Inserati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. čo se tiska enkrat, 12 kr. že se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprojcmajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Vrcdništvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Po pošti prejemali veljii:
Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za }>ol leta . . 8 „ — „
Za četrt leta Za en mesec
40
Politimi list za slomskl aaroi,
V	administraciji veljii:
Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10
V	Ljubljani na dom posipan:. . .. , velja 1 gl. več na leto. -
Izhaja vsak dan, izvzomši ne-., ^ delje in praznike, ob •/,({ popoldnem
\ovo oznanilo.
IX.
Delo za plačo.
Delo! Zelo važna stvar v življenji narodov! Delo je vir blagostanju narodnemu, je pogoj narodne neodvisnosti in svobode. Vsak človek je po božjem zakonu dolžan delati. „V potu svojega obraza si boš služil vsakdanji kruh," govori sveto pismo. Toda delo je težko in no ugaja počutnemu človeku. Kdor toraj dela, mora premagovati svojo počutno, le vži-vanju vdano natoro. Od tod oni velikanski razloček v delu pri paganih in v krščanstvu.
Kaj je bilo delo pred krščanstvom? Pa-gani so se dela izogibali, kolikor so se mogli; zato so jeli sčasoma, da bi za svoje ravnanje si dobili tudi pravni vzrok, delo sovražiti, dela se zasrainovati in delavca zaničevati; še celo umetnika, čegar umotvor so občudovali, so milo vali zaradi njegovega rokodelstva. Iz tega se je rodil rod sužnjev. Aristotel pravi: „Iinamo dela, kterih svoboden človek no moro opravljati, sicer poniža samega sebe; zato je rodila natora neko posebno vrsto ljudi — sužnji jim pravimo — da delajo s svojim telesom za nas.' „Ne moroš biti pošten človek, ako bivaš v delavnici," pravi Cicero. Tako zaničljivo govorijo o delu najplemeniteji duhovi v paganstvu. Kaj še le drugi? Ni toraj čuda, da je svobodnemu Grku in Rimljanu delo mrzelo, in da se ga se-vero-amerikanski Indijan še sedaj trdovratno ogibljo ter ga naklada svoji sužnji ženi. In ker je bila človeška družba pri paganih postavljena na tem trohljivem temelji, zato jo morala razpasti.
Krščanstvo pa je delu odločilo ono častno mesto, ktero zasluži po svoji važnosti. Izveli-
čar sam, sin tesarjev, je posvetil delo. Prvi oznanovalci krščanstva so si z rokami služili potrebni kruh in cerkveni očetje ne najdejo besedi, da bi dovolj častno o delu govorili. Zato imajo gospodarji krščanstva delavce v časti, delavci jim niso le orodje, sužnji, marveč bratje, ki si trdo sicer, a vendar pošteno služijo potrebni kruh. — Toda ta načela vladajo le dotlej v krščanski družbi, dokler je ona v resnici, v dejanji krščanska. Toda liberalni kapitalizem je kot posledica drugih vzrokov, kakor smo videli, človeško družbo ločil od Boga, toraj tudi od krščanstva. Zato se pa morajo dosledno javiti v človeški družbi isti nasledki in kazati se iste razmere, kakor nekdaj v paganstvu. Žal! da se nam še v preveliki meri in prečrni podobi razodevajo današnje dni. Namestil ljubezni, ki je delavna moč v krščanstvu, si je liberalni kapitalizem izvolil, kakor smo videli, sebičnost in ta se v posebno mračni podobi pokaže v razmeri posestnikov do delavcev pri liberalnih ekonomistih. Kapitalist pri delavcu le na to misli, kako bi se ž njim bolj in hitreje okoristil in opomogel, le lastni dobiček mu je pri delavcu vedni uzor. Zato se prav nič ne meni, ali je dobro tako tudi za delavca, ali delavec sploh zamore spol-novati stavljene zahteve. „Ako hočeš pri meni biti, moraš, ako nečeš, pojdi, od koder si prišel; vsaj tudi staro ali pokvarjeno orodje, ki mi več ne služi, zavrženi", si misli kapitalist, njemu je delavec le orodje, ki se odstrani, če ni več za rabo. Delavec ima v tej zistemi edino nalogo, delati, da prinaša gospodarju čem veči dobiček; sam na-se, na svojo osebo, družino se ne smo čisto nič ozirati.
Odtod ona kruta postava, najkrutejša sploh, smemo reči, kar jih je videl svet, ki določuje
delavcu plačo za delo. Ta postava se ravnil, kakor pravijo, po razmeri mod ponudbo in povpraševanjem. To je nekako temno povedano, a hočemo kmalu umeti. — Pri določevanji plačila za delavce namreč 110 gleda gospodar na korist, ktero ima od delavcev, da bi morda po njej tudi primerno plačo določil delavcem; 011 ne gleda na delavca, na njegove razmere: ali ima družino ali ne, ali je mlad ali star, močan ali slaboten. Ker ko bi se liberalni kapitalist na to oziral, bi priznal neko nravno razmero med seboj in delavcem, a to 011 odločno taji in to tudi še bolj odločno v življenji kaže. Plačo toraj določujejo po tem, koliko ljudi pri njih povpraša, se ponuja za delo. Delavci gospodarju ponujajo svojo delavno moč in 011 jo kupuje; jasno je, da kolikor več je teh delavnih moči, toliko ceneje se dobe. Kolikor več delavcev se toraj oglaša za delo, toliko ceneje jih gospodar plačuje, ker on pri tem edino le gleda na svoj dobiček popolnoma zvest svojim načelom in dosleden v njih izvrševanji. Ali je delavec zadovoljen s plačilom, to ga ne briga, ker, ako eden odide, jih namestil njega dobi lahko sto. — Zato delavci ne morejo staviti gospodarju nobenih pogojev, ker živi vendar-le v zemljo ne morejo s svojimi družinami.
Ali nisem po vsem tem imel pravico to postavo imenovati najkrutejšo, kar jih je videl svet? Ali je mogoče, da brat tako ravna z bratom, bogatin z revežem, ki sta si brata, kakor nas uči krščanstvo? „Kaj krščanstvo? Kaj bratovstvo? Živel liberalni kapitalizem!" ti za-ničevaje kličejo nasproti njegovi privrženci valjajoč se v zlatu in obilici, ktero jim je v znoji in z žulji pridobila nesrečna žrtva njih egoizina-siromašni, bedni delavec!
UMek«
Pogreb grofa Chamborda.
Zadnji član francoske kraljeve rodovine iz rodu Hourboncev izdihnil je svojo dušo v prognanstvu. Ves čas življenja jo preživel v pregnanstvu, pozimi so jo rad mudil v Gorici, kjer je na Kostanjevici pokopan njegov ded, Karol X., ki tudi ni dobil miru v domači zemlji. Svojo dedščine — francoskega prestola oropan, porabljal je grof Chambordski, Henrik V., obilno premoženje za reveže, kterim jo obilno solz posušil, obilno zgubanih lic pogladil, obilno obupajočih src razveselil. Z zemeljskim mamo-nom nabiral si je zaklade na unem svetu, ki mu bodo sedaj, ko ga ni več mod nami, prav hodili.
Dvorni vlak, ki je ostanke zadnjega Bour-bonca starejšega rodu iz Prohsdorfa v Gorico pripeljal, prišel je tjekaj ob polu osmih v ponedeljek zjutraj. Vžo ob solnčnem izhodu bilo jo po Gorici vse kviško. Cesta od mesta do
kolodvora bila .je natlačena prazničnih ljudi. Ob obeh straneh stali so vojaki in veterani v špalirji. Ob osmih prišlo je na kolodvor, ki je bil s črnim suknom ogrnjen, na tisoče črno oblečenih francoskih zastopnikov, legitimistič-nega plemstva in deputacije rojalističnih zadrug francoskih z noštevilnimi zastavami in venci. Ob Va^ pripeljal se jo tržaški cesarski namestnik baron Pretiš s c. kr. okrajnim glavarjem goriškim, dvornim svetovalcem baronom Rechbachom. V sredi čakalnice I. reda, pre-grnjene s črnim suknom, stoji rakov obdana od voščenih sveč na visokih svetilnikih se poslednjimi ostanki Henrika V.
Truplo počiva v hrastovi rakvi znotraj z belim damastom pooblečeni. Tudi zglavje in žimnica so iz belega damasta. Hrastovo rakev oklepa druga svinčena, oblečena v črn svilen baržun pretkan s srebrnimi lilijami. Vsaka stran ima tri ročaje za nosače in ob končnicah se pa po jeden iz kovanega srebra nahaja.
Nad črno prepreženim kolodvorskim por-talom je bourbonski grb pribit.
Ob '/./J dvignili so Chambordovi gozdarji v uniformi svojega gospoda, ter ga iz čakalnice na mrtvaški voz nesli, v kterega je bilo šest beličev, percheronskih žrebčev, pogrnjenih s črnimi pogrinjali, v ktere so bile srebrno lilije vtkane, vpreženih.
Cesarja našega zastopal je oberstallmeister knez Thurn in Taxis. Razun tega pripeljali so se k pogrebu tudi vojvoda Ludovik bavarski, vojvodi Parmesanski, Don Oarlos, Don Alfons in Don Quaine in še mnogo druzega plemstva.
Ko se je visoko plemstvo knezu Thurn-Taxisu, kot cesarjevemu zastopniku predstavilo, jel se je spored vršiti. Najprvo nesel se je, kakor povsod v enakih slučajih, težek črno ovit križ. za kterem jo godba II. društva primorskih veteranov svirala. Za to je kretal oddelek teh veteranov, štiri in dvajset siromakov črno oblečenih, preskrbljenci, usmiljene sestro, siro-tišča Contavalle in St. Giusoppe, zapuščena mladina, gluhonemi, razno bratovščino, vojaška godba, ljudska šola, medsobojno podporno društvo, katoliška društva, mestna godba, usmiljeni
V Ljubljani, f). sept.
Avstrijske dežele.
Slavnostni dnevi v Krakovem (Galicija) pričnejo seli. septembra zjutraj ob 9. uri z veliko mašo zadušuico za večni mir junaka in kralja Sobieskega in njegovih zvestih. Zvečer slavnostna prestava v gledišči. — J 2. septembra zjutraj ob 8. uri slovesna procesija iz cerkve Matere Božje na kraljevi grad. Zvečer velikanska ravsvitljava mesta. (Rešeni Dunaj pa slovestuo dvestoletnico prepoveduje!) — 13. septembra. Popoludne ob 3 razkritje Sobieskega spominka; zvečer veliki koncerti.
Hrvaško. Iz Gomirja, 4. septembra. Tukajšnji vstanki bili so takoj vže v početku podušeni. Iz Ogulina zahajali so med naše ljudstvo gospodje, ter nam pravili, da smo Madjarom na milost in nemilost prodani, da nas ne vlada več naš cesar, temveč Madjari, ki se bodo sedaj le za leto 1848 strašansko maščevali. Neznanske davke nam bodo naložili; od vsakega okna, od vsako postelje, ki je v hiši, plačeval se bode davek, od ovac, koz, prešičev in prascev, da celo od vode, s ktero živino napajamo, morali bodemo davek plačevati. Mrtvi se bodo devali na vago in celo od teh se bo dedičem po primeri teže davek naložil. Dalje so pravili, da so v Zagrebu, Kar-lovcu, Senju in Ogulinu vže Madjare spodili, madjarsko krono bacnili v blato in avstrijan-skega cesarja kakor svojega gospoda razglasili.
—	V Novi Gradiški si Bošnjaki jako mnogo prizadevajo, da bi zanetili protižidovski upor.
—	V Karloveu je pa, kakor bi bil obsedni stan razglašen. Jako energičen vladni komisar se železno pestjo javni red vzdržuje. Vsi vojaki so vedno pripravljeni za orožje prijeti, patrole kretajo po ulicah, vojaci stražijo mostove. Hišna vrata, kavarne in krčme morajo ob 9. uri že zatvorjene biti. Kdor ni še 24 let star, se po 9. uri ne sme na ulici pokazati. Vsakega, kdor hoče na kolodvor, preiščejo, ter se mora opravičiti, ako ga osobno ne poznajo.
Na Madjarskem se še povsod pridno zidom okna pobijajo, blago ropa in židje, ako ravno ni drugače, tudi pretepajo, kdor se o pravem času ne reši. Taki neredi niso še potlačeni, ne po komitatih Zala, Somogy, ne v Eisenburgu, pač pak dohajajo nam novice iz Erdelja, da se je Židom boj na smrt in življenje napovedal. V Tapolezi porabili so priliko, ko je nekje ogenj nastal, da so vsem Židom okna pobili. V Debreczinu potolkli so Židom okna od 3. na 4. ponoči.
Vnanje države.
Bulf/ari na vse mogoče načine poskušajo , kako bi se dveh ruskih generalov otresli, pa se jim nikakor noče posrečiti. Eden
bratje, člani frančiškanov, kapucinov in jezuitov, duhovščina, profesorji semenišča, kanoniki in pontilikant knezonadškof dr. pl. Zorn se stoluim proštom dr. Valussi-jem. Tem je sledila gala-kočija, v kteri se je obersthofmeister grof Blacas vozil, v naročji mu je ležala ru-dečebaržunasta blazina, na njej pa insignije reda Sv. Duha. Za to vozil se je dvorni gala-mrtvaški voz, za kterem so šli: zastopnik cesarjev grof Thurn-Tasis, Don Carlos, na levi jijegov sin, na desni Don Alfons; vojvoda Ludovik bavarski, ces. namestnik baron Pretiš, tajni sovetniki in kamorniki, francoske depu-tacije in društva se zastavami in venci, vojaške in civilne oblasti, goriški deželni odbor, mestni odbor, trgovinska in obrtnijska zbornica, odvetniška zbornica, neštevilno mestjanov in oddelek goriške posadke.
Chambordovi vradniki in služabniki delali so špalir ob obeh krajih mrtvaškega voza.
Koder so je sprevod pomikal, vihrale so črne zastave raz drogov, in gazove svetilnice bile črno obvite.
teh je vojni minister Kaulbars in pa minister-ski predsednik Sobolev. Bulgari trdijo, da sta oba ta dva na veliko škodo domačije in domačinov. Odstraniti ju pa brez knezovega dovoljenja ne morejo; knez je od Rusije odvisen, toraj ne more. Sicer pa Aleksander menda sam dobro ve, da sedaj za Bulgarijo nikakor ni pravi in ugoden čas, da bi si Ruse na glavo nakopaval.
llumiDicem jele so so oči odpirati in zdi se jim čisto naravno, da je kralj lvarol našega cesarja obiskal. Rusov se boje, ker so jih enkrat vže na led speljali ter jim niso Besarabije dali. Avstrijcev se pa ni treba bati, in Avstrijska zdi so jim zadosti mogočna, da se bodo lahko na njo oprli. Tako piše Buka-reški „TeIegraphul".
Iz Pariza, 4. sept. Ministerski svet je sklenil, poslati pomoči vojni v Tonkin, vojaki se imajo iz Algiera vzeti. — „Temps" pravi, da vlada nima naznanil o poročilu angleških listov, da je kitajska armada na potu v Tonkin. „Temps" razglaša pogovor nekega svojih vred-nikov s kitajskim poslancem. Le-ta je rekel, da poslanstvo še ni dobilo naznanila o potovanji redne kitajske armado v Tonkin, a pristavil je: mogoče, da je kitajska vlada pomnožila vojake na meji vsled pogodbe sklenjene z Anamom. Ker je Tonkin pod vrhovno oblastjo kitajske vlade, smatra vlada, da je opravičena poslati vojsko v Tonkin. Kitajsko poslanstvo ni dobilo naznanila o pogobi sklenjeni v Hue, tedaj ni moglo protesta vložiti. — Iz teh vrst sklepamo, da kitajska vlada ostaja na svojem stališči, Francozje pa se ne menijo za proteste Kitajcev, marveč vojsko nadaljujejo. Vprašanje nastane, kdo bode prijenjal ali prijonjati moral.
Iz Amsterdama, 4. sept. Oficijelno naznanilo iz Indije potrduje vže znana naznanila o potresu na otoku Java in na bližnjih otocih, o nevarnosti morske poti in pristavi, da je bila ekspedicija poslana v okraj Lampong, a ni poročil o nji. Vožnja po morski ožini Sunda je zelo nevarna. Svetilnika Eerste Punt na Javi in Vlakke Hoek še stojita. Zadnji ogenj je ugasnil.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane. 5. septembra. (Sani ter ne uravnave.) Res hvalevredna je skrb sedanjega mestnega zbora za snažnost in zdravje bele Ljubljane. Pridno snažijo, pometajo, močijo mestne ulice — skrbno uničujejo strupene gaze po hišah in kanalih. Naj smem zdravstveni odbor našega starešinstva opozoriti še na neko drugo reč. So po nekterih oddelkih mesta, zlasti v Šentjakobskem okraji taka in v tacih krajih, da bi še živinče v njih ne ostalo
V stolni cerkvi so jedva dokončali priprave, ko je sprevod tja dospel. Vse je tako vzvišeno otožno. Sredi ccrkve stoji katafalk obdan od mnogobrojnih svečnikov, okinčan z neštevilnimi dragimi venci. Na čelu stoji kraljeva krona. Altarji so vsi črno opravljeni. Ob četrt na 11 dospeli so semkaj, ter rakov na katafalk postavili, potem pa se po sedežih zvrstili. Pred katafalkom postavile so se razne francoske de-putacije. General Charette stal je tamkaj na levi strani, s krvijo oškropljeno belo zastavo bivših papeževih Zuavov, na kteri je zapisano : „Saint Martin Patron de la France priez pour nous!" (Sveti Martin, francoski zaščitnik, prosi za nas!") V sredi pred katafalkom na podstavku ležala je blazina z znamenji reda Sv. Duha. Tukaj je grof Blacas ves čas v molitvi globoko zamišljen klečal. Sv. maša je trajala do 3/4 na 12 in pela se je zopet tista veličastna črna maša, ki jo je stolni kapelnik Car-tocci za ranjkega nadškofa Gollmayerja kom-poniral. Po maši so je dvorstvo razšlo, ter se ob štirih popoludne zopet zbralo.
zdravo; temne, zaduhle, smrdljive luknje. In tukaj bivajo ljudje, in časih njih toliko skupaj na malem prostorčku, odrasli in otroci, možki in ženske, zakonski in samski, bolni in zdravi, da bi zares moral čudež se zgoditi, ko bi človek na tacem kraji ne zbolel telesno in dušno! Ali bi se ne dalo tu kaj storiti? Bi so li ne dalo gospodarjem zabraniti, v take nezdrave prostore gostačov jemati? Veliko zaslugo za občni blagor bi si pridobil mestni lizik, ko bi hotel v tej zadevi kaj ukreniti. — Se nekaj. Zadnjič je nekdo omenil v „Slovencu", kako zdravju nevarna je sedaj skorej prazna struga Ljubljanico in solncu izpostavljeni iztoki kanalov. Pač res. Ali bi se pri osuševanji mahu, ki se vže vendar enkrat mora začeti, ne dal ob začetku Groharjevega jarka napraviti jez in za-tvornice, da bi bilo mogoče ob času silno male vodo vso Ljubljanico speljati skoz mesto?
Iz Ribnice. 4. avgusta. (Zalivalnica. Delitev daril za marljivo konjerejo.) Še le včeraj zjutraj smo tukaj zvedeli veseli dogodek, da je cesarjeviču rojena princesinja, dasiravno Ribnica ni daleč od Kočevja, kjer so to zvedeli že v nedeljo ter precej zvečer ob šesti^ napravili tudi zahvalno službo božjo. Mogočno pokanje možnarjev je Ribničanoni in okolici naznanjalo veseli dogodek, in za 3/412. uro predpoludnem je bila naznanjena ljudem cerkvena slovesnost. Vršila se je pa tako slavno in slovesno, da malo kje tako. Sedem gospodov duhovnov bilo je pri altarji, ker so se zahvalnice vdeležili tudi vsi vnanji gospodje, ki so bili ta dan slučajno v Ribnico prišli. Razun gospodov vradnikov prišla je bila v cerkev tudi komisija, ki je ravno ta dan delila darila za marljivo konjerejo. Tudi druzega ljudstva, kar ga je bilo ta dan v Ribnici, se je vse vdeležilo zahvalne svečanosti, kar je le moglo. Kakor na jutro, gromeli so tudi med zahvalno pesmijo in med bogoslovom s sv. Rešnjim Telesom možnarji, da so se okna stresala. Zvečer so pa v sosednji dolenjevaški fari s strelom prebivalcem ribniške doline naznanjali rojstvo princesinjo in z lepo ležečega hriba ob enem v zrak spuščali rakete, ki jih je bil nalašč v ta namen naročil župnijski tajnik g. Ignacij Morhar. Cerkveno slovesnost pa bodo po sosednjih farah obhajali v soboto, v praznik rojstva Marije Device. Tako se s cesarsko rodbino novega prirastka veseli vse zvesto in vdano prebivalstvo.
Dasi tudi je bil sprevod vže ob štirih napovedan, je vendar lo pet odbilo, preden se je jel gibati. Davno poprej trlo se je pa na tisoče zbranega ljudstva po gosto natlačenih ulicah goriških. Vročina je bila neznosna in vendar je vsak hotel redke slovesnosti deležen biti. Hiše so bile razobesile črne zastave in črne preproge raz oken, gaz je gorel, proda-jalnico bile so vse zaprte. Okna so bila natlačeno polna in so se jako drago, sramotno drago — po 100 frankov prodajala. Vsaka višava, vsaka luknja, ki je lo količkaj razgleda obetala, bila je napolnjena z radovednimi. Špalir so naredili veterani II. primorskega društva in pa vojaci 53. pešpolka v paradi.
Ko je prevzvišeni knezonadškof dr. Zorn se svojo obilno asistenco opravil poslednje molitve, dvigne se sprevod v istem redu, kakor zjutraj proti »Travniku", skozi „Gosposko ulico" proti samostanu čč. oo. frančiškanov, ki bodo v svojem zavetji zadnjemu bourbonskemu kralju poslednje zavoljo dali.
Veličasten je bil razgled na sprevod. Prvi
K premiranji konj prignali so bili včeraj precej lepili kobil različne starosti. Obdarovane pa so bilo najprej kobile z žebeti, potoni štiriletne plemenske kobile, pa dvelotne žebice. Prvi dar, 7 cekinov, prejel jo neki Sigmund s Kočevskega, ki redi lepe konje in jo skoraj še pri vsaki taki priliki dobil prva darila. Posebno lepe so bile štiriletne plemensko kobile, za ktere je prvo darilo, 5 cekinov, prejel posestnik Franc Orožera iz Prigorice. Med dveletnimi žebicami bile so tri obdarovane, med kterimi je bila posebno čila žebica g. fajiuoštra Jožefa Jakliča iz Starega loga. Baz uri daril v denarjih obdarovani so bili nekteri še s sre-brnjimi svetinjami. Ljudstvo so čedalje bolj zanima za konjerejo in videti jo nekaj let sem v tukajšnjem okraji jako lepih kobil in žebot, za ktere prej niso dosti porajtali. Ljudje spregledujejo, da tudi konjereja gospodarjem prinaša lep dobiček, ki se je marljivo poprimejo.
Vreme imeli smo jako suho; zdihovali smo po dežji, pa ga le ni; skoraj vsaki dan se pripravlja in sem ter tje nekoliko pomoči, zdatnega dežja pa ni bilo že dolgo. Jesenski pridelki bodo slabi, če Bog že skoraj ne pošlje pohlevnega in obilnega dežja. Tudi studenci so se vsi posušili.
Z Dobrne, 3. sept. (Iz naše kronike.) Letna doba po zdravilstvenih zavodih nagiba se zatonu. Pri nas se prostori, za ktere je letos trda šla, začnejo prazniti koncem avgusta, od 1. dno septembrovega se poštna zveza pre-vstroji v zimski delokrog, ker voz odhaja samo po enkrat do žoleznične postaje, glasba bode vtihnila čez 11 dni od danes računajoč, a mesec oktober ne spada več v službo topli-čarjem, akoravno se tudi primeri, da še tu in tam kakšna zaostala „lastavica" pohajkuje, če je vreme vgodno,
Včeraj popoludne nam je brzojav prinesel poročilo o pričakovanem dogodku v cesarski rodovini. Kratko potem smo poslušali 25 strelov z griča cerkvi nasproti. Nekteri poslušalci so posebno radovedno pazili, bode li se oglasil še 26. grom, drugi so povpraševali, kaj neki bi to pomenilo, tretji so se tolažili z mislijo, da so si „topličarji zopet kaj za kratek čas priredili". Se ve, da ni dolgo trajalo, dokler se jim je pokanje razjasnilo.
Danes je bila slovesna sv. maša, na koncu ktere se je zapela zahvalna pesem, kar je ta-korekoč ob enem veljalo tudi napovedanemu sklepu šolskega leta. Po sv. opravilu so se učenci podali v prostorno sobo prvega razreda,
dospeli so že na goro, ko so se poslednji še na ,/fravniku" gnjetli. Opombe vreden zdi se nam tudi velik voz z venci, ki jih je takoj za mrtvaškim vozom vozil. Podoben zdel se nam je živemu vrtu! Najlepša venca podarilo je mesto Bordeau.v in pa legitimisti iz Vondee.
Vozova morala sta štirikrat podržati, da sta dospela na Kostanjevico in to priliko so Francozi porabili, da si jo vsak za spomenik vzel iz venca kak perešček, kako cvetlico ali kaj enacega.
Dospevši na goro, so Chambordovi lovci rakev zopet iz vozu vzeli, ter jo po želji rodo-vino pred cerkvijo na tlak postavili, kjer jo je knezonadškof še jedenkrat blagoslovil.
Ginljiv je bil trenutek, ko so rakev postavili v pokopališče zidano pod velikim altar-jeru. Francoske gospe, vse črno oblečene, so na glas jokale.
Večerno solnce ozrlo se jo z milimi žarki na kraj, kjer je Henrik V. tolikrat v svojem
kamor so je pridružilo še osebje krajno-šol-skega sveta pa nekoliko gostov. Tukaj se je vršila kratka skušnja, po kteri se je med otroke razdelilo oblačila in kfijig v skupni vrednosti do blizo 200 gold., ki so se zmogli pri še o svojem času opisanih priložnostih. Odlikovanco so oblekli od glave do pet, ostali bili so obdarovani s posameznimi komadi. Nek učenec je danes navlaš na sebe nategnil same staro cunje, toda ni prevari] delivcev, opeharil je — samega sebe. Po primernem ogovoru in odpevani avstrijski himni smo z inolitvo zaključili za sedaj šolsko leto. Gospodje učitelji smejo ponosni biti na vspeh, ki so ga s po-žrtovalnim trudom dosegli.
Znano jo, da se po prizadevanji kmetijske družbe štajarske v najnovejši dobi telegrafiškim potom na vse kraje priobčuje približno poročilo o sledečem vremenu. Poprej so to dobroto vživali samo Dunajčani. Enkrat smo brali, da so si omenjenci omislili veliko veselico pod milim nebom. Sli so na dotični kraj vremenskih prerokov vprašat, da li smejo namenu vstreči; vremenoslovci so jih tolažili s prijaznim nebom, a vkljub temu so se vdeleževalci z veselišča vrnili mokri do niti. Inače zgodilo se je sedaj. Sinoči, ko se je dopisnik mudil na pošti, so ravno vremenski preroki z Dunaja napovedali slabo vreme. Evo ga! Danes zjutraj je tih in že potreben dež namočil skoro presuho zemljo. Vinorejcem jo ta rosa dobro došla s pristavljeno željo, da bi tekoči mesec bil v obče le topel, ker tako pričakujejo še precej dobro trgatev. Na praznik sv. Roka se je pod večer med viharjem vsulo „nekaj peska", a zdatne škode, hvala Bogu, ni povzročil.
Domače novice.
(Današnji diocezanski list) prinaša ukaz, da se ima po vseli farnih cerkvah v nedeljo 9. t. m. obhajati slovesna služba božja z zahvalno pesmijo v spomin dvestoletnice rešitve Dunaja od krutih Turkov. Škofijska stolnica obhajala bo slovesno dvestoletnico na historični dan, toraj na 12. septembra t. 1.
(Sinočna bakljada in screnada) bila je vkljub deževnemu vremenu vendar sijanja. Pričela se je pri čitalnici in stopala z vojaško godbo po slonovih, glediščnih in gosposkih ulicah do poslopja deželne vlade, kjer se je vstavila. Tu so čitalnični pevci odpeli tri
življenji minljivost vsega posvetnega premišljeval, kjer je sam, daleč od drage mu domovine, ki jo je tudi nad vse ljubil, spominjal se deda svojega Karola X. in družili, ki tukaj notri počivajo. In sedaj je pa sam med njimi. Milje našel!
Se jedno in sicer poslednji prizor žalostnega dejanja nam je zabilježiti. Rakev prenesla se je toraj v bodoče podzemeljsko bivališče, kjer si je Henrik V. sam volil pokopan biti poleg kosti svojega starega očeta Karola X.
V pokopališče stopili so: cesarjev zastopnik, najbližnji sorodniki, ces. namestnik tržaški in še nekaj malega družili. Se jeden blagoslov in vsega jo bilo konec.
Vradno se je truplo grofa Chamborda frančiškanskemu samostanu izročilo v sredo, 4. septembra, kjer so podpisali dotični zapisnik guardijan na Kostanjevici o. Evgen Heglar, naš rojak, in jeden vradnik kraljeve bourbonske hiše. R. I. P.
pesmo: najprej cesarsko pesmi, prvo in zadnjo točko, kteri je ljudstvo poslušalo odkrito in pripelo ji trikratno gromovito „živio". V drugi pesmi odlikoval se jo g. Pucihar z brenčečim zborom vred, v tretji pa g. Meden; sploh pa se je vos zbor po svoji navadi dobro obnesol. Vmes jo vojaška godba, ktero je bil gospod polkovnik v ta namen radovoljno prepustil „Sokolu", odlikovala se tudi s tremi točkami. Potem so je sprevod vrnil po gosposkih ulicah preko nunske cerkve do čitalnice, kjer se je po krepkem „živio" razšel. — Voščeno baklje nosili so „Sokoli", pevci in drugi. — Gospod deželni predsednik, baron Winkler, je z viso-korodno svojo gospo baronovko poslušal sere-nado pri srednjem oknu. Vse je imelo narodni značaj in narodno lice.
(Nova, koristna naprava v Ljubljani.) Da Ljubljana napreduje in si že prisvoja koristne naprave drugih večih mest, kaže nov, zaprt voz, ki se ob ne preglasnem zvončkanji vozi po mestnih ulicah, vzlasti tam, kjer ni obširnih dvorišč. To je voz za smeti, namenjen, da nosijo tam, kjer se vstavlja, posli iz hiš vanj smeti, ktere, ko je poln, odvaža iz mesta. Ta naprava je vse hvale vredna, ker se po tem potu najlajše spravlja iz mesta razna nesnaga, ktera bi brez tega morda še dolgo ležala v kakem kotu. Le to bi bilo še želeti, da bi mestni magistrat bolj razglasil vsaj to: kdaj, ob kterih urah in po kterih ulicah se vozi ta voz, da bi se hišni posli vedeli ravnati po tem. Dozdaj je to še premalo razglašeno.
(Sodnijska obravnava) zoper „tajčkrajnar-ske" ponočne razsajalce pred gostilnico „pri južnem kolodvoru" bila je danes dopoldne v Križankih pred sodnikom gosp. Cuckom. Za-toženi so bili: Aleksander Mallitsch (Malič) zavoljo prestopa kužninske postave, ker jo imel svojega velikega psa seboj brez torbo in vrvice, in zavoljo hudovoljnega poškodovanja tuje lastnine; Pavel Achtschin (Aličin) zavoljo raz-žaljenja policijskega stražnika in poškodovanja tujega blaga; — in znani „žurnalist" Kari Konschegg (lvonšek) zavoljo zadnjega prestopka. (Poškodovali so bili namreč vrata in potrgali zvonce ter razžalili gostilničarja in hišno.) Dogodijo smo poročali že svoj čas obširneje. — K obravnavi prišel ni nobeden zatožencev, samo Mallitsch poslal je zastopnika dr. Štora. Zaslišane so bile tri priče: gostilničar, gospod Kodrič, njegova hišna in pa mestni stražnik M. Golob, Razsodba je bila ta: P. Achtschin je obsojen na 5 dni zapora, A. Mallitsch pa na 15 gld. kazni; K. Konschegg je oproščen vsake kazni, ker samo ponočno razgrajanje spada v policijsko področje.
(Kuhnovcem) došel je včeraj zvečer ukaz, da morejo na odhod pripravljeni biti, in vže so vso slabejo obleko v magacine oddali, boljšo oblekli in vsak mož je svojo legitimacijo prejel. Pojdejo, kakor jo slišati, na Hrvaško v Zagreb. Tudi 07. pošpolk odpotuje danes zvečer v Pulj in potem, ako bo treba, na Madjarsko. Bog daj vsem strankam hladno kri in razum, da prenagljeno in nepremišljeno ne delajo, ampak postavno in razumno, ker le tako bodo zmedene reči spet v red prišle ter se razburjeni duhovi pomirili.
(Popravek.) Vvoden članek v zadnjem listu ima po naključji pomoto, — naj se tako-le popravi: Meseca julija (15.—16.) so Turki pri-drvili pred Dunaj, a no meseca septembra itd. Meseca septembra so bili le naskoki in stiske mesta čedalje hujše, dokler ni sledila
zmaga krščanskih junakov čez krutega Turka. V porazumljenje dostavimo še to-le: Izmed krščanskih knezov je edini Ludovik XIV., se ve da, ta čas najmogočnejši vladar, bil na skrivnem prijatelj Turkom, izmed nemških knezov kujal so je edini volitveni knez Bra-niborski, votitvena kneza: Bavarski in Saksonski sta bila sama navzoča pri rešitvi Dunaja. Največ za rešitev Dunaja je storil avstrijski vojskovodja Karol Lotarinški, a 011 je bil tako skromen, pravi krščanski junak, da je vsak čas zasluge drugih povzdigoval in povsod častno mesto drugim odstopal in za-se le dobro vest spolujene dolžnosti ohranil. Duševna vez vsi vojski jo bil pa P. Marko, skrb za vse pa je bila blagega cesarja Leopolda I., ki pa zarad svojega odločnega katolieanstva nič kaj dobro ne slovi pri jednostranskih zgo-dovinopiscih.
Razne reči.
—	Od kod pride 101 strelov ob priložnosti p o r o d a v 1 a d a r s k i h otrok? Kakor vsako novino, tako so tudi 101 strelov v Parizu izumili. S početka bilo je v navadi samo lOOkrat vstreliti. Ob priliki poroda nekega francoskega princa so se kanonirji v Parizu za jeden strel všteli. Da bi gotovo 100 pokov ne zgrešili, pridali so še jednega in tako je nastalo 101 strelov. Poroštvo za resnico prepustimo »Tržaškemu Tagblattu".
—	Cigani so si pri mlinarji blizo M. sprosili pronočišča. Mlinar jim je star svinjak odkazal. O polnoči cigani strašansko upitje napravijo in celo hišo kviško spravijo. Mlinar gre radoveden gledat, kaj jim je in vidi, da imajo mrliča med saboj. Stara mati je umrla in ravnokar so jo v rakev zabili. S povzdig-njenimi rokami prosijo mlinarja, naj bi jim mrliča štiri ure daleč od tamkaj zapeljal, kjer ga žele pokopati. Mlinar rad, da se jih bode lahko znebil, zapreže in izbir iz Egipta se prične. Ko so zjutraj domov povrne, manjkalo mu je pitane svinje. Sam jo je s cigani peljal.
—	Ali bo vojska? Rekli bi, da ne, kajti v vojskinem času in kadar že nekoliko po smodniku diši, se na vežbališčih »ljubi tovariš", »čujte vojaci", »deca moja" in drugo enako čujejo, sedaj so pa še vedno »osli", »tepec" itd. in druga taka lepa naslovja, ki se navadno vojakom davajo — doma.
—	Slovstvo. Obseg 16. zvezka »Deu-tseher Hausschatz" je sledeči: Text: Leonore. iioman von Alfred Hugo. (Forts.) — Auf der Rhede. — Zwei Todestalle von europiiischer Bedeutung im Jahre 1700. Von P. Rudloff. (Schluss.) — Preis-Entwurf zum Tiirken-Denk-mal in Wien. — \Valther von der Vogehveide und seine (irabstiitte. Von Dr. Fr. Milller. — Muffrika. Skizze von Ii. Majvevvski. — Zur Geschichte des Post\vesens. Von W. M. in Maiuz. I. Alterthum. — Der Wolf in Russ-land. Von Dr. A. Berghaus. — Zur Geschichte des deutschen Badevvesens. — VVeidenverder-ber und Diingung der Korbvvaaren-Kulturen. Von M. von Schvvarzenbah. — Der Stephans-dom in Wien. — Allerlei. — Illustratio-n e n: Der Moisak-Springbrunnen vor der Na-tionalgalerie in Berlin. Orginalzeichnung von Robert Geissler. — Nach der Kirchueili. Ge-malt von E. Stieler. — Bilder zum Tisza-Eszlar Prozess. Ester Sollvmossi. Nach dem Gemalde von L. Abranyi. — Moritz Scharf. — Die Synagoge und Tempeldieners-AVohnung in Tisza-Eszlar. — Eduard Helmer's Entvvurf zum Tilrkendenkmal in Wien. — Die wieder endeckten Arkaden des Kreuzganges im Lus-samgarten zu \Vtirzburg nebst der inuthmass-lichen Grabstiitte Walther's von der Vogel-weide. — Der Stephansdom in Wien. — Eine Bekanntmachung von der Galerie des Rath-hauses zu Braunschvveig aus. Gemalt von F. O. Maver.
—	Troje francoskih dinastij i m e 1 o j e trikrat p o t r i brate na pre-
stolu. Henrika V. (grof Chambord) ni več. Umrl je v prognanstvu. Trije poslednji kralji staršegabourbonskega rodu bili so Ludovik XVI., Ludovik XVIII. in Karol X., trije bratje. Trije poslednji« kralji iz rodu Valois bili so: Franc II., Karol IX. in Henrik 111., trije bratje; in trije poslednji kralji iz naravnost-nega pokolenja Kapetingov bili so Ludovik X., Filip V. in Karol IV., trije bratje.— Dve sto in petdeset let bo skoraj preteklo, kar na francoski prestol in nikdar sin za očetom sedel. Ludovik XIV. bil je poslednji naslednik svojega očeta leta 1643. Vladal je do 1715, in le nekoliko pred smrtjo umrl mu je sin kraljevič Louis leta 1711; zapustil je dva sina, ki sta mu tudi zgodaj sledila v temni grob. Sin starejšega od teh dveh bratov je vse preživel, ko je stari oče Ludovik XIV. umrl in je prestol nastopil pod imenom Ludovik XV. Sin njegov poročil so je z Marijo Josipino Saksonsko, pa je tudi pred svojim očetom umrl. Toraj za Ludovikom XV. zopet ni sin, temuč vnuk vlado nastopil, kakor Ludovik XVI. leta 1774. Žalostno je končal po glavosečniei. Sinu njegovega imenovali so sicer Ludovika XVII., toda ni prišel nikdar do prestola, temveč je leta 1795 umrl. Za časa prve prekucije dvignil se je Napoleon za cesarja; njegov sin ni imel sreče, da bi bil za njim sijajni prestol zasedel. Umrl je v Schonbrunnu poleg Dunaja pod imenom »vojvoda Reichsstadt-ski". Restavracija leta 1814 pomagala je zopet bratu umorjenega Ludovika XVI. na prestol, kterega je zasedel pod imenom Ludovik XVIII., za njim prišel je zopet brat njegov Karol X. Leta 1830 so ga prognali in nekaj let poprej umorili so mu pa sina vojvode Berryškega, očeta grofa Cham-borda, ki je kakor Henrik V. v Frohsdorfu svoje življenje sklenil, a prestola ni zasedel. Pre-kucija leta 1830 pomagala je Orleanovcu Louis Filipu do prestola, ki je bil sin brata Ludovika XVI. Louis Filip zgubil je sina leta 1842, ko se mu je voz prevrnil in sedaj vnuk njegov, grof Parižki na francoski prestol čaka. Za kratek čas republike po odstavljenji Louis Filipa dvignil so je Napoleon III. na prestol. Temu so Nemci pri Sedanu sapo zaprli in tudi temu ni sin nasledoval. Zgodilo se mu je enako, kakor sinu prvega Napoleona , umrl je daleč od domovine na p tuji zemlji. V angleški službi kadet, bojeval se je proti Culukafrom, kjer so ga ubili. Taka je osoda vladarskih rodovin na Francoskem. Pregrehe očetov se mašujejo nad potomci v tretjem in sedmem rodu! Et nune reges intelligite, erudimini, qui judicatis terram.
—	Ruski romanopisec Ivan Tur-genjev umrl je v 65. letu svoje starosti v Parizu. Ivan Sergijavič je bil jeden največjih pesnikov. Delal je skoraj do poslednjega časa. Nič manj kakor poet, je on tudi kakor patriot občudovanja vreden. Rodil se je leta 1818 v Orlu; prve študije izvršil je v Moskvi, stopil leta 1833 ravno tamkaj na univerzo, študiral pozneje v Petrogradu in leta 1838 tudi v Be-rolinu. K najboljšim njegovim proizvodom se štejejo: »Paraša" (1843), ..Pogovor" (1848), »lovčev dnevnik" (1852) in »oče in deca" (roman 1862). Žalibog, da so marsikteri njegovi romani nenravni in tudi bogotajski.
—	Kralj požepnih tatov živi, kakor vsaka velika »živina", na Angleškem in se imenuje Jožef Chester. Nakradel si je toliko denarja, da sedaj lepo v miru, kakor grajščak blizo Birminghama živi. Jožef Chester osnoval je v Londonu lastuo šolo za tatove, ki je najbolj glasovite »pick-pocket" (požepne tatove) izgojila. Po francoski razstavi leta 1878, pri kteri si je kralj teli »piek-pocketov" šo nad 300.000 frankov »zaslužil", zašla mu je srečna zvezda in zasačili so ga prvi pot, ter ga na 6 mesecev ječe obsodili. Ta nesreča je pa gla-sovitega tatu tako žalila, da je sklenil „v privatno življenje podati se", kar mu je bilo zarad velicega prisvojenega si denarja prava igrača. Ko je v Parizu svojih 6 mesecev do-sedel, vrne se v London, proda tatinsko šolo nekemu svojih vrednih naslednikov, kupi si blizo Birminghama grajščino, kjer sedaj kakor vsak drug meščan pošteno živi. Ce tudi je pod vodnim policijskim nadzorstvom, ga to prav
nič ne moti. Šest otrok ima in vsem je izvrstno odgojo preskrbol, in pravijo, da so ni bati, da bi kdo njegovih sinov na nepoštena pota zašel. Ali — kar mačka rodi — miši lovi!
—	V Birminghamu na Angležkem so napeljali iz več hiš v cerkev telefon, da bo mogoče tudi tistim, ki no morejo osobno k službi božji, na ta način se je udeležiti.
—	Najbolj severna železnica na svetu bode ona iz Lulca v Ofotonfjord, na Skandinavskem polutoku. Njena zadnja postaja stoji ob iztočnem morji pod 65-35, prva pa ob Atlantiku pod 68-5 severne širjave.
—	S o 1 č n a temperatura znaša po najnovejših na račune oprtih poskusih 2800 stopinj Celsijevega toplomera. Sreča, da je tako daleč od nas, kajti take temperaturo bi ne mogla nobena rastlina in take svitlobe nobeno oko prenašati, ko bi bližje bila.
—	O koleri se iz Kaire poroča, da je od 3. do 4. zjutraj umrlo v gorenjem Egiptu 34 oseb.
Telegrami „Slovencu".
Dunaj, 5. sept. Danes popoldne ob 1. uri bil je v Laksenburgu slovesni krst novorojene princesinje po predpisanih obredih, krstil je knezoskof dunajski, dr. Granglbauer. — Botra bila je Nj. Veličanstvo cesarica, novorojena nadvojvodinja dobila je % imena Elizabeta, Marija Henrieta, Štefanija, Gizela. — Poročilo zdravnikov glasi se o materi in detetu prav ugodno.
Dunaj, 6. sept. „Wienerzeitung" poroča, da je vsled predloga pravnega ministra Pražaka po cesarskem lastnoročnem pismu cesar odpustil 200 obsojencem po nekaj kazni ali tudi vso kazen.
Budapešt. 6. sept. Vladni list razglaša kraljevo lastnoročno pismo banu Pejače-vicu in Rambergu; prvi je za čisto odpuščen. drugi pa imenovan začasno za kraljevega komisarja do tje. ko se bo moglo banovo mesto zopet namestiti. Naročeno mu je izvršiti vse, kar je o sedanjih nemirih potrebno.
Dunajska borza.
5. septembra.
Papirna renta po 100 gld.	78 gl. 05			kr.
Srebcrna „ „ „ ,, .	78	11	50	1»
4 % avstr. zlata renta, davka prosta .	99	11	20	11 .
Papirna renta, davka prosta	93	11	—	
Ogerska zlata renta 6%	119	n	10	
„ 4% .	86	11	55	n
„ papirna renta 5%	85		15	
Kreditne akcije . . 100 gld.	289	11	40	n
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	106	„	—	„
„ avstr.-ogerske banke	835	11	—	IV
„ Liinderbanke	102		75	
,, avst.-oger. Lloyda v Trstu	645	'f)	—	
„ državne železnice .	319	n	—	
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	229	11	25	11
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice	107	n	30	11
., „ Ferdinandove sev. „ 4% državno srečko iz 1. 1854 250 gl.	104	11	75	"
	120		50	
4% „ ...... 1860 500 „	133		20	n
Državne srečko iz 1. 1864 100 „	168		50	fl
...... „ 1864 50 „	168		—	
Kreditne srečke 100 „	168		50	M
Ljubljanske srečke . . 20 „	23		—	
Kudolfove srečke . . 10 „	20		25	11
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104	11	25	11
London Srebro Ces. cekini Francoski napolcond. Nemške marko .
Dva majhna učenca
od 9—14 let stara, se vzameta na stanovanje in hrano; na željo starišev jih podučuje gospodar, ki je skušen učitelj tudi v predmetih za ljudsko šolo. Kaj več se zve v katoliški bukvami.	(4)
120	11 1»
5	11 11 „ 66 „
9	„ 51 ,
58	„ 45 ,,