obvladovali tudi področje nabave surovin. Že v bližnji prihodnosti naj bi zastopnik naše delovne organizacije analiziral, sporočal in predlagal, kaj je novega in kaj potrebujejo Američani. Vemo, da ni daleč čas, ko bo uspeval le tisti, ki se bo sposoben kar najhitreje prilagajati tržišču. Uspeh bo žel tisti, ki bo ideje in izdelke ponudil prvi. Čas je čedalje bolj dragocen in cenjen, prihaja čas modernega poslovanja to pa je: RAZMIŠLJATI, ISKATI, VEDETI IN ZNATI. DELO NA DOMU V izdelavi je projekt kakšne bodo naše potrebe in kakšne so možnosti sodelovanja z drobnim gospodarstvom. Z organizacijo dela na domu za pletenje zgornjih delov in oblačenje peta smo začeli že pred leti. Tako obliko sodelovanja velja razširiti, seveda pa prej temeljito preučiti kakšno je zanimanje in kakšne so možnosti. Izdelavo sestavnih delov, predvsem tistih, ki imajo sezonski značaj, količine pa niso zanimive za organizacijo proizvodnje, bi dali v izdelavo, sestavo ali obdelavo na domove. Osnovna sredstva bi iz tovarne prodali ali dali v najem tistim, ki bi bili zainteresirani za tako obliko sodelovanja in imajo prostor za organiziranje take vrste proizvodnje. Oblike sodelovanja bodo lahko različne, važno bo le to, da bodo ob pravem času, v odgovarjajoči kvaliteti izdelki dobavljeni. Preveriti bo treba vsako dejavnost, kjer so ozka grla in zastoji. Vzemimo primer sodelovanja: Izdelki iz plastike so v naši proizvodnji predragi in preveč obremenjeni s stroški, zato prodaja upada. Če bi bila taka proizvodnja organizirana v manjšem obsegu, bi bila cena takim izdelkom lahko nižja. Koristi bi bile obojestranske. Delavec bi delo opravljal doma, vezan ne bi bil na delovni čas, ampak le na količino. Področja take vrste sodelovanj so obsežna od enostavnih oblik in odprave ozkih grl do zagotovitve osnovnih sredstev s posojili ali najemom do stalne oblike sodelovanja, kjer se določen del proizvodnje prenese v tako obliko dejavnosti. Projekt pripravljajo v razvojnopripravljalnem sektorju. Ugotoviti morajo kakšne in kje so potrebe ter možnosti. Na podlagi tega izdelati analize kateri izdelki so v naši proizvodnji predragi, v drobnem gospodarstvu pa bi bili izdelavni stroški nižji. Možnosti so velike in obsežne. Skrajšati čas od nabave do prodaje. DELOVNO TEKMOVANJE BREZ ZMAGOVALCA Drugo tekmovalno obdobje (julij—september) v DELOVNEM TEKMOVANJU, ki smo ga razpisali v jubilejnem letu, je v skupini PROIZVODNE DELOVNE ENOTE brez zmagovalca. Prva tri mesta namreč niso bila razglašena, ker je pogoj za uvrstitev na prva tri mesta, da je doseženih najmanj 50 % možnih točk po vsakem kriteriju ocenjevanja. Če delovna enota tega ne doseže se nagrade ne podeli. Nagrade v treh tekmovalnih obdobjih znašajo: 1. nagrada 50.000. — na zaposlenega v DE 2. nagrada 40.000,— na zaposlenega v DE 3. nagrada 30.000.— na zaposlenega v DE Za skupne zmagovalce v vseh treh tekmovalnih obdobjih pa znašajo: 1. nagrada 100.000.— na zaposlenega v DE 2. nagrada 80.000.— na zaposlenega v DE 3. nagrada 60.000.— na zaposlenega v DE Šivalnica zgornjih delov v Budućnosti. V skupini proizvodne delovne enote so bile naslednje uvrstitve 4. montaža 524 740 točk 5. montaža 520 630 točk 5. montaža 521 630 točk 5. montaža 522 630 točk 6. sekalnica 510 620 točk 7. vlivalnica 531 550 točk 8. šivalnica 513 9. montaža 584/2 montaža 584/4 montaža 584/5 10. šivalnica 581 šivalnica 582 sekalnica 583 11. šivalnica 550 12. barvarna 549 13. plastika 541 14. orodjarna (orodje) orodjarna (sek.n.) orodjarna (rez.d.) orodjarna (or. mon.) 15. šivalnica 512 16. šivalnica 514 17. barvarna 533 18. gumama 540 19. montaža 523 527 točk 490 točk 490 točk 490 točk 480 točk 480 točk 480 točk 443 točk 430 točk 420 točk 395 točk 395 točk 395 točk 395 točk 370 točk 325 točk 322 točk 270 točk 217 točk V skupini režijske delovne enote je ocenjevanje bolj zapleteno. Ocenjuje se po kriterijih, ki so različni za različne službe. Rezultati drugega ocenjevalnega obdobja so: 1. prodajni sektor 756 točk 2. finančno računovodski sektor 735 točk 3. orodjarna 720 točk 4. investicijski sektor 700 točk 5. nabavni sektor 690 točk 6. raziskovalna enota 675 točk 7. razvojno pripravljalni sektor 620 točk 7. sektor kontrole kakovosti 620 točk 9. splošni sektor 594 točk 10. mreža 580 točk 11. elektronsko računski sektor 566 točk Tretja tekmovalna skupina so prodajalne. V vodstvu je tudi tokrat poslovalnica Piran, ki skupaj s poslovalnico Umag deli prvo mesto, druga je poslovalnica Portorož, tretja pa je Crikvenica. V drugem tekmovalnem obdobju je ugotovljeno, da upada motiviranost. Do konca tekmovanja imamo še nekaj časa, da lahko vsaj delno popravimo zamujeno. Delovno tekmovanje smo pripravili in organizirali zato, da bi z doseženimi rezultati prispevali k boljšim rezultatom v jubilejnem letu. SPREMENJENO OKOLJE Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so začeli z rekonstrukcijo odseka ceste vpadnice. Nepregledni ovinek bo izravnan, zato pa je treba porušiti in odstraniti objekt bivše kurilnice, zmanjšan pa bo tudi parkirni prostor. Nadomestna parkirna mesta bomo dobili na drugi strani ceste pred vhodom v vrtec Palček. V prvi polovici decembra bo trasa pripravljena za asfaltiranje. Če ne bo prenizkih temperatur bo še v letošnjem letu položen asfalt, sicer pa bo odsek asfaltiran in dokončan spomladi. Gradnja se je začela. Zmanjšane možnosti parkiranja. ČEVLJI »MADE IN TAIWAN« Vzorčna delavnica oblečena ter nižji socialni sloji, vendar je nezanemarljiv tudi delež srednjega sloja. Taiwan je v letu 1987 izvozil 80 milijonov parov razne obutve, firma Sunny, od katere oziroma preko katere kupuje Afis pa 5 milijonov parov. Celoten izvoz predstavlja eno tretjino na trg Združenih držav Amerike, dve tretjini pa na trg Zahodne Evrope in od tega približno 30 milijonov v Zahodno Nemčijo. Delež izvoza na trg Združenih držav je v upadanju, ker je v zadnjih treh letih nacionalna valuta močno revalvirala napram dolarju. Firma Sunny ima več lastnih tovarn na jugu države ali pa ima lastnik firme gospod Jason lastniške deleže v drugih tovarnah, za katere vrši prodajo. Lastne kapacitete Sunny tovarne znašajo 8.500 do 9.000 parov na dan in sicer balerinke, galanterija ter sandale iz materialov domačih usnjarn. Na jugu države sem si imel priliko ogledati dve tovarni in sicer starejšo, kjer proizvajajo sandale, približno 2.500 parov na dan, za evropske razmere v neznostnih delovnih pogojih. Tovarna je slabo opremljena. Navlačenje sandal je še ročno, le delno strojno. Druga tovarna je popolnoma nova, tako zgradba, kakor tudi strojna oprema. 19. delavcev izdela v eni izmeni 800 parov, od tega so bile štiri delavke zaposlene na finiširanju obutve. V času obiska je tekla proizvodnja belih balerink iz nubuka. Da bi laže skušali razumeti, zakaj so proizvodi »made in Taiwan« občutno cenejši na svetovnem trgu, navajam sledeča dejstva: osebni dohodki so brutto za netto, kar pomeni, da se delavec sam odloča ali bo plačeval pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje in so za povprečnega delavca v neposredni proizvodnji okrog 400 zahodnonemških mark. Vse sobote so delovne ter vsaka druga nedelja po osem ur, po potrebi tudi več, dopust je možen šele po prvih petih letih delovne dobe in to največ pet delovnih dni. Lastniki dokaj pretehtano investirajo v nove zgradbe, če že, potem z minimalnimi sredstvi, stroškov ogrevanja ni, saj je najhladneje v novembru ter decembru s povprečnimi temperaturami 20°C. Na kratko rečeno, za delavca ni nobene zaščite in to je dežela pravega izkoriščanja, vendar se tudi na tem področju že nekaj premika, saj je v tem prostoru Koreja naredila že prve korake v pogledu zaščite delavcev, še bolj pa so razmere neurejene na Tajskem in Indoneziji..Kot sem omenil že v uvodu, je tudi Afis prisoten kot kupec v tem prostoru in sicer že tri sezone, kjer tudi kupi v sezoni približno 120.000 parov. ìca v stari__ Namen mojega obiska je bil organizacija izdelave kolekcije za sezono jesen/zima 1989 in moram priznati, da sem bil več kot presenečen nad načinom ter organizacijo izdelave kolekcije. Skoraj sto modelov je bilo izdelano v teh dneh na osnovi osnovnega modela. Vzorci so bili izdelani v vzorčni delavnici in skoraj v popolnosti ročno, trije šivalni stroji in pečica za aktiviranje kapic, vse ostale operacije so ročne. Zanimiv je način prireza zgornjega usnja s škarjami in ne z nožem, vendar tako natančno, kot z nožem po modelu. En delavec izdela zgorni del v celoti od »prireza s škarjami« do faze navlačenja. V vzorčni delavnici, kjer je zaposlenih skupaj šestnajst delavcev, so delovne razmere neznosne, delali so vsak dan v povprečju štirinajst ur. Predstavnik Peka pri Afisu Marko Tomazin se je pred nedavnim mudil v Aziji, kjer Afis že tri sezone kupuje čevlje. Taiwan ali bivša Formoza je danes postal pomemben izvoznik artiklov široke potrošnje za trg Zahodne Evrope, za nas pa je postal opazen z obutvijo, ki je kvalitetna, modna, predvsem pa cenejša. Več zahodnoevropskih uvoznikov obutve organizirano kupuje obutev v Taiwanu, kar pomeni, da proizvajalci proizvajajo obutev po predlaganih modelih in za tak način se je odločil tudi Afis, ker drugače ne more biti konkurenčen, kajti potrošnik danes ne vpraša, od kod je proizvod, odločilna dejavnika sta moda ter cena in to Taiwan nudi. To obutev kupuje predvsem mladina, ki želi biti modno Mag. dr. Mario Kocjančič INFORMATIVNI DAN VI VPRAŠUJETE -Ml ODGOVARJAMO Dolžni smo odgovore na vprašanja V Tržiču imamo naj višje prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti nimamo pa zato nič kvalitetnejših storitev poleg tega pa plačujemo tudi za solidarnost nerazvitim občinam. Bo tudi delovna organizacija vztrajala, da se prispevne stopnje znižajo da ne bodo višje kot v drugih občinah? O prispevnih stopnjah odločajo delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, izvršni svet občine pa plane in potrebe ter izvajanja regulira in usklajuje. Na višino prispevnih stopenj, oziroma znižanju na povprečje drugih občin so opozorili naši delegati v zboru združenega dela. * * * Z gradnjo ceste vpadnice bomo izgubili del parkirišča in bivšo kurilnico. Bomo za to dobili odškodnino in koliko? Objekt bo porušen, imamo pa zagotovilo, da bomo po zaključku del dobili enako število parkirnih mest na drugi strani ceste, zato odškodnine nismo zahtevali. * * * Kako je z odplačikom stanovanjskih kreditov v primeru ko delavec prekine delovno razmerje v naši delovni organizaciji? Ob prekinitvi delovnega razmerja se odplačilna doba za stanovanjski kredit skrajša, povečajo pa se obresti (15 %). Pravilnik določa da je ob odhodu treba posojilo vrniti v šestih mesecih (upoštevati pa je seveda treba, da se lahko obremeni oz. zaseže le 1/3 OD). * * * Dolžni smo še odgovor na vprašanje: Ali opravljajo v laboratoriju usluge samo za preventivni del zdravstvenega varstva ali tudi za bolnike splošne ambulante. Na to smo enkrat že odgovarjali in sicer, da smo laboratorij opremili zato, da bodo imeli delavci Peka čimbližje zdravnika in usluge. To pomeni da v laboratoriju opravljajo usluge za obe ambulanti. Vprašanja so izčrpana. Nekatere je sicer zanimalo kako bo z izplačilom osebnega dohodka v dveh delih. Podrobnosti in izračun smo objavili v Čevljarjevih obvestilih. V decembru INFORMATIVNI DAN ni predviden, ker na zadnjih dveh ni bilo telefonskih klicev. Še vedno velja dogovor, da lahko vprašanja oddate v omarico ČEVLJAR v recepciji. Odgovor bomo pripravili na vsako vprašanje, če pa menite, da bi bil INFORMATIVNI DAN še potreben sporočite to v uredništvo. Da pa ne boste vpraševali samo vi, imamo pripravljeno vprašanje (pripravila ga je konferenca osnovnih organizacij sindikata): 1. KJE MENITE, BI SE DALO V PEKU OZIROMA VAŠEM OKOLJU ZNIŽATI STROŠKE ALI KAKO DRUGAČE PRIVARČEVATI? Odgovore lahko sporočite na tel. številko 230 (uredništvo) ali pismeno v omarico ČEVLJAR. Vsak pameten predlog bo dobrodošel. t DELAVEC IN RAZVADE Na 7. jugoslovanskem kongresu medicine dela lani v Budvi so udeleženci obravnavali tudi teme iz mentalnega zdravja, alkoholizma in kajenja pri delavcih. Poudarili so, da se na področju vpliva razvad na duševno in telesno zdravje delavcev ter delanezmožnost odkrivajo stalno novi relevantni podatki, zanimivosti in problemi. Te novosti morajo poznati ne le zdravniki, temveč vsi ki skrbijo za kompleksno varstvo delavcev pri delu in v delovnem okolju. Znano je, da pod vplivom alkohola pride do motenj barvnega vida. V očesni kliniki Rijeka so raziskovali odvisnost med količino zaužitega alkohola in stopnjo ter vrsto motnje barvnega vida poklicnih voznikov motornih vozil. Raziskave na opazovani in kontrolni skupini poklicnih voznikov motornih vozil so pokazale, da obstaja razlika v stopnji in vrsti motenj barvnega vida in sicer v direktni odvisnosti od količine zaužitega alkohola in časa trajanja redne potrošnje. Skupina raziskovalcev (tudi ti so bili iz Reke) je proučevala vpliv alkoholizma na izostanke dela zaradi bolezni. Alkoholiki so v primerjavi s skupino zmernih porabnikov alkoholnih pijač imeli 2,1-krat več bolniškega staleža in ta je bil 2,6-krat daljši. Razlike med alkoholiki po spolih so še vedno očitne. Raziskovalci iz Požarevca so ugotovili, da na ta pojav vplivajo tudi neustrezne prehrambene navade moških pivcev, njihove povečane reakcije na frustracije, poveličevanje samozavesti, podcenjevanje rekreacije in dajanje prednosti pasivnemu odmoru kot je ležanje in spanje. Frekvenca alkoholikov pri delavcih železniškega transportnega podjetja Priština je zaskrbljujoča in v stalnem porastu. Alkoholizem pri delanezmožnosti invalidnosti in umrljivosti zavzema tretje mesto — za boleznimi srca in ožilja in malignimi novotvorbami. Pri delavcih novosadskega »Nafta gas prometa« so ugotovili, predvsem pri mlajših moških delavcih povezavo med alkoholizmom in ulkusno boleznijo dvanajsternika ter kajenjem. V obširni analizi delanezmožnosti kroničnih alkoholikov na področju Novega Sada je ugotovljeno da je najmanj kroničnih alkoholikov na začetku in koncu delovne dobe. Po pričakovanju je incidenca kroničnih alkoholikov bila najvišja pri gradbenih delavcih (16 %) in pri kovinarjih (15,5 %). Zaskrbljujoči je odstotek (3,5 %) kroničnega alkoholizma pri poklicnih voznikih motornih vozil. Zgornje podatke dopolnjujejo rezultati raziskav na Reki in v Beogradu. Ugotovljeno je, da je število patoloških vrednosti jeternih testov, ki so nepogrešljivi pri dokazovanju alkoholizma veliko večje, kot število registriranih alkoholikov poklicnih voznikov motornih vozil. Alkoholizem je pri ogromni populaciji poklicnih voznikov motornih vozil na področju Beograda najbolj pogost pojav pri zakonsko predpisanih izrednih kontrolnih pregledov voznikov. Na istem področju alkoholizem danes predstavlja zelo resen problem v življenju in delu delavcev aktivnega rečnega prometa. Analizirani so rezultati neposrednih »ladjarjev« in kontrolne skupine administrativnih delavcev. Alkoholizem ladjarjev je značilno pogostejši in resnejši problem kot pri kontrolni skupini. Po mnenju raziskovalcev na to vplivajo delovni pogoji in ločeno družinsko življenje. Potrjene so domneve, da se škodljive posledice odvisnosti od alkohola projecirajo ne le na delovnem mestu temveč tudi v družinskem življenju. Vzrok temu je motnja medljudskih odnosov katero alkoholiki povzročajo ali v take situacije hitro zapadajo zaradi značilno afektivno spremenjenega obnašanja. Ker se še vedno največ alkoholikov registrira iz skupine nekvalificiranih delavcev, je vpliv na motnje medljudskih odnosov in afektivne spremembe obnašanja te skupine alkoholikov težko vplivati na zdravljenje s sodobnimi metodami teamske raziskave in motivacije obolelega. se nadaljuje Janez Ažman KAKO VZPODBUDITI USTVARJALNOST Kreativnost je sposobnost ustvarjati, proizvajati nekaj novega, posenega, lahko tudi z uporabo starih ali podobnih idej, postopkov ali naprav. Seveda to novo mora biti cenejše ali boljše, hitrejše, uspešnejše, skratka mora biti ekonomično, učinkovito ali pa neka posebnost. Razvitih je veliko metod, ki pomagajo injicirati in razvijati sposobnost kreativnosti, kot npr.: metoda postavljanja vprašanj metoda investiranja, metoda matrike, metoda spremembe pogledov (gledišč) in metoda spremembe težišča problema. Na kratko si poglejmo posamezne izmed omenjenih metod. Metoda postavljanja vprašanj Velikokrat se vprašamo, kako naj si pomagamo, da bi tudi sami bili ustvarjalni, inventivni. To vprašanje je zelo kompleksno, vendar si z določeno metodiko ustvarjalnosti lahko pomagamo. Precej je iznajditeljev in ustvarjalcev, ki si pomagajo, podobno kakor novinarji, z določenimi vprašanji, s katerimi analiziramo določen problem in potem, na osnovi te analize bistveno hitreje ustvarjamo in bistveno hitreje najdemo rešitev. Ta metoda je ena izmed najbolj uporabljenih, zato si jo bomo na hitro ogledali. Npr. novinar, ki mora raziskati in napisati uspešen članek, ali poročilo, poskuša odgovoriti na sledeča vprašanja: Kako, kje, kdaj, zakaj, kaj in kdo? Ko uspe najti vzročne zveze in si lahko odgovori na vsa zastavljena vprašanja, ima že članek »v žepu«. In kaj je tisto, po čemer naj še vpraša inovator, raziskovalec, iznajditelj? Najpreje se mora lotiti problema tako, da si ga definira in sicer, kaj hoče doseči, izhodišče in končni cilj. Za inovatorja so pomembna sledeča vprašanja: — Ali se lahko takšna aparatura (naprava ali postopek) uporablja tudi v druge namene? — Katere starejše ideje, izpeljave se lahko pri tem uporabijo? — Ali bo sprememba oblike, barve, strukture, vonja itd. kakorkoli lahko pomagala, da se problem lahko reši? — Kaj se zgodi, če se poveča velikost, jakost ali količina? Kakšne so lahko posledice miniaturizacije? — Ali se lahko kakšna dražja ali cenejša komponenta zamenja? — Ali se lahko komponente kako drugače razmestijo? — Ali se lahko koristno uporabi kakšna nova sestavina ali katalizator? — Ali se lahko problem reši s kombiniranjem lastnosti več materialov? Ko bomo našli odgovore na omenjena vprašanja, ki se nanašajo na zastavljeni problem, smo skoraj sigurno prišli do rešitve problema. Metoda inventiranja Ta metoda je najbolj uporabna tedaj, kadar je zastavljeni problem kompleksen. S pomočjo metode sestavljeni problem razčlenimo na več enostavnih sestavin, nakar opišemo posamezne faze problema in evidentiramo vse vrste željenih rešitev z opisi le teh. Potem poiščemo možne poti in najboljšo rešitev. Pri vsem tem ugotavljamo in inventiramo npr.: karakteristike, pripombe, poreklo problema, pripombe, specifikacije sredstev, itd. Metode matrike Metoda je uporabna tam, kjer imamo aparat ali postopek, ki se sestoji iz nekoliko kritičnih delov, do katerih pa se lahko pride z relativno majhnim številom možnosti. Bistvo metode je v tem, da do rešitve lahko pridemo s kombinacijo le teh, in to tako, da najprej postavimo matriko. Rešitev matrike pa ponavadi da najboljšo rešitev. Metoda spremembe pogledov (gledišč) Če na običajen način ne najdemo rešitve, potem poskusimo narediti poiskus, ki naj privede do rešitve. Pri tem opazujemo, kaj se dogaja, kje se zatika, ali kje gre izredno lahko. Na osnovi dobljenih rezultatov, potem iščemo rešitev problema. Sprememba, revizija gledišča je v tem, da ponavadi od izhodišča iščemo pot do cilja. Pri reviziji gledišč, pa zato, ker po opisani poti ne pridemo do rešitve, poskušamo najti pot proti izhodišču. To je npr. Vemo, da pes maha z repom, sedaj pa obrnemo naše gledišče in predpostavimo, da rep maha s psom in iščemo možno pot oziroma končni rezultat. Metoda spremembe težišča problema Najpreje si ogledamo problem v podzavesti in skušamo priti do težišča problema. Če pri tem ne uspemo, poskušamo po drugi poti priti do težišča. Če tudi pri tem ne uspemo, poskušamo v podzavesti priti do novega težišča. Torej, bistvo te metode je v tem, da se vedno na novo išče težišče problema, dokler se problem ne reši. * invencija — domiselnost, iznajdljivost, izum, iznajdba, inovativnost — novatorstvo, vpeljava česa novega inovacija — novotarija, vpeljava česa novega kompleksnost — sestavljenost SODELAVCI ZUNAJ DO 20. in 21. oktobra je bil v Vukovarju kongres združenja kreatorjev in modelirjev obutve, usnjene konfekcije in galanterije Jugoslavije na katerem so sodelovali tudi naši sodelavci. Marjan Dolžan je na kongresu predstavil izkušnje RAČUNALNIŠTVO V ČEVLJARSKI INDUSTRIJI. Računalništvo vstopa v našo industrijsko panogo sorazmerno pozno, soočamo se šele z začetnimi problemi. Računalnik prinaša in daje možnosti skrajšanja ciklusa priprave in proizvodnje tudi v čevljarski industriji. TIPIZACIJA IN STANDARDIZACIJA SESTAVNIH DELOV OBUTVE IN KALUPOV je bil naslov referata, ki sta ga predstavila ing. Janez Ažman in Jože Gros. Janez Ažman je tudi član izvršilnega komiteja svetovnega združenja usnjarsko predelovalne industrije (U. I. T. I. C.), pred nedavnim je izdal knjigo PREIZKUŠANJE MATERIALOV, ČEVLJARSKI MATERIALI IN POTREBŠČINE IN VREDNOTENJE. To je učbenik za študente na univerzi, pripomoček za dijake srednjih šol in pripomoček delavcem v čevljarski industriji. VIŠJA STOPNJA USPOSOBLJENOSTI -KORAK ZA BOLJŠE DELO V avgustu je potekala javna razprava o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izobraževanju, septembra pa so novosti že stopile v veljavo. Letos smo do 1. septembra v naši delovni organizaciji imeli več kot 400 udeležencev funkcionalnih izobraževanj, 50 zaposlenih se je usposabljalo za II. stopnjo zahtevnosti, 95 zaposlenih se je izobraževalo ob delu, skoraj 40 je novih vpisov oz. pogodb za študij ob delu za novo šolsko leto, 141 je bilo štipendistov v preteklem šolskem letu, blizu 90 pa bo novih štipendistov. Skupno se je torej usposabljalo za oblike, ki so vključene v spremembe pravilnika več kot 800 že zaposlenih delavcev in štipendistov, mnogi pa se za to še odločajo, zato je nedvomno koristno, da o trendih na področju izobraževanja preberete najpomembnejše usmeritve. Osnovna delovna stališča pri predlogu sprememb pravilnika so bila naslednja: — višja stopnja usposobljenosti za delo omogoča kakovostnejše opravljanje del in nalog — bodoči delavci — štipendisti in zaposleni delavci naj pridobijo za redno in kvalitetno opravljen izobraževalni proces čim širše možnosti in vso potrebno pomoč v delovni organizaciji, — pri udeležencih izobraževalnih oblik je potrebno zagotavljati odgovoren odnos do procesa in zaključka izobraževanja, — iskati in zagotavljati je potrebno najboljše načine za pravilne izbore funkcionalnih oblik in vsebin izobraževanj ter nova znanja prenašati na čim širši krog zaposlenih. Stališča so bila upoštevana pri spremembah normativne urejenosti naslednjih izobraževalnih oblik: — sklepanje pogodbe za kadrovsko štipendiranje, — sklepanje pogodb za študij ob delu in za usposabljanje ter izpopolnjevanje ob delu, — sklepanje pogodb za funkcionalno izobraževanje zaposlenih. Za področje kadrovskega štipendiranja je bistvena novost nagrajevanje štipendistov za čim boljše izpolnjevanje študijskih obveznosti, pomoč štipendistom za nakup šolskih potrebščin, možnost povabila na športna in druga srečanja delavcev, na strokovne ekskurzije,.... Po sklenitvi pogodbe za kadrovsko štipendiranje so torej odprte mnoge možnosti sodelovanja s ciljem, da naši bodoči sodelavci čim preje začutijo utrip sredine s katero so se povezali v času šolanja in kjer bodo nekoč združevali delo. Z opisanim so možnosti sodelovanja šele odprte, kajti vsaka ideja za novo obliko sodelovanja bo dobrodošla. Pravice in obveznosti so vedno povezane, zato so opisane spremembe in dopolnitve pravilnika ter cena denarja, vplivale tudi na spremembe določil v zvezi z vračanjem stroškov šolanja v primerih prekinitve delovnega razmerja, razveljavitve oz. razdora pogodbe med študijem, . .. tako za kadrovsko štipendiranje kot za šolanje ob delu. Čas vračanja je krajši — največ 6 mesecev, obresti pa so enake kot veljajo za bančne hranilne vloge »na vpogled«. Za šolanje ob delu je določen najdaljši čas podaljševanja datuma dokončanja šolanja (3 leta) po katerem se pogodbeno razmerje avtomatično prekine, med posameznimi letniki in dokončanjem bo možno podaljšanje ali mirovanje pogodbe — podobno kot pri štipendistih. V tem času bodo obveznosti tudi za delovno organizacijo mirovale. Zaposleni, ki so se že šolali ob delu pa so študij opustili ali ga niso v pogodbenem roku dokončali, imajo po poravnavi obveznosti kadar se ponovno odločijo za šolanje ob delu še vedno možnosti da dokončajo preostale študijske obveznosti, za katere jim bodo komisije za delovna razmerja določile datume dokončanja. Zaposleni delavci so že za šolsko leto 1988/89 imeli široke možnosti pri odločanju za izobraževanje ob delu, saj so se lahko odločali za šolanje za katerikoli poklic iz razpisa za kadrovsko štipendiranje in dodatno še za razpisana izobraževanja za omenjeno obliko. Morda so omenjene široke možnosti tudi vzrok, da bo število slušateljev ob delu za .letošnje leto večje od razpisanega. Spremembe so tudi pri funkcionalnem izpopolnjevanju zaposlenih, kjer želimo, da se naši delavci udeležijo vseh oblik, ki so trenutno ali pa bodo v prihodnosti aktualne za naše delo in odločanje. Obveznost takega izpopolnjevanja je poročilo o vsebini, novostih, možnosti za uporabo le-teh v naši delovni organizaciji, oddaja ali evidentiranje literature v indoku za nadaljno uporabo in predložitev morebitnega dokazila o zaključku. Osnovni podatki o udeležencih in oddanih poročilih ter strokovni literaturi s posameznih tečajev, seminarjev,... so objavljeni v Indok biltenu, pomembnejša in zanimivejša poročila pa v zbirniku Informacije — Novosti, katerega prvo številko ste verjetno že pregledali. iz oddelka za izobraževanje IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV MOJ HRANILNIK Doma imam hranilnik. Imam ga na nočni omarici. Je pikapolonica, rdeče barve in ima črne pike. Ta hranilnik sem dobila ko sem bila majhna. Že takrat sem vanj zbirala kovance. Zelo mi je bilo všeč, ko sem kovance, ki mi jih je dal oče, skozi luknjo spuščala noter. Še sedaj varčujem. Toda kovancev je vedno manj, zato bom morala kmalu ta hranilnik zapustiti. Tanja Praprotnik, 5. c. NEKAJ IZKUŠENJ V 5. RAZREDU Sedaj, ko smo v petem razredu, je za nas, ki smo prišli iz nižjih razredov veliko sprememb. Najbolj me moti seljenje iz razreda v razred. Velikokrat se še zgodi, da ne vemo, kje je kakšen razred in moramo koga vprašati. Od predmetov pa sta mi najbolj všeč angleščina in slovenščina. Navajamo pa se tudi na veliko novih tovarišev. Anže Povalej, 5. b. Drage sodelavke iz šivalnice 512/5. Prisrčno se vam še enkrat zahvaljujem za čudovito in cenjeno darilo, ter dobre želje ob odhodu v pokoj, posebno Marti Pintarič za trud in razumevanje, vedno mi bo drag spomin na vas. 32 let z vami je prehitro minilo, to pa zato, ker je včasih bolj luštno »blo«. Ne morem in ne morem doumeti, da me ne bo več med vami, da bi vas spodbujala in razvedrila, kakor včasih. Zdrava sem in še polna moči in dobre volje. Hodim na rekreacijo, kolesarim, kegljam in planinarim, poleg drugega dela. Vsem sodelavkam v šivalnicah želim, da bi imele dobro delo, ter realne norme. Le tako boste lahko kakovostno delale in z veseljem hodile na svoje delovno mesto. Vaša hvaležna bivša sodelavka, Hilda Mandič. Celotnemu delovnemu kolektivu tovarne Peko želim še mnogo kvalitetne obutve in dobre plače. Skupnemu Delavskemu svetu pa veliko uspeha pri reševanju zastavljenih ciljev. Lep pozdrav vsem delegatom SDS ter predsedniku tov. Karlu Zajcu za uspešno vodenje sej. Bivša delegatka Hilda Mandič. Še eno zahvalo sem dolžna kegljačicam in kegljačem DO »Peko«. Tako prisrčno so me presenetili z darilom, na katerem je tudi posvetilo in lepe želje ob odhodu v pokoj. To se z besedami ne da opisati. Vsak mora to sam doživeti. Najlepša hvala vsem podpisanim. Želim vam še mnogo sreče in veliko podrtih kegljev. Prisrčen pozdrav od Hilde. Mateja Gašpirc |£ ZGODOVINE V muzeju smo se lotili naloge razširjanja čevljarske zbirke z željo, da nam uspe pridobiti pravico do ustanovitve čevljarskega muzeja republiškega pomena. Stara čevljarska obrt Tržiča jev muzeju dokaj vzorno zbrana in razstavljena, kar zadeva eksponate in pisno gradivo. Naša nadaljna naloga pa je, da se poskušamo seznaniti z gradivom, ki je še ohranjeno in nudi možnost spoznavanja razvoja vaše tovarne, ki je nadaljevalec čevljarske tradicije Tržiča in obenem industrijsko širšega pomena. Začenjamo z zbiranjem arhiva o tovarni in s tem skušamo v prvi fazi dobiti informacijo o starejšem arhivu, ki zadeva tovarno in njen razvoj. Pregled predvojnega arhiva v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani nam je že odkril delček v mozaiku petinosemdesetletnega razvoja tovarne. Zadolžena sem za to delo na tem področju, zato bi vas želela seznaniti z gradivom omenjenega arhivskega sklopa, katerega dokumentacija sega od leta 1927 dalje. Med najpomembnejšimi dokumenti so: dokument o ustanovitvi sanacijske družbe z imenom »Peko« — družba z o.z. Fabrika-cija in prodaja čevljev, dokumenti o prevzemu oz. spremembi lastništva s strani komanditne družbe I. Kneza, povojna dokumentacija o nacionalizaciji tovarne, imenovanju prvega ravnatelja tovarne in preimenovanju tovarne »Peko« v »Triglav«. Razen omenjenih dokumentov ne gre zanemariti tudi ostalih zapiskov, brez katerih bi ne imeli popolne slike o razvoju tovarne predvsem o izmenjavi prokuristov in poslovodij kot podpisnikov uradnih dokumentov, ki jih je firma odpošiljala navzven, zbrane dokumentacije o ustanavljanju poslovalnic tako po Sloveniji kot tudi zunaj nje. Vse spremembe v firmi je registriralo Okrožno sodišče v Ljubljani in jih po vpisih na uradnih dokumentih objavljalo tudi v Uradnem ali Službenem listu. Koncem leta 1927 je zašla tvrdka Peter Kozina Ko. v plačilne težave 6. februarja 1928 je bila podpisana z upniki: Zadružno gospodarsko banko d.d. v Ljubljani, ki jo zastopata Ivan Slokar (generalni ravnatelj) in Fran Gogala (podravnatelj); Jugoslavensko banko d.d. podružnica v Ljubljani z zastopnikom upraviteljem Karlom Fabianijem in pooblaščenim urednikom Gjordern Jankovičem ter Kmetsko posojilnico ljubljanske okolice r.z.zn.z. v Ljubljani, s članom načelstva Andrejem Šarabonom (veletrgovcem) in Avgustom Jenkom (posestnikom), družabna pogodba. Za nedoločen čas je bila ustanovljena družba z omejeno zavezo: »Peko« družba z o.z. Fabrikacija in prodaja čevljev s sedežem v Ljubljani. Sedež predstavništva firme se je večkrat prenašal iz Ljubljane v Kovor pri Tržiču in obratno. Pogodba med upniki je bila sklenjena pri notarju Antonu Galletu, ki je v tem času urejal notarske zadeve. Kot predmet podjetja navajajo fabrikacijo čevljev vseh vrst in prodajo teh fabrikantov pod znamko »Peko«, nakup vseh vrst za fabrikacijo potrebnih surovin in polfabrikantov, nakup in prodaja fabrikantov ter nakup, najem ali zakup nepremičnin in potrebnega inventarja in ustanavljanje podružnic v celi kraljevini SHS z istim delokrogom. Osnovna glavnica te novo ustanovljene družbe je bila določena z vsoto 240.000 din s tem, da po podpisu pogodbe vsaka udeleženka prispeva 80.000 din. Ustanovni stroški ne smejo presegati 20.000 din in naj bi se v polnem znesku vključili v letni račun med izdatki. Ustanovljeno je bilo načelstvo družbe, ki je po pogodbi moralo biti voljeno na občnem zboru družabnikov in so ga sestavljali trije poslovdje. Dva sta imela pravico kolektivno zastopati družbo sodno in izvensodno in podpisovati zanjo na ta način, da sta pristavila svoja podpisa pod družbeno tvrdko, ki je bila od kogarkoli napisana, natiskana ali »štampilirana«. V primeru, da je bil razen poslovodij še dodatno postavljen prokurist, so vedno dodali oznako pp. (per prokura) skupaj s podpisom enega poslovodje. Poslovodjem vračajo izdatke, ki so v interesu družbe; o njegovem honorarju pa je odločal občni zbor. Pristojnosti poslovodij, ki jih je določala pogodba so bile velike, saj so vodili podjetje in nastavljali uradnike, nastavljence in delavce ter določali njihove prejemke s soglasnim sklepom. Tudi prokura je bila podeljena le s soglasjem vseh poslovodij. Prvi poslovodje do volitve so bili imenovani s strani družabnikov. Bili si: Ivan Slokar, (generalni ravnetelj Zadružne gospodarske banke d.d. iz Ljubljane), Karel Fabiani (upravitelj Jugoslavenske banke d.d. podružnice v Ljubljani in Aleksander Knez (član načelstva Kmetske posojilnice r.z.zn.z. v Ljubljani). Dolžnost poslovodij je bila, da so do konca meseca marca vsakega leta sesta- vili bilanco, ki so jo morali poslati najprej vsem družabnikom in najkasneje do konca meseca aprila istega leta občnemu zboru družabnikov, ki je sklepal o bilanci in razdelitvi čistega dobička. Sklicatelj občnega zbora družabnikov (če ni bilo z zakonom drugače določeno) je bil eden od poslovodij. S priporočenim dopisom je moral štirinajst dni pred zborom obvestiti vse družabnike in k vabilu priložiti tudi dnevni red. Poslovodja sklicatelj je moral tudi voditi občni zbor le v primeru njegove odsotnosti ga je nadomeščal drug poslovodja. V primeru razpusta oz. likvidacije družbe to izvrše poslovodje. Pri zborovanjih je imel vsak družabnik po pogodbi za 10.000 Din svoje vplačane osnovne vloge po en glas. Pogodba je določala, da se opravilni deleži smejo deliti, vendar ne smejo segati pod 10.000 Din. Prenos teh deležev na družabnike ali nedružabnike s pravnim opravilom med živimi je bil dopusten, vendar le s privoljenjem družbe. Prvo poslovno leto je pričelo z vpisom v trgovski register in se končalo z 31. 12. 1928, nadaljnja poslovna leta pa so se pokrivala s koledarskimi leti. Pri sestavi bilance so predvideli za odpis 2 % od nepremičnin in 10 % od strojev in ostalega obratnega inventarja. Vsi trije družabniki so pooblastili poslovodje Ivana Slokarja, Karla Fabianija in Aleksandra Kneza, da v njihovem imenu podpišejo od sodne ali druge oblasti na zahtevo družbe v trgovski register spremembe te pogodbe ali spremembe pri tvrdki Notarski zapis so smeli izdajati kot odpravek, navadni ali poverjeni prepis vsakemu tedanjemu ali bodočemu družabniku, poslovodji, članom nadzornega sveta in likvidatorju. Notarski zapis je bil poslan v objavo v trgovski register in s tem vpisom začne firma z 8. 2. 1928 uradno obstajati. Sklicujoč na dokument Okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani pod naslovom »Opozoritev« z dne 4. 6. 1940 izdanem po zastopniku firme Peter Kozina KO odvetniku Karlu Kuhlju ob ustanovitvi sanacijske družbe, ni prišlo do izpisa stare forme Peter Kozina KO., pač naj bi bila omenjena novo ustanovljena za čas popolne sanacije tvrdke Peter Kozina KO. Od vsakoletnega dobička naj bi dobivala tvrdka Peter Kozina KO. 70 %, kar služi za postopno sanacijo njenih dolgov. Ko bi bili dolgovi plačani, mora tvrdka »PEKO« izročiti industrijski obrat, kakor tudi vse filijalke sanirani tvrdki Peter Kozina KO., ki potem nadaljuje z obratovanjem. Tvrdka Peter Kozina KO. ni za stalno ustavila svojega obrata, temveč le za toliko časa, dokler ne bi bila izvedena sanacija. (se nadaljuje) BRSKAMO PO ARHIVU Najstarejša zgodovina Tržiča je zavita v precejšnjo temo. Ljudska pripovedka postavlja prvotni Tržič pod Košuto približno 6 km od sedanjega v smeri proti Ljubelju. Del Košute, ki se je odtrgal je naselbino razrušil, prebivalce pa prisilil, da so na sedanjem prostoru ustanovili »Forum novum — Novi trg — Neumarktl«. Zakaj leži Tržič v ozki dolini Bistrice in Mošenika, ko se vendar neposredno pod njim razteza lepa gorenjska ravan? Vzrok temu je bil bližnji Ljubelj, ki je bil s svojimi klanci in živahnim prometom nekdaj bogat vir dohodkov Tržičanom, kakor tudi vodna moč, ki je že od nekdaj podpirala industrijo. V drugi polovici sedemnajstega stoletja je bil Tržič ze prav važno središče tedanje kranjske železarske in usnjarske obrti in znano postajališče na veliki prometni cesti med Ljubljano in Celovcem. Tržič v Valvazorjevem času ■§0 |||: IPNÉK^ u Sttk .PEKO’1 PRAŽITA BESEDA, PUHLICA IZREZAN K05TRAVE HOTEL V BOVCU KATRAN PEL DIRKE GORA V JULIJCIH SESTAVIL UUB0 BRADEŠKO OTOK PRI Sl LB l STROJ ZA MAKU DANTE A-B T0ČEU ČLOVEK OPERNI 5PCV SREBRHIK PRI STARIH JUDIH MEHIH, SOBRAT STARO- GRŠKI KIPAR HAZARDNA URA DEL KRAUTA STARO 3AP. GL. MESTO VSESIUA MI5LI v; V SMUČINE NA POHORJU ÖHtl' ZELEhlCfl V FUSCAUI 7GLA3EU3E ZORlltEP PRIKLJUČI TEVJUJE DRŽAVE TAHT0MER, METRO-METER 5 LUK PESNIK (IVAH) REKA V Sl-DALJNI VZHOD DIŠEČ 1 HOČEM MITOV TKA KIIHA Z VZORCI IT. t. IME, JADRAUKÄ P0VR3IHA VRSTA OGLJIKO- VODIKA IME 1QRA.LKE ERl)$Ulk FRAUC05KI DEPARTMA ZALEPkt ZA RAHE VLADAR SATRA- PIJE PACKA ZMAZEK PR/lZHIK KLOBAS JUHA 11 MORSKIH m FICiURA PRI čet mn RAZMERJE, ODVIOŠAJ MUSLIMANSKI ROG K - S RAS EVA » PODZEMUA llVAL BRAUAČ MAŠ FILM, KAPCTAH PEVSKI ZBOR -5TAWE POLANE PESNI PRITOK GANGESA LIRA ITALI AHA TELIČEK » m VA5 NAD niDouscmfl H» POBUDNIK ŽAČETUIIf m LATIW5K0) K.S FOTOREPORTER PEIA-IME 1« PRIIMEK ANA-PALMATI R5K0 TUJE ŽEN.IME PEL CERKVE 5 KUPOLO STAROGRŠKI SVOBODNJAK Rešitve križanke pošljite v uredništvo do 9. decembra 1988. ZAHVALE Ob izgubi drage mame MILKE RIBIČ se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem oddelkov 523, 521, 510 in 501 iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja. vsi njeni Ob boleči izgubi moje drage mame sestre MILENKE RADOJČIĆ se zahvaljujem vsem sodelavcem v tozdu Poliu-retan za izrečena sožalja in nesebično pomoč. brat Bajič Aleksa Sodelavkam in sodelavcem skupine medicinsko programiranega aktivnega oddiha v Čatežu hvala za izražena sožalja ob smrti naše mame. Milena Kaplan Ob izgubi dragega očeta MILOŠA SOVA so sodelavcem in sodelavkam oddelka 510, orodjarne in vsem ostalim iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Stane z družino in hčerka Tanja Vsem sodelavkam in sodelavcem splošnega sektorja se zahvaljujem za darila in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Edo Petek Ob odhodu v pokoj se sodelavcem tozda gumoplast in oddelka 900 najlepše zahvaljujem za lepa darila in šopek. Vsem skupaj želim še veliko uspehov, predvsem pa zdravja. Jelka Jelar Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin na sodelavke šivalnice 512/2. Ani Hribar V RAZPRAVI JE DELOVNI KOLEDAR V razpravi je DELOVNI KOLEDAR za leto 1988. Ob upoštevanju problemov v proizvodnji je predlog sestavljen tako da so usklajene kapacitete zgornji deli — montaže. Delovne sobote so različno razporejene za šivalnice in ostale. Prvotni predlog je predvideval kolektivni dopust za šivalnice v dveh delih, predlog, ki je v razrpravi, pa kot že rečeno usklajuje potrebe v proizvodnji z delom v prostih sobotah, kar je še bolj ugodno. Delovni koledar ima osnovni namen znižanje zalog, oziroma izdelati obutev za čimprejšnjo prodajo, to pa je skraj šati čas nabave, izdelave in prodaje. Peko v letu 1956 USPEL ZBOR AKTIVISTOV Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Tržič je ob analizi XX. zbora gorenjskih aktivistov, borcev NOV, internirancev in mladine ugotovila, da je bil letošnji zbor na Ljubelju pripravljen vsebinsko in organizacijsko brezhibno. Udeležba je bila izredno velika, vtisi pa dobri. Občinska konferenca se vsem, ki so pomagali, da je bil zbor uspešen, zahvaljuje z željo da bi bilo tako sodelovanje tudi v bodoče. 15. novembra smo se na referendumu odločali o novi organiziranosti. Tozdi Trbovlje, Poliuretan, Gumoplast in Orodjarna se bodo priključili tozdu Obutev, tozd Komerciala pa se priključi DSSS. Gasilci IGD Peko: vedno pripravljeni. GASILSKO DRUŠTVO PEKO 35 LET Industrijsko gasilsko društvo Peko praznuje letos 35 let obstoja. Društvo ima sodobno opremo za preprečevanje škode v primeru požara ali nesreče. Ker pa še tako sodobna oprema in orodje ni pogoj za uspeh, gasilci želijo, da bi se številčno povečali. Vabijo, da se jim pridruži čim več članov kolektiva, predvsem mladih. V tednu požarne varnosti so gasilci v recepciji postavili razstavo opreme. čevljar & Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.