//196337 VSEM DELAVCEM, UPOKOJENCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRUGIM BRALCEM GLASILA ŽELIMO SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1987! PREGLED NEKATERIH KAZALCEV RAZVOJA DINOSA V 40 LETIH V prejšnji številki glasila smo v članku ,,Štiri desetletja dela in ustvarjalnosti" preleteli zgodovinski prerez naše delovne organizacije z vidika njene dosedanje organiziranosti. V naslednjem prispevku pa želimo prikazati kazalce poslovanja DO DINOS od njene ustanovitve pa do danes. Iz nekaterih najpomembnejših podatkov, ki smo jih izbrali, prikazujemo stopnje rasti, da bi si lahko ustvarili realno sliko razvoja v štiridesetih letih. Zaradi lažjega razumevanja dajemo k posameznim kolonam naslednji komentar: 1. Količinski kazalec kaže, kako so se povečevale količine po posameznih letih. Kot primerjalno leto smo vzeli leto 1950 (delovna organizacija je bila ustanovljena leta 1946, vendar je do leta 1951 poslovala v okviru zvezne direkcije brez lastne samostojnosti). Iz podatkov je razvidno, da smo v obdobju 40 let povečali količine za 8,8 krat, kar pomeni, da je bil povprečni trend rasti 2,2 % na leto; če bi vzeli leto 1986, bi bil še nekoliko večji. V ilustracijo naj pove- mo, da kaže ocena za letošnje leto povečanje fizičnega obsega poslovanja 5,9%, to je precej več, kot kaže dolgoletno povprečje. 2. Vrednostni kazalec realizacije — tu smo imeli več težave, ker gre pri vrednostnem povečanju za več vplivov, od katerih sta najvažnejša stopnja inflacije in spremembe v strukturi odpadkov deloma pa tudi vpliv dopolnilnih dejavnosti (primarni materiali, predelave ipd.). Pomagali smo si z deflatorji Zavoda SRS za statistiko, da smo s tem izločili vpliv inflacije na vrednostno poveča- nje, kjer pa ne razpolagajo z deflatorji za dejavnost sekundarnih surovin, ampak le za dejavnost repromateria-lov, in še to cen na drobno. Zato je treba realne stopnje rasti obravnavati z določeno rezervo oz. predpostavko, da so se cene sekundarnih surovin gibale v določeni korelaciji s cenami primarnih proizvodov. Dolgoročno gibanje oz. trend rasti kaže povprečno letno realno rast v višini 1,6 %, s tem da je v posameznih letih prihajalo do precejšnjega odstopana od tega odstotka. Preveč prostora bi zavzelo, če bi hoteli pojasnjevati vse vzro- ŠTEVILČNI KAZALCI RAZVOJA DO DINOS Leto Količina ton Stopnja rasti Vrednost realizacije Realna stopnja rasti Poslovni skladi Verižni indeks Štev. zaposl. Stopnje rasti Fizična produktiv. kg Stop. rasti 1950 26.000 100,0 6.000.000 ni podatkov 248 100 104.839 100 1955 34.079 131,0 9.000.000 60.000 100 382 154 89.212 85 1960 55.150 212,1 20.000.000 235.000 392 466 188 118.348 113 1965 75.218 289,3 40.623.693 + 44,8 1.500.000 638 511 206 147.198 140 1966 75.376 289,9 52.489.329 + 4,9 3.101.081 207 545 220 138.305 132 1967 79.840 307,0 58.821.119 + 4,7 1.126.130 39 501 202 159.361 152 1968 82.848 318,6 74.088.330 + 23,5 3.003.274 245 487 196 170.119 162 1969 88.422 340,0 79.932.853 -0,9 4.220.677 140 489 197 180.822 172 1970 95.520 367,4 99.427.857 + 10,7 5.853.959 139 464 187 205.862 196 1971 108.945 419,0 159.732.159 + 41,2 7.974.323 136 475 191 229.358 219 1972 117.658 452,5 195.928.325 + 5,2 8.348.310 105 486 196 242.095 231 1973 115.646 444,8 231.062.819 + 1,0 7.018.177 84 483 195 239.433 228 1974 137.325 528,2 316.640.685 + 7,9 30.690.850 437 525 212 261.571 250 1975 134.428 517,0 350.350,238 - 12,2 28.117.223 92 536 216 250.799 239 1976 132.088 508,0 370.634.374 -3,2 29.669.147 105 527 212 250.641 239 1977 144.728 556,6 401.386.878 -4,7 31.646.828 107 509 205 284.338 271 1978 153.250 589,4 493.323.361 + 7,7 45.719.233 144 496 200 308.972 295 1979 168.631 648,6 639.701.720 + 4,2 57.553.132 126 510 205 330.649 315 1980 172.238 662,4 965.167.930 + 15,4 109.770.121 191 514 207 335.093 320 1981 175.288 674,2 1.504.142.742 + 7,5 178.626.611 163 510 206 343.702 328 1982 193.436 744,0 2.326.570.967 + 20,9 326.460.000 183 508 205 380 780 363 1983 188.039 723,2 3.248.099.355 -0,3 402.549.600 123 501 202 375.327 358 1984 196.702 756,5 5.094.720.946 + 1.2 644.035.700 160 500 202 393.404 375 1985 217.962 838,3 10.010.560.610 + 9,3 824.588.000 128 512 207 425.707 406 ocena 1986 231.000 888,5 14.700.000.000 - 23,0 400.000.000 48 550 222 420.000 401 ke, ki so na to vplivali. Zato bomo omenili le ekstremna primera oz. odstopanje od povprečne rasti. Največje vrednostno letno realno povečanje je bilo doseženo v letu 1965, kjer je bila vzrok gospodarska reforma, ki je imela med drugim za cilj tudi uskladitev cen med bazno in predelovalno industrijo v korist bazne. Ker ne razpolagamo s podatki (deflatorji) za obdobje pred tem, lahko samo predpostavljamo, da so bile cene sekundarnih surovin pred tem relativne glede na primarne močno podcenjene. Naj večje vrednostno letno realno zmanjšanje pa je pričakovati prav v letošnjem letu, ko praznujemo to letnico obstoja podjetja, zaradi prekinitve avtomatičnega mehanizma uravnavanja cen cen sekundarnih surovin glede na gibanje cen primarnih in njihovega velikega zaostajanja, kar se je dobro videlo že ob rezultatih periodičnega obračuna v 9 mesečju. Vse to ima tudi precejšen negativni vpliv na doseganje ostalih kazalcev gospodarjenja. 3. Pri prikazu gibanja doseženega poslovnega sklada smo uporabili verižni indeks, ker na njegovo gibanje ne vpliva le-to, kar smo pojasnili v predhodni točki pod predpostavko, da veljajo vsaj približno enaki pogoji za vhodne kot izhodne surovine, ampak so posredi tudi predpisi, ki marsikdaj po svoje krojijo ustvarjena sredstva za lastni razvoj in sploh pogoje gospodarjenja. Tudi tu vidimo, da je bilo najbolje v letu 1965, to je ob gospodarski reformi, ki nam je dodobra napolnila sklade, vendar je bilo že 2 leti kasneje, to je leta 1967, opaziti najhujši padec v 40-letni zgodovini, katerega vzroki so bili tako objektivne kot subjektivne narave. 4. Število zaposlenih in fizično produktivnost obravnavamo skupaj. Oba podatka sta skupaj s podatkom o količinskem obsegu poslovanja zelo zanimiva in kažeta, da smo stalno povečevali fizično produktivnost, to pomeni, da je leta 1950 prišlo na delavca 105 ton, leta 1986 pa že 441 ton sekundarnih surovin. Dejansko pa še več, saj bi praviloma morali upoštevati tudi vhodne surovine, ki pridejo v skladišče in ne le one, ki gredo iz skladišča. Vse to je bilo mogoče le zaradi stalnega povečevanja delovnih sredstev in zboljšanja organizacije dela. Mislimo, da ni treba posebej naštevati, s kolikšnim številom raznih vrst kamionov, dvigal, viličarjev, stiskalnic, pake-tirk, Škarij, zabojnikov itd. danes razpolagamo in s kakšnim številom smo leta 1950, ko je bilo v glavnem prisotno ročno delo z lopatami, vilami itd. Koliko trpljenja včasih in koliko danes, vedo najbolje povedati upokojenci. Seveda pa je zato potrebno več znanja in spretnosti pri upravljanju s strojno opremo, več skrbi in čuta odgovornosti za njeno vzdrževanje, več usposabljanja za varno delo, več organizacijskih in drugih sposobnosti. Zato je treba več informatike, podatkov, simulacij posameznih predvidljivih situacij in podobno. Seveda je povedano lahko le RAiČ.V (TJ & (W0S<*vrcu določen segment, ki kaže na razvoj delovne organizacije; podatek, če ni ustrezno popravljen, zelo malo ali nič ne pove. In ne navsezadnje, tudi številke nikoli vsega ne povedo, saj je človek družbeno bitje, ki ga zanima tudi okolje, v katerem skupaj z drugimi ustvarja ..pridelek". Zagnanost, volja do dela, dobro počutje, tovarištvo, prijetni spomini pa težave, razočaranja in še bi lahko naštevali, vse to so „bolez-ni" sodobnega človeka, ki si želi jutrišnji boljši dan. Zato tudi dela, pripravljen se je žrtvovati in odpovedati marsičemu. Volja kot pravijo, pa tudi znanje in čimveč znanja, to bo potrebno za naslednjih 40 let. Janez Ramovš DRUGI O NAS V novembrski številki strokovno-informativnega časopisa jugoslovanskih delovnih organizacij iz dejavnosti sekundarnih surovin „SEKUNDARNE SUROVINE - INOT" je bil objavljen daljši prispevek o delu s sekundarnimi surovinami v Sloveniji pod naslovom „KAKO TO RADE SLOVENCI". V njem avtor članka poudarja, da je bil prav v Sloveniji v zadnjem času dosežen največji razvoj pri zbiranju koristnih odpadkov in pripravi sekundarnih surovin. Pri tem, navaja prispevek, ima določen delež tudi širša družbena skupnost. Zato je v tem članku objavljen pogovor s svetovalko Izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za sekundarne surovine tovarišico Vlasto Uršič. PREJELI SMO PRIZNANJE SREDNJE NARAVOSLOVNE ŠOLE LJUBLJANA Srednja naravoslovna šola Ljubljana je DO DINOS ob 50-letnici obstoja šole podelila priznanje za pomoč in dolgoletno sodelovanje pri razvoju ustanove. Sodelovanje naše organizacije s Srednjo naravoslovno šolo Ljubljana, Peričeva 4, je bilo opredeljeno s samoupravnim sporazumom z dne 27. 11. 1984, o čemer je sprejel sklep delavski svet TOZD PSO. Pred 50 leti je bila ustanovljena Državna gimnazija za Bežigradom v Ljubljani. V času preobrazbe srednjega šolstva v Sloveniji je v letu 1981 šola pričela izvajati vzgojno-izobra-ževalne programe naravoslovno-matematične in geološko-rudarske usmeritve in se naslednje leto preimenovala v Srednjo naravoslovno šolo, Ljubljana. Stanislav Pesjak INVESTICIJA V CELJU V ZAKLJUČNI FAZI Investicija izgradnje terminala I. faze se končuje. Postavljeni žerjav, poizkusna proizvodnja, razkladanje in nakladanje vagonov, transport po železnici in cesti daje že končni videz urejene proizvodnje. Če naredimo analizo trenutnega stanja s PC Celje, ugotavljamo, da smo kljub kasnitvi izvajalcev uredili: — poizkusno obratovanje Škarij I ARNOLD v polnem teku, — proizvodnjo starih in novih paketov na paketirki „RI-KO", — kompletno urejeni sistem premikanja vagonov s traktorjem TORPEDO, — rešeno imamo trenutno razkladanje in notranji transport železa, dospelega z vagoni, — urejena je kompletna Al ograja, — v poizkusnem obratovanju imamo napravo EKR 80 za omejevanje električne konice, — postavljena je kompletna konstrukcija žerjava brez voznega dela. Kaj za poizkusno 9-mesečno proizvodnjo nameravamo še urediti: — dokončno montažo žerjava s p robnim zagonom, — montažo Škarij II ARNOLD, — montažo dvigala LIV, — prostor za drobno prodajo in odkup, — zunanjo ureditev parkirnega prostora. Predvidevamo, da bomo navedena dela zaključili do 31. januarja 1987. V naslednjem letu planiramo 9-mesečno poizkusno proizvodnjo s 45.000 ton predelave za železarne in livarne. Število zaposlenih bo v odvisnosti od potreb, ki bodo najbolj izražene v poizkusni proizvodnji, povečano. Če bomo medtem rešili problem ročnega rezanja, bomo zaposleni ostali v sedanjem številu. Gabrijel Omerza Dela na celjskem terminalu so v zaključni fazi AKTIVNOSTI NA PODROČJU TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA Zavedajoč se pomena dejavnosti zbiranja in predelave koristnih odpadkov v sekundarne surovine za družbeno in naravno reprodukcijo, so delavci Dinosa že kmalu spoznali in začrtali razvojno pot svoje delovne organizacije. Praznovanje 40-letnice obstoja delovne organizacije je pomenilo praznovanje uspehov na prehojeni poti. Od prvotne dejavnosti trgovskega značaja je Dinos prešel na industrijsko dejavnost zbiranja proizvodnih ostankov in koristnih odpadkov ter njihove predelave v sekundarne surovine po sodobnih tehnologijah, ki danes že popolnoma prevladuje. Z nenehnimi vlaganji v razširitev zbiralne mreže, v transportno ter proizvodno opremo in objekte ob uvajanju sodobnih tehnologij in organizacije dela je izredno povečal proizvodnjo sekundarnih surovin in izboljšal njihovo kakovost, tako da med sorodnimi dejavniki v SFRJ dosega prvo mesto po proizvedenih količinah in po dohodku na delavca, kakor tudi po akumulativni sposobnosti. Nadaljnji razvoj dejavnosti Dinosa, ki je začrtan v poslovni politiki in strategiji razvoja ter v razvojnih pro-gramiih kot sestavinah planskih dokumentov DO in TOZD do leta 1990, je na razvojno-tehnološkem področju usmerjen v razvoj novih izdelkov, tehnologij ter opreme za zbiranje, transport in predelavo odpadkov, v izboljšanje strukture in kakovosti obstoječih proizvodov, v proizvod no-teh-nološke racionalizacije zaradi znižanja proizvodnih stroškov, humanizacije dela in izboljšanja delovnih pogojev v proizvodnji, v višjo stopnjo predelave odpadkov. v prilagajanje strukture in kakovosti vložkov tehnološkim potrebam in zahtevam uporabnikov ter njihovemu razvoju, v pripravo in realizacijo razvojno investicijskih programov in projektov ter v razvoj področja tehnološkega razvoja samega v smislu strokovne in kadrovske krepitve, uvajanja sodobnih metod razvojnega dela, povezovanja z drugimi strokovnimi službami Dinosa in zunanjimi strokovnimi inštitucijami ter razvoja in vključevanja v računalniško podprti dokumentacij s k o-in formacijski sistem. Za uresničevanje take razvojne usmeritve je temeljnega pomena jasna opredelitev funkcije in nalog področja tehnološkega razvoja ter sodelovanja s področjem trženja z operativno pripravo dela in proizvodnjo, kakor tudi z zunanjimi inštitucijami. Za boljše razumevanje v nadaljevanju navedenih načrtovanih aktivnosti področja tehnološkega razvoja ne bo odveč kratka predstavitev razvojno-tehnološkega procesa in temeljnih funkcij strokovnih služb v tem procesu. Odločitev za razvoj in uvedbo novega izdelka, tehnologije ali proizvodnih sredstev mora temeljiti na predhodni, strokovno utemeljeni ekonomski analizi, ki pomeni začetek razvoja. Analiza mora obdelati velikost trga, zahteve in. naravo kupcev, možne trende, konkurenčnost, oceno plasmaja izdelka na trgu, stroške za razvoj, proizvodnjo in tržno uvedbo izdelka ter oceno dohodka. Pri tem ima posebno vlogo trženje, ki pomeni začetek in konec kakršnekoli razvojne akcije. Kot pogoj realnega planiranja mora biti najbolj informiran člen industrijske proizvodnje, ki stalno zajema informacije o stanju lastne proizvodnje in prodaje ter konkurence z vzroki za uspeh ali neuspeh in spremlja nove perspektivne izdelke. Kazati mora na uvedbo ali umik proizvodnega programa, na velikost vplivov pri kreiranju novih izdelkov ali pri preoblikovanju obstoječih glede na trg tako, da bodo kakovostni, uporabni, konkurenčni v ceni in da bo dosežen predvideni cilj. Planiranje industrijske proizvodnje terja čimbolj zanesljivo definicijo izdelka. Planiranje proizvodnje pa mora biti hkrati živa zveza med okoljem in trženjem. Služba trženja mora tesno sodelovati z razvojno službo pri koncipiranju izdelkov, pri njihovem spreminjanju ter pri odločanju o vključevanju novih investicij ter o smiselnosti nadgrajevanja z lastnim in tujim znanjem. Razvoj, ki obsega poleg razvoja samega tudi raziskave, mora temeljiti na sodobnih metodologijah dela, majhni režiji in visoki učinkovitosti. To je mogoče doseči le z dobro koordinacijo in organizacijo kateregakoli razvojnega projekta, kar pomeni, da mora razvojno-raziskoval-no delo upoštevati organizacijske zakonitosti. Pri tem je zlasti pomembno ažuriranje razvojnh faz variantnih rešitev in vključevanja sodobnejših sredstev za skrajšanje razvojnega časa. Področje razvoja mora biti organizirano tako, da je sposobno kvalitetne strokovne ocene in tudi kvalitetnega predloga kakršnekoli akcije, ki zadeva obstoječe zasnove izdelka ali tehnologije, njene spremembe ali povsem nove zasnove zaradi povečanja koristnosti, kakovosti in uporabnosti kot opozarja trženje oz. razmere na trgu. Razvoj mora biti prav tako sposoben zmanjševati zahtevnost strukture, tehnologije, nepotrebne natančnosti, različnosti materialov, trajanje izdelave itd., kar mora biti rezultat stalnega posvetovanja in sodelovanja s službama trženja in tehnologije. Razvoj mora sistematično vključevati domače notranje in zunanje pa tudi tuje umske potenciale in koristne informacije s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev, skupinsko orientiranega reševanja problemov in časovno opredeljenih oz. diktiranih akcij, ki fleksibilno koncentrirajo strokovni kader na reševanje problemov glede na njihovo na- ravo, značilnosti in specifičnosti. Podobne značilnosti kot razvoj morata imeti tudi tehnologija in proizvodnja glede na stalno spreminjanje tehnoloških postopkov oz. uvajanje novih, uvajanje metodologij za zmanjševanje stroškov z nujnostjo uvajanja računalniško vodenih procesov, kontrole kvalitete in medfaznega vrednotenja rezultatov s končnim testiranjem pomembnih izhodnih parametrov, da se zagotovi vpliv na stalnost kvalitete proizvodnje, na zmanjševanje proizvodnih stroškov, na izboljšanje delovnih pogojev itd. Odločitev o izboru, razvoju in uvedbi novega izdelka, tehnologije ali proizvodnih sredstev, ki se sprejme na ravni strokovnega kolegija ob sodelovanju vodij ustreznih služb, mora temeljiti na strokovnih osnovah, ki jih v medsebojnem sodelovanju koordinirano pripravijo službe trženja, razvoja, tehnologije in proizvodnje vključno s plansko službo. Da bi priprava strokovnih razvojnih osnov potekala organizirano, celovito, pravočasno in v medsebojnem sodelovanju, smo v programu dela področja tehnološkega razvoja za leto 1987 opredelili poleg konkretnih raz-vojno-tehnoloških nalog in aktivnosti tudi naloge, ki se nanašajo na opredelitev postopka, vsebine dela in funkcij posameznih strokovnih služb v procesu razvoja in uvajanja novega izdelka, tehnologije ali proizvodnih sredstev ter pri uvajanju racionalizacij, inovacij in koristnih predlogov v obstoječo proizvodnjo. Ta naloga ter naloge na področjih načrtovanja in metodologije razvojnega dela, informacijskega sistema, izobraževanja ter strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, so temeljnega pomena za notranjo strokovno rast in krepitev funkcije področja tehnološkega razvoja ter njegovega sodelovanja in povezovanja z drugimi strokovnimi služba-' mi v delovni organizaciji ter strokovnimi inštitucijami izven nje v zvezi z uresničevanjem konkretno zastavljenih nalog. V predlogu programa dela področja tehnološkega razvoja za leto 1987 smo skladno z navedenim ter opredeljeno poslovno politiko in strategijo razvoja ter razvojnimi programi delovne organizacije in TOZD do leta 1990 in na podlagi tekočih razvojnih in inovacijskih pobud opredelili naloge po področjih. Področje razvoja novih tehnologij in proizvodov obsega: — dokončanje razvoja in dokumentiranje sistema zbiranja odpadne steklene embaleže s programom uvajanja v prakso, — uvajanje dejavnosti termične imobilizacije galvanskih muljev v alumo silikatih po upravni verifikaciji postopka na pod lagi elaborata izvedenih raziskav, — usposobitev in aktiviranje novega vira porabe odpadnih gum kot dodatnega energetskega vira v cementni industriji ter zagotovitev pogojev za povečanje zbiranja, transporta in skladiščenja odpadnih gum, — zaključek modelnih raziskav pirolitskega postopka za obdelavo kom-pozitinih materialov, opredelitev tehnično-teh-noloških parametrov na podlagi povečevalnih metod za projektiranje industrijske naprave ter izdelava idejnega projekta kot podlage za pripravo investicijskega programa in izvedbenega projekta, — analiza virov lesnih in drugih gorljivih odpadkov ter možnosti njihove predelave v brikete za kurjenje v individualnih kuriščih, izdelava predlogov idejnih rešitev kot podlage za odločitev o razvoju in uvajanju dejavnosti, — izdelava predloga programa in idejnega projekta regeneracije fotografskih fiksirjev in pridobivanje srebra kot podlage za odločitev o izdelavi investicijske dokumentacije in o uvedbi sistema, — razvoj novih postopkov za razrez kosovnih odpadkov železa oz. kasaci-jo železnih konstrukcij, — opredelitev postopa izločanja odpadnih olj in oljnih emulzij iz jeklenih ostružkov in ekološko varnega odstranjevanja z idejno projektno rešitvijo, — opredelitev postopka površinskega čiščenja in predelave nove jeklene pločevine v vložek za potrebe kemične industrije s projektom idejne rešitve. Med projektno-investicijski-mi nalogami so najpomembnejše: — razširitev in rekonstrukcija obrata za predelavo koristnih odpadkov DE Ledine pri Mariboru, vključno z ekološko sanacijo območja, — opredelitev in izvajanje programa aktivnosti v zvezi s preselitvijo zbiralnice v Gornji Radgoni na novo lokacijo in izgradnjo delovne enote na tej lokaciji, — dopolnitev investicijskega projekta predelave jeklenih ostružkov v PC Črnuče in izvedba priprav za prvo fazo izgradnje, — izdelava projektno-inves-ticijskih osnov za povečanje obsega in izboljšanje kakovosti priprave železarskih in livarskih vložkov v predelovalnih centrih glede na povečanje potreb Slovenskih železarn in livarn. Na področju racionalizacije obstoječih sistemov zbiranja in predelave odpadkov je vrsta pomembnih in zahtevnih nalog. Med najpomembnejšimi so: — izdelava tehnoloških projektov kot podlaga za enotno ureditev in opremo zbiralnic, skladišč in delovnih enot, — optimizacija in tipizacija naprav in opreme za sisteme zbiranja, pretovarjanje, notranjega in zunanjega transporta, sortiranja in predelave vseh vrst odpadkov v sekundarne surovine z razvo- Vse bolj popularni zbiralniki za steklo VETHov k ATA RfAJfc 8JUt MISLIM, £>A JE PLAV, E>A SE 3*2 PLISPEVam (f Ž6/LA/V3U STA LESA STEBLA jem novih naprav in opreme, — tipizacija proizvodnih in skladiščnih objektov, — izdelava tehnoloških projektov in postopkov zbiranja in predelave odpadkov s standardi kakovosti sekundarnih surovin, normativi porabe materialov, energije in časa ter opredelitvijo proizvodnih sredstev kot podlago za načrtovanje proizvodnje, operativno pripravo dela, kontrolo kakovosti proizvodnje in ugotavljanja proizvodnih stroškov, — humanizacija dela in izboljšanje delovnih pogojev v proizvodnji pri opravljanju najtežjih del na prostem pod obremenitvami delovnega in zunanjega okolja, — višja stopnja predelave odpadkov ter izboljšanja strukture in kakovosti vložkov glede na tehnološke zahteve uporabnikov, — racionalizacia sistema selektivnega zbiranja, sortiranja, skladiščenja tran- sporta in predelave odpadnega papirja z opredelitvijo ukrepov na različnih ravneh, — priprava kakovostnega livarskega vložka na podlagi selektivnega zbiranja in usmerjanja kakovostnih surovin v predelavo, — priprava kakovostnih vložkov za proizvodnjo ferosilicija, modifikator-jev za livarne in normalnega korunda. S tem so podane glavne splošne in konkretne razvojne naloge in usmeritve na področju tehnološkega razvoja. Predstavljajo izhodišče za usklajevanje in opredelje- vanje razvojnih elementov plana za leto 1987. Do sprejetja planov bosta opravljena izbor in natančnejša opredelitev razvojno-tehnoloških nalog ter potrebnih pogojev za njihovo uresničevanje. Srečko Brus PODPISANE PRVE POGODBE Sistem in zbiranje odpadne steklene embalaže se lepo uveljavlja. V Ljubljani se veča število postavljenih zbiralnikov in zbrana količina odpadnega stekla. Že v kratkem bomo imeli tu 150 zbiralnikov. Nenehno pa nas kličejo predstavniki krajevnih skupnosti, lastniki bifejev, hišniki večjih blokov ali pa kar občani, da tudi pri njih namestimo zbiralnik. Seveda vsem ne moremo takoj ugoditi. Program za leto 1986 je predvideval postavitev približno 300 zbiralnikov. Smo v fazi uvajanja sistema, ko se še vedno srečujemo z neznankami in bi s prehitro širitvijo sistema zabredli v organizacijske in druge težave. V eni od prejšnjih številk glasila smo že omenili, da se dogovarjamo tudi drugod v Sloveniji na vzpostavitev zbiranja stekla. Tako imamo podpisane pogodbe še za nekatera področa v Sloveniji. V Novi Gorici smo v zaključku postavitve 65 zbiralnikov, v grosupeljski občini jih bomo v kratkem postavili petindvajset, v črnomaljski pa enaindvajset. Predlog lokacij pa pripravljamo tudi za občino Novo mesto. V zimskih mesecih bomo aktivnosti prenesli v toplejše kraje —. v našo obalno regijo, in Istro. Mogoče tudi na (Reko. Nato pa v Krško, Brežice, Kočevje, Ajdovščino . . . Izdelana bo prva serija 2000 I zbiralnikov, oznake E 2. Preizkušamo pa tudi „bolk" izvedbo volumna 1600 1. Razvili smo izpopolnjen člen dvigala za rokovanje z zbiralniki. Naročenih imamo 5 barv. V izdelavi je dokumentacija, ki bo služila za prenos aktivnosti v naše DE. V sistem STEKLO so se začela vključevati tudi druga področja v DO DINOS — trženje, pravna služba itd. Aktivnosti v DO DINOS se takoj širijo in prehajajo v organiziran sistem aktivnosti, ki so osnove za nemoteno širjenje in uvajanje zbiranja stekla v vsej SR Sloveniji, pripravljamo pa tudi prve korake izven naše republike. Širše o programu za leto 1987 bomo opisali v eni naslednjih številk. Rafael Kravcar SPREJEM ZA PREDSTAVNIKE LJUBLJANSKE UNIVERZE ... Naša delovna organizacija že 4 leta sodeluje z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani, točneje z njenim Računalniškim centrom, na področju informatike in računalništva. To sodelovanje je za DINOS izrednega pomena pri nadaljnjem razvoju dejavnosti v smislu sodobnega pristopa poslovne informatike kot tudi informacijskega sistema kot celote. Ta oblika sodelovanja je med drugim porodila nove zamisli še o trdnejši povezavi tudi z Inštitutom Jožefa Štefana ter fakultetami za strojništvo, tekstilno tehnologijo, metalurgijo in drugimi ustanovami v okviru univerze. V znak zahvale za uspešno sodelovanje je delavski svet delovne organizacije DINOS ob 40-letnici podelil ljubljanski Univerzi posebno priznanje, ki ga je rektorju prof. dr. Ivanu Kristanu izročil generalni direktor Vladimir Kralj. Sprejema sta se udeležila še predstojnik Računalniškega centra Univerze dipl. ing. Franc Mandeljc in predsednik poslovnega odbora Računalniškega centra Univerze, dr. Viljem Rupnik. ... IN ZA POSLOVNE PARTNERJE Ob letošnjem jubileju smo pripravili sprejem tudi za predstavnike nekaterih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo priprave sekundarnih surovin in s katerimi DINOS že vrsto let navezuje tesne prijateljske in poslovne vezi. Udeležili so se ga predstavniki delovnih organizacij METISA z Reke, DALMOSA iz Splita, JUGOSIROVINE iz Skopja in OBNOVE iz Beograda, vabljeni predstavniki 23. OKTOBRA iz Novega Sada pa se sprejema zaradi službenih obveznosti niso mogli udeležiti. Tudi njim so bila podeljena priznanja, ki so hkrati vzpodbuda za še trdnejše sodelovanje v prihodnje. J. Češnovar Generalni direktor DO DINOS Vladimir Kralj predaja Direktor reškega Metisa Duško Dragičevič prejema priznanje priznanje rektorju ljubljanske univerze dr. Ivanu Kristanu POSVETOVANJE SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA ČRNE METALURGIJE „INOT“ Tretjega in četrtega decembra 1986 je bilo v Arandželovcu posvetovanje „INOT", poslovne skupnosti črne metalurgije, z udeležbo 38 delovnih organizacij in treh sestavljenih organizacij združenega dela. Poleg članic so bili navzoči še predstavniki železarn, livarn in gospodarske zbornice Jugoslavije. Teme posvetovanja so obsegale različna področja, med katerimi so bile posebno poudarjene: — jekleni odpad in njegov vpliv na proizvodnjo jekla in jeklenega liva, — vloga jeklenega odpadka v proizvodnji odlitkov, — legirani jekleni odpadek in njegov vpliv na kvalitetno proizvodnjo jekla, — jekleni odpadek v svetovni proizvodnji jekla. Splošne ugotovitve posveto-vana so, da tehnično-tehno-loška opremljenost večine članic ,,lNOT" ni na zado- voljivi stopnji, kar direktno vpliva na kakovost proizvodnje sekundarnih surovin — železa. Samo določen del proizvajalcev, med katerimi se omenja naše ime DINOS, razpolaga s sodobno opremo, kot npr.: — šreder za predelavo starih avtomobilov, bele tehni- ke in drugih večkompo-nentnih materialov, — hidravlične škarje za razrez in pripravo starega železa, — preše ze baliranje nove in stare pločevine, — kompletna postrojena za proizvodnjo briketov. Razvoj zbiralcev sekundarnih surovin je bil povezan z zahtevami železarn in livarn, ki pa zaradi visoke konjunkture niso zahtevale kvalitetnega vložka, temveč so se zaradi pomanjkanja surovin — železa vedno zadovoljile s kvaliteto, ki jim je bila posredovana. Posledica konjunkturne prodaje zbiralcev sekundarnih surovin je slaba opremljenost skladišč in zato ni mogoče v kratkem času izboljšati kvalitete pripravljenega vložka. Od proizvajalcev jekla se zahteva na zunanjem trgu kvaliteto, ki se doseže tudi z dobro pripravo vložka. Kvaliteta sekundarne surovine — železa ocenjujemo na osnovi pregleda kemijske sestave, velikosti, nasipne teže primesi barvnih kovin, primesi emajla, barv itd. Vsi navedeni parametri direktno vplivajo na izkoristek peči, odgor starega železa v čau lepljenja, čas šaržiranja in končno kvaliteto surovega jekla. Iz navedbe sledi zaključek, da tisti proizvajalci, med katere menim, da sodimo tudi mi, ne bodo imeli težav plas-mana sekundarnih surovin — železa, če bo pripravljen v takšni kvaliteti, da lahko železarna in livarna dosežeta zahtevano kvaliteto končnega produkta. Pri celovitem pregledu posvetovanja ugotavljam, da je bila naša usmeritev popolnoma pravilna in glede na izgradnjo terminala v Celju uresničujemo splošne ugotovitve železarn in livarn, da potrebujejo kvalitetno predpripravo sekundarnih surovin — železa. Gabrijel Omerza INOVACIJE - INOVACIJE - INOVACIJE Že večkrat smo v glasilu želeli s posameznimi člank spodbuditi delavce Dinosa k inventivrti dejavnosti. Ni bilo pozitivnega odmeva. Kanček upanja pa se je porodil v TOZD Tekstilka, kjer so na eni od zadnjih sej delavskega sveta te temeljne organizacije sprejeli sklep o izplačilih nadomestil . štirim avtorjem za inovacije, in to skladno s Pravilnikom o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. In kdo so ti avtorji? Drago KAMPUŠ (TO Bohova) je prejel nadomestilo v višini 12.226 din za „izbolj-šavo pogona na stroju za izdelavo čistilne bombaževi-ne". Janez OBLONŠEK (TO Bohova) — nadomestilo v višini 24.435 din za ..povečanje volumna kesona na tovornem vozilu TAM 130". Jože ŠPORAR (TO Ljubljana) — nadomestilo v višini 75.755 din za ..izdelavo priprave za stresanje vreč na liniji TEMAFA". Zdene ZALAR (TO Ljubljana) — nadomestilo v višini 39.278 din za soavtorstvo z Jožetom Šporarjem. Vsem avtorjem omenjenih inovacij izrekamo iskrene čestitke! V tem času pa se je sestala tudi Komisija za inovacije TOZD POS in ugotovila, da na Razpis zbiranja predlogov inovacij, ki je bil objavljen v glasilu št. 4 v razpisnem roku, nihče ni poslal predloga. Vzrokov za to je verjetno več. Morda nekateri niso zbrali dovolj poguma, da bi posredovali predloge komisiji ali pa je kdo od delavcev že pripravil kakšno izboljšavo, pa ni vedel, ali sodi to med koristne predloge, tehnične izboljšave ali celo izume in zato tudi svoje ideje oziroma izdelka ni prijavil komisiji. Vendar to še vedno lahko stori. Skratka vsak delavec TOZD POS, ki meni, da je v tem letu vpeljal neko izboljšavo, idejno rešil določen problem v smislu boljših pogojev za delo, zmanjšanja stroškov oz. drugačne racionalizacije dela ali povečanja ekonomičnosti poslovanja, naj svoj predlog posreduje Komisiji za inovacije TOZD POS, tovarišu Cvetu Rovšku, ki je predsednik te komisije, na Predelovalni center Ljubljana, Šlandrova 6, Ljubljana. Sklep omenjene komisije, da ponovi Razpis zbiranja predlogov inovacij, objavljamo v tej številki glasila. Janez Češnovar RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV INOVACIJ Razpisujemo natečaj zbiranja inovacij. Udeležijo se ga lahko vsi zaposleni v DO DINOS, kot tudi delavci in občani, ki sicer niso člani kolektiva. Do sredine novembra 1986 bo Komisija za inovacije TOZD Priprava odpadnih surovin, DO DINOS, Ljubljana, zbirala predloge inovacij na področju novih tehnologij in višjih stopenj predelave za obstoječe zbrane odpadne surovine. Z vpeljavo česa novega — novotarij, zboljšanja obstoječih stanj bomo dosegali večjo kvaliteto, boljše izkoriščanje opreme in surovin in morda bo kakšno delo lažje in hitreje opravljeno. Predloge pošljite v pismeni obliki. Če avtor želi ostati anonimen, naj svoj predlog označi s šifro. V posebni kuverti pa mora navesti poleg šifre še svoje osebne podatke. V primeru, da je več avtorjev, navedejo vsi osebne podatke. Komisija bo prispele predloge pregledala ter izbrala najboljše tri ter predlagala delavskemu svetu, da jih dodatno primerno nagradi. Po Pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih pa predlagatelju ostane delež, izračunan iz inovacijskega dohodka. Zadnji dan za oddajo je 15. marec 1987. Predloge pošljite na naslov: DO DINOS, Komisija za inovacije TOZD POS, Titova 118, Ljubljana. Komisija za inovacije TOZD POS PREDSTAVLJAMO VAM ... S 1. avgustom tega leta je sklenil delovno razmerje v DO DINOS Edvard MET LIČAR. Najprej je bil imenovan za vršilca dolžnosti vodje Delovne enote Gornja Radgona v ustanavljanju, s 3. 10. pa ga je delavski svet TOZD P OS imenoval za vodjo te enote. Tovariš Metličar je po poklicu strojni inženir. Pred prihodom v našo delovno organizacijo je bil zaposlen na vodilnih delih in nalogah v TAM Boris Kidrič v Mariboru, v delovni organizaciji Avtoradgona, pozneje v El-radu, nazadnje pa je bil podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona. In kaj je narekovalo njegovo odločitev, da je sklenil združiti delo pri DINOSU? Na to vprašanje je takole odgovoril: „Predno vam odgovorim, se moram nekoliko ozreti v preteklost. Problem v zvezi z zbiranjem koristnih odpadkov in pripravo sekundarnih surovin obstaja v Gornji Radgoni že vrsto let. Skladišče DINOSA, ki je najprej delovalo v okviru Delovne enote Maribor, od lani pa v okviru enote Murska Sobota, obstaja v Gornji Radgoni že vrsto let. Takšno, kakršno je danes, pa ne ustreza več glede na razvoj urbanizacije mesta. Področje Gornje Radgone je v pretežni meri kmetijsko in zaradi tega je v tem delu zelo težko najti novo primerno lokacijo za skladišče. Zadnjih 10 oziroma 15 let je v Gornji Radgoni čutiti pospešene težnje po razvoju mesta in okolice. Zgrajena je bila industrijska cona, kjer je svoje moderne prostore dobila že Avtoradgona. Prav v času tega razvoja pa je svojo ,šanso' izko- Edvard METLIČAR ristil tudi DINOS in se po dogovoru s predstavniki občine Gornja Radgona odločil, da zgradi v tem mestu v industrijski coni novo enoto, na kateri se bo izvajala tudi priprava sekundarnih surovin. To pa je .narekovalo mojo odločitev, da združim delo v Dinosu, ker sem videl perspektivo razvoja te dejavnosti v tem delu Slovenije. Zavedati se morate, da je Gornja Radgona v neposredni bližini meje z dvema sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko in dolgoročno gledano tudi tu vidim določene prednosti, predvsem glede obmejnega poslovnega sodelovanja na področju dejavnosti sekundarnih surovin. Zasnova razvojne poti na bodoči lokaciji, ki je na zelo lepem kraju, je nekje že definirana. Nisem optimist, če rečem, da bo enota čez leto dni že delovala na novi lokaciji." Sicer pa tovariša Metličarja do same izgradnje enote čaka veliko dela in nalog, predvsem pa: — izpeljava začrtane investicije v Gornji Radgoni — novo skladišče na novi lokaciji, ki bo osnova za nadaljnji razvoj v specializirano DE na področju predelave odpadkov iz ožjega in širšega področja Pomurja in Štajerske, — raziskave s pripadajočim marketingom za opredelitev specialne predelave koristnih odpadkov glede na prostorske in poslovne prednosti lokacije nove DE. Skratka, iskanje ekonomsko in tehnično tehnološko optimalnega proizvodnega programa za novo DE v smislu višje oblike predelave koristnih odpadkov v sekundarne surovine, — iskanja novih oz. dodatnih možnosti predelave zbranih koristnih odpadkov v sekundarne surovine ali ekonomsko interesantne izdelke skozi kooperacijo (individualne ali OZD) v smislu povečanja izplena iz zbranega blaga na ožjem to je po-mursko-štajerskem in širšem slovenskem prostoru, — angažiranju in pridobi- vanju novih poslovnih partnerjev na področju zajemanja koristnih odpadkov v ožjem radgonskem in širšem štajerskem področju ter' ostalem področju širom Jugoslavije, — iskanja možnosti mednarodne menjave in delitve dela s sosednjima državama na področju dejavnosti sekundarnih surovin, — sodelovanje in pomoč delovnima enotama Maribor in Murska Sobota pri iskanju optimalnih rešitev glede na njune komparativne prednosti z namenom povečati količinski obseg in kakovost poslovanja ter koordiniranega obvladovanja blagovnih tokov na celotnem področju Štajerske, Koroške in Pomurja. Ob koncu najinega pogovora me je zaprosil, da v njegovem imenu zaželim vsem delavcem Dinosa in bralcem glasila srečno Novo leto 1987. Mi pa mu želimo pri njegovem delu čimveč uspeha in dobrih poslovnih rezultatov. Janez Češnovar Z ustrezno tehnično opremo do boljših poslovnih rezultatov OBISK NA DELOVNI ENOTI SLOVENSKE KONJICE V NAŠI STALNI RUBRIKI GLASILA „OBISK NA DELOVNI ENOTI..." SEM SE USTAVIL NA KONČNI POSTAJI, VSAJ KAR ZADEVA ENOTE V OKVIRU TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN, V SLOVENSKIH KONJICAH. TAKO SEM VAM V DVEH LETIH SKUŠAL PREDSTAVITI VSEH 13 DELOVNIH ENOT TOZD POS IN ČE STE REDNI BRALEC GLASILA, STE Sl LAHKO PO SVOJE USTVARILI SLIKO VSAKE OD NJIH. PEŠČICA DELAVCEV, KI JE ZAPOSLENA NA KONJIŠKI ENOTI, ME JE ZELO GOSTOLJUBNO SPREJELA IN VSI SO BILI VOLJNI SODELOVATI V TEM ČLANKU. Kot pa je že v navadi, sem se najprej napotil do vodje enote Maksa Nagliča, ki vodi enoto že polnih 11 let, pred tem pa je opravljal na isti enoti dela voznika. Takole je stekel najin pogovor: ..Tovariš Naglič, ali mi lahko na kratko predstavite vašo enoto? " ..Najprej bi vas opozoril na naslednje! V prejšnji številki glasila sem prebral, da ima trboveljska enota najmanj delavcev od naših enot. No, trenutno jih ima naša še manj, in to le borih deset. Bilo nas je že 15. Po odhodih v pokoj in nekaterih premestitvah v Celje in ko nas je za nameček zapustil še en delavec v letošnjem letu, nas je ostalo, če se smem tako izraziti, le še za ..vzorec". Torej trenutno so poleg mene še blagajničarka, ki hkrati vodi tudi materialno knjigovodstvo, čistilka, trije vozniki, 2 strojnika in dva skladiščna delavca oziroma sortirca. Vsi smo iz okoliških krajev Slovenskih Konjic, le dva sta iz sreda mesta. Naša delovna enota obstaja od leta 1962, prej je bila celjsko skladišče. Enota se nahaja v središču Slovenskih Konjic. To je vse nekaj drugega kot pred 11 leti, ko smo bili na povsem drugi lokaciji, skladišče je bilo premajhno in odprto, dosegljivo vsakomur in tako rekoč prepuščeno poštenju Vodja DE Slovenske Konjice Maks NAGLIČ krajanov, skratka v vsakem pogledu neprimerno, glede na količine materiala, ki so se večale iz leta v leto. Današnja površina enote meri 4500 kvadratnih metrov, od tega je okoli 700 kvadratnih metrov pokritih površin od skladišč za papir, repro-materiale, barvne kovine do upravnih prostorov." „No sedaj, ko sem na grobo spoznal enoto, me zanima, kako poslujete? " ..Priznati moram, da zadnji dve leti zelo dobro poslujemo in planske obveznosti v redu izpolnjujemo. Po nekakšni krizi pred dvemi leti smo prišli na zeleno vejo. Za tako stanje ima ogromno zaslug naš največji dobavitelj UNIOR iz Zreč, ki nam letno dobavlja okoli 70 % vsega materiala, ostalih 30 % pa ga dobivamo iz KONUSA, KO-STROJA, COMETA, KOVINARJA iz Vitanj in od drugod, predvsem iz trgovin, od koder nam dobavljajo precejšnje količine papirja. Poudariti moram, da je letošnje poslovno leto doslej najboljše, odkar deluje enota. In to kljub velikim spremembam, tu predvsem mislim na zmanjšanje delavcev in na Pogled na Delovno enoto Slovenske Konjice Občani Slovenskih Konjic so pridni zbiralci koristnih odpad- Kakovostnemu sortiranju namenjajo veliko pozornost kov dokaj skromno tehnično opremo, s katero razpolagamo. Naš letošnji plan znaša 13.154 ton in prepričan sem, da ga bomo brez težav dosegli. Mesečno predelamo oziroma pripravimo okoli 1100 ton materiala, zvečina jekla in to 70 %, ostalo pa je pločevina, papir, barvne kovine in os-tružki. Na našo enoto pride res ogromno starega papirja, mesečno v povprečju 64 ton, vendar gre za zelo slabo kvaliteto. V njem je veliko smeti in drugih odpadkov tako, da veliko časa porabimo za sortiranje, predno ga zbaliramo. Zelo dober je droben odkup, tega je okoli 1 0 % vseh zbranih količin. Veliko je stalnih zbiralcev koristnih odpadkov, ki nam večkrat na dan pripeljejo material, nekateri od tega celo živijo. Zelo dobro sodelujemo s komunalno službo; bolj ali manj redno nam dovaža koristne odpadke, kijih dobijo z njihovih odlagališč. Sicer pa naše področje zbiranja oziroma dobavljanja sega tja do Pragerskega, Vitanj, do Makol. V glavnem imamo obdelano celotno naše območje in le upamo in želimo si, da bi tako stanje trajalo tudi v prihodnje." ,,Morda nekoliko provokativno vprašanje. Ali niso tako velike količine, kot jih vsako leto dobivate od UNIORJA, nekakšna .potuha' za vašo enoto; zaradi česar si ne prizadevate, da bi pridobili nove dobavitelje? " „Ne bi rekel, da je tako! Viri, od koder naj bi pridobivali material z našega okoliša, so več ali manj izčrpani. Osebno bi si želel rajši od 20 do 25 manjših organizacij, od katerih bi dobival material, kot pa le iz ene, kot je na primer UNIOR. Tako pa živiš v stalni negotovosti, da ne rečem v bojazni, kaj bo jutri, pojutrišnjem z zreško organizacijo, ali bodo količine drugo leto še takšne ali manjše, ali večje in podobno. Če pa imaš več enakovrednih dobaviteljev, pa izpad enega ne predstavlja velike izgube, ker jo nadoknadiš pri drugi ,firmi\ Samo predstavljajte si, da bi bil izpad pri UNIORJU samo 5 %. To bi pomenilo za našo enoto nenadomestljivo izgubo. Kakorkoli že, poslovanje naše enote je pač odvisno od poslovanja UNIORJA. Samo podatek, da od letošnjih dobrih 13.000 ton pričakujemo od UNIORJA okoli 10.000 ton materiala, vse pove." ,,In kako v zadnjem času uspevate obvladovati takšne količine materiala ob skromnem številu delavcev? " „Težko! Še sam ne vem kako, vsak mesec s težavo lovimo plan in samo zaradi pomanjkanja kadrov. Večkrat zaostajamo pri sortiranju, pa pri rezanju in sploh pri pravočasni pripravi materiala. Prav zavoljo tega imamo občasne zaloge, ki si jih sicer ne bi smeli privoščiti. V Med skromno opremo na enoti sodi tudi dvigalo glavnem ves material od-premljamo v Celje ali v Ljubljano. Včasih .zašteka' tudi pri odpremi. Zaradi čim hitrejše in pravočasne odpreme je od časa do časa tudi kakovost pripravljenega materiala slabša, čeprav prav kakovostni predelavi namenjamo veliko pozornost. Prav v tem vidimo še skrite rezerve v okviru planskih obveznosti. Naš plan za drugo leto znaša 14.400 ton in ob tako majhnem številu delavcev ga bo praktično nemogoče uresničiti. Upajmo, da se bo že v prihodnjem mesecu stanje le delno izboljšalo ob prihodu novega skladiščnika." „Ko sva že pri vaših delavcih, se bi ustavila pri medsebojnih odnosih. Znano je, da le-ti v preteklosti niso bili najboljši. Kako je sedaj s tem? " „Res je, medsebojni odnosi med delavci so bili še v prvi polovici leta neznosni, skaljeni in so v precejšnji meri vplivali tudi na samo delo. Formirali sta se celo dve skupini. Ena je razdiralno delovala ne samo proti meni, ampak tudi med samimi delavci. Po moji oceni je do tega prišlo zato, ker sem od delavcev odločno zahteval izpolnjevanje planskih obveznosti, ki so bile pred nami. Nekateri so se temu upirali, češ da jih .sekiram'. Šlo je skratka za slab odnos do dela, za delovno nedisciplino, ni bilo pripravljenosti za delo. Slaba klima se je ustvarjala med delavci. Stanje se je v drugi polovici leta precej izboljšalo, odkar je odšel en delavec na Predelovalni center v Celju, eden pa si je našel drugo zaposlitev." Napotil sem se med same delavce in njih povprašal o trenutnem vzdušju na enoti. Tole so mi povedali: Olga OROŽ — blagajničarka, ki opravlja tudi dela materialne knjigovodkinje in je pri DINOS-u že 15 let Kar v redu je, delo mi ustreza, samo žal, premalo nas je. Kar zadeva odnose med delavci, se je stanje popravilo. Še nedavno tega je bilo precej slabše, kar se je odražalo pri samem delu. Franc ČOH — voznik, 23 let zaposlen na enoti v Slovenskih Konjicah Kar dobro nam gre! Ko sem prišel sem v službo, smo vse na roko premetavali, danes pa le imamo nekaj mehanizacije. Poslujemo v redu, le še kakšen delavec nam manjka, pa tudi kakšnega stroja se ne bi branili. Meni so vzeli boljše vozilo in ga dali v Celje in mi je ostalo staro. Odnosi, ja ti pa so sedaj v redu. Disciplina je večja pa tudi razumemo se med seboj bolj kot pred časom. Daniel POTOČNIK - skladiščni delavec V teh sedmih letih, kolikor sem pri DINOSU, sem kar zadovoljen, le premalo nas je. Včasih ne veš, kaj bi zagrabil, ali bi sortiral ali rezal material ali nakladal, vse je nujno. Odnosi so boljši, v glavnem so glavni „pro-tagonisti" šli stran, eni pa so še tu, ne bom jih omenjal, ker sami dobro vedo, kdo so to. Moram reči, da so razdiralno vplivai na naše delovno počutje. Anton ŠKORJANC — strojnik, 15 let pri DINOSU Vse bi še bilo, če nam ne bi vzeli delavce in stroje, za nameček pa še vozilo. No, vsaj odnosi so se popravili. Včasih sta bili dve skupini, ki sta vnašali razdor med nami in delovali proti „še-fu". Elizabeta PODKRAJŠEK - čistilka, ki mora zadnje čase skrbeti občasno še za dela v skladišču Zadovoljna sem, sedem let združujem delo na enoti, le preveč dela je za tako majhno število ljudi. Potrebovali bi nujno skladiščnika. Med seboj se zadnje čase kar dobro razumemo. Vrnil sem se k vodji Nagliču in proti koncu mojega obiska sva takole končala najin pogovor: „Če si zamisliva prihodnost, kakšne načrte in želje ste si zastavili? " „Ja, o kadrih sem že veliko povedal, pa vendarle. Za nemoteno delo bi potrebovali 14 do 15 delavcev, in to: pisarniško moč, skladiščnega delavca in vzdrževalca, od strojne opreme: škarje za kakovostnejši razrez in stiskalnico za pločevino ter dodatno vozilo. Vsa ta mehanizacija nam bi še kako prav prišla. Pa še nekaj nam leži na duši. Želeli bi odpreti manjšo zbiralnico v Poljčanah, kjer bi lahko pridobili dodatne količine materiala. Vse to in upanje, da bodo v UNIOR-ju tudi v prihodnje dobro poslovali, nam je zagotovilo za dobro poslovanje tudi v prihodnje." In komentar ob tem! Načrti so lepo zastavljeni. Vendar pa se ne kaže iz leti, v leto zanašati le na enega dobavitelja in ob tem s strahom spremljati njegovo poslovanje, od katerega si v celoti odvisen. Na enoti v Slovenskih Konjicah bodo morali le zavihati rokave in se ozirati po novih dobaviteljih, kajti prepričan sem, da bi ob večji prodornosti in aktivnosti lahko pridobili nove zanesljive dobavitelje. Janez Češnovar dino POPRAVILO STISKALNICE ARNOLD SP 150 V PC LJUBLJANA Pri opremljanju PC Ljubljana, smo nabavili za stiskanje odpadne pločevine generalno obnovljeno stiskalnico ARNOLD, ki je nato eno leto več ali manj služila svojemu namenu. Imeli smo nekaj težav, ki pa smo jih odpravljali sami oz. so bile take narave, da niso vplivale na samo obratovanje in s tem na proizvodnjo. Prvo znanilo tegob je bilo puščanje olja pri stranskem cilindru, čemur pa nismo posvečali prevelike pozornosti, saj take težave lahko pestijo tudi nove stroje, dokler se ne utečejo. Problem smo reševali z dolivanjem olja. Sredi poletja pa so nastopile resnejše težave, ki si jih sprva nismo znali razložiti. To je bilo nedoseganje delovnega pritiska v glavnem dvojnem cilindru in lomljenje vzmeti v povratnem ventilu. Menjali smo vzmeti ter preverjali delovanje ventilov na koncu cilindrov, vendar nismo našli prave razlage za napako, ki se je kar kronično ponavljala že nekaj dni. V tem času je bila odkrita tudi razpoka na delu ohišja, ki služi kot nosilec nožev na prednji strani korita. Vzdrževalec Vrtačnik Filip in strojnik Jankovič Dragiša sta zvarila počeno ohišje in zasilno pokrpala obložno pločevino na dnu korita, ki jo je 8-mesečno delo na enem koncu precej ,,požrlo". Med tem delnim remontom je tehnična služba izdelala delavniške risbe nosilca nožev, potrebne podložne plošče in obložne pločevine na dnu korita. Izdelavo smo zaupali našemu poslovnemu partnerju firmi Riko iz Ribnice. V nekaj dneh je bila stiskalnica kolikor toliko nared, da smo nadaljevali s proizvodnjo. Seveda se je omljenje vzmeti in nedoseganje delovnega tlaka hitro ponovila oz. nadaljevalo. Med tem časom je bil na obhodu v Mariboru, Novem mestu in Ljubljani monter in vzdrževalec firme Arnold. Kot začarana je stiskalnica v njegovi enodnevni navzorč-nosti delala berzhibno. Tudi na vprašanje, kje je bil vzrok težav, nam ni vedel povedati kaj določenega. Delali smo naprej, dokler v začetku oktobra stiskalnica ni dokončno. odpovedala poslušnosti. Tedaj smo se odločili, da bomo naredili generalno popravilo celotne stiskalnice. Delo smo zaupali vzdrževalni ekipi ribniškega Rika in našemu vzdrževalcu Filipu Vrtačniku. Poklicali smo v Arnold v Avstrijo in v navzočnosti njihovega človeka začeli z razdiranjem posameznih cilindrov. Že kar pri prvem, seveda najbolj sumljivem, smo naleteli na presenečenje. V cilindru so bili delci kovinskih ostruž-kov, ki so naredili grdo razo po njegovi celotni dolžini. Sklepali smo, da so bili delci vzrok tudi zatikanju ventila na koncu cilindra, kar je imelo za posledico nedoseganje delovnega pritiska in lomljenje vzmeti v povratnem ventilu. Od kje naj bi delci prišli v cilinder, je vsem ostala uganka. Razdrli in pregledali smo tudi vse ostale cilindre in k sreči na kaj podobnega nismo več naleteli. Kritična je bila še batni-ca stranskega cilindra, zaradi česar je ta cilinder tudi puščal olje. Dogovorili smo se, da bodo zaradi enotnih mer cilindrov glavnega dvojnega cilindra le-tega popravili v Avstriji. Zaradi obljubljenih kratkih rokov popravila smo se odločili, da damo v Avstrijo popraviti tudi batnico stranskega cilindra in povratni ventil. Med tem časom je ekipa vzdrževalcev iz Ribnice in naš vzdrževalec opravila vsa ostala remontna dela (zamenjava dela ohišja kot nosilca nožev na prednji steni korita, poravnava in popravilo bočnega nosilca nožev, zamenjava talnih in bočnih ob-ložnih pločevin, popravilo drsnih glav glavnega in stran- Stiskalnica na Predelovalnem centru Ljubljana je že usposobljena skega cilindra, čiščenje in prepihavanje vseh hidravličnih cevi, ventilov in ostalih cilindrov, čiščenje rezervoarja ter še kup ostalih manjših opravil). Ko smo dobili iz Avstrije nazaj popravljene cilindre, batnico in povratni ventil, je bilo potrebno vse skupaj le še sestaviti in pričeti z delom. Odločili pa smo se, da namesto stare batnice usposobimo ravno tako, novo, ki smo jo imeli v skladišču in jo je že načel zob časa. Pri popravilu le-te so nam šli na roko v Papirnici Vevče in jo v enem dnevu usposobili za vgraditev. Pod vodstvom avstrijskega vzdrževalca je bila stiskalnica ponovno sestavljena in preizkušena. Po nekajdnevnem delu pa se nam je situacija z zatikanjem ventila na koncu glavnega cilindra ponovila. Naš vzdrževalec in strojnik sta odprla ventil in ugotovili smo, da je prišlo do okvare ventila. Gibljivi del ventila je v svojem ohišju delno „za-ribal". K sreči smo imeli v rezervi tak gibljivi del ventila, ki so nam ga izdelali v RIKO, da smo napako lahko dokončno odpravili in da stiskalnica do konca novembra spet normalno opravlja svojo funkcijo. Anton Golja DOPISUJTE V GLASILO! ELEKTRONSKO VAROVANJE V ORGANIZACIJSKIH ENOTAH DO DINOS Smo v fazi, ko zaključujemo montažo in odpravo vseh pomanjkljivosti sistema elektronskega varovanja v posameznih naših enotah in prehajamo v poizkusno obratovanje. Tako varovanje bomo imeli na naslednjih naših enotah: PC Ljubljana, Sevnica, Kranj, Ptuj, Murska Sobota, Lendava, Titovo Velenje, Koper, Novo mesto in Črnomelj. Odločitev za tako vrsto varovanja premoženja temelji predvsem na varčevanju s stroški poslovanja. Varovanje z živo silo namreč predstavlja izredno visoke stroške. Če bi ostal režim in obseg varovanja na ravni leta 1985, bi bili stroški varovanja v DO Dl NOS v letu 1 986 predvidoma 78.328.633 din. V nekaterih od navedenih enot bomo v prihodnjem letu fizično varovanje ukinili, v nekaterih pa še doslej tega zavarovanja ni bilo in bo novo elektronsko varovanje predstavljalo šele uvedbo varovanja premoženja. V večjih enotah, kot je PC Ljubljana, bo elektronsko varova- Jovljolniki N. 1 0 2 0 3 0 nje v bistvu le dopolnitev fizičnega varovanja, to se pravi elektronsko varovanje bo predstavljalo dodatno povečanje stopnje varovanja. Ne glede na povečano stopnjo varnosti premoženja v naših objektih pa bomo ustvarili določen prihranek stroškov. Saj naj bi celotno elektronsko varovanje za naštete enote v tekočem letu veljalo 8,6 milijona din in skupno varovanje v DO Dinos 63,5 milijona din. V nadaljevanju želim podati bistvene značilnosti in oris sistema elektronskega varovanja v neki nedoločeni enoti, podrobnost izvedbe je iz varnostnih razlogov seveda poslovna skrivnost. Kombinacija zaščite varovanja so različne, saj z njimi preprečujemo nedovoljen poseg tujim osebam, kot so vlomi, napadi, sabotaže in nastanka raznih požarov, eksplozij, prisotnosti nevar-nh plinov ipd. V veliko primerih lahko škodo zmanjšamo ali celo preprečimo s pravilno kombinacijo raznih sistemov zaščite, kot so: — mehanska zaščita, — nadzorni in kontrolni sistemi, — sistemi za javljanje vloma, napada, sabotaže itd., — sistemi za javljanje požara, dima in plinov, — specialni javljalniki, — zaščitna tehnika v primeru naravnih katastrof, — varovanje in nadzor s pomočjo čuvaj ne službe. Iz tega sledi, da danes ni možno rešiti problemov za- ščite posamično. Zraven tehnične rešitve mora biti prisotno šolanje naših ljudi za delo z napravami ter redno vzdrževanje in kontroliranje zaščitnih sistemov. Da nam bo lažje razumeti delovanje in kako se pravilno odločiti pri izbiri pravega sistema, si poglejmo na sliki 1 osnovno idejo zaščitnega sistema. Zaščitni sistem predstavljajo javljalniki, ki jih delimo na avtomatske in ročne. Njihova osnovna naloga je odkriti nenavadno (nevarno) stanje in to informacijo prenesti na centralno napravo (alarmno centralo). Centralna naprava informacije, ki jih posredujejo javljalniki preko javljalnih linij na vnaprej predpisan način, pretvori v signale za krmiljenje naprav za akustično in optično alarmiranje oziroma daljinski prenos na intervencijska mesta ter v specialnih primerih tudi za avtomatsko ukrepanje v primeru alarma (TV ali filmsko snemanje, avtomatsko gašenje, zapiranje požarnih vrat, izklop klima naprav, izklop mrežne napetosti itd.). Protivlomna zaščita Javljalniki Osnovna zgradba zaščitnega sistema 4 0 Alarmna centrala Daljinski prenos - obdelavo podatkov Ufi - v loma - napada - sabotaže - pristop - požar - prisot-'' ■ * plina Detektiranje - izvrednotenja - optični - upravljanje - akustični - prikaz stanja - napajanje sistema Alarmiranje Intervencija ti ii =ii ff =n iif ji ir —ji il----------ji |l Sl. 1 Naloga javljalnikov je, da ob priliki napada ali vloma sprožijo preko centrale alarm. Delimo jih v dve glavni skupini: javljalnike napada in javljalnike vloma. Javljalnike napada aktivira človek bodisi z roko ali nogo. Glede na način aktiviranja ločimo nočne, kolenske, ročne in brezžične javljalnike. Njihovo delovanje in aktiviranje mora biti brez-slišno. Javljalniki vloma morajo reagirati na neupravičen vstop oseb v zavarovan prostor. Glede na fizikalne principe jih po načinu delovanja delimo na: 1. elektromehanske javljalnike: Ti reagirajo na spremembo delovanja neke mehanske veličine, kot npr. pritisk, nateg, nihanja. Osnovni element teh javljalnikov je mehanski električni kontakt. Izvedeni so kot: — ročni javljalniki, — nožni javljalniki, — kontaktne preproge, — javljalniki, ki se aktivirajo pri odpiranju vrat, oken, snemanju slik, — javljalniki za zaščito ograj in podobno, — alarmno steklo. 2. Javljalniki, ki delujejo na akustičnem principu Ti javljalniki smejo reagirati le na zvočne efekte, ki so karakteristični za vlom: zvok, ki nastane pri vrtanju, varjenju, razbijanju stekla in podobno. Sestavljeni so iz kristalnega mikrofona in selektivnega elektronskega ojačevalca. Pri merniso za zaščito sten trezorjev (javljalniki šuma), stenskih površin itd. Druga vrsta teh javljalnikov oddaja v prostor ultrazvočno polje. V prostoru se vzpostavi stojno valovanje. Vsaka trenutna sprememba volumenskega prostora (odpiranje vrat, oken, vstop oseb in podobno) se manifestira kot trenutna sprememba frekvence na posebnem sprejemniku sprejemanega signala, kar se izvred-noti kot alarm. Z njim ščitimo zaprte prostore, vetrine in podobno. Posebna izvedba javljalnikov so geofoni. Mikrofon deluje na elektro-dinamičnem principu. Uporabljajo se predvsem za zaščito tal in ograj pri zunanji zaščiti. 3. Optični javljalniki Delujejo na principu spremembe intenzitete infrardeče ali laserske svetlobe. Delimo jih na aktivne in pasivne. Pri aktivnih javljalnikih oddaja oddajnik moduliran usmerjen snop svetlobe k sprejemniku. Če se ta snop prekine, spremeni intenziteta ali zmoti modulacija, se to zazna kot alarm. Uporabljamo jih za zaščito prehodov (princip pasti), velikih steklenih površin, pri zunanji zaščiti in podobno. Pasivni javljalniki reagirajo na spremembo energije infrardečega sevanja prostora. V žarišču paraboličnega segmentnega ogleda se nahaja polvodniški element, občutljiv na infrardeče sevanje. Ob vstopu človeka v zavarovani prostor pasivni infrardeči javljalnik zazna spremembo, povzročeno z infrardečim (toplotnim) sevanjem človeškega telesa. Ti javljalniki so vsestransko uporabni za zaščito zaprtih prostorov. Pred ostalimi javljalniki imajo to prednost, da v prostor ne oddajajo ničesar in jih predhodno ni možno zaznati. 4. Visokofrekvenčni javljalniki Princip delovanja je enak kot pri ultrazvočnih javljalnikih, le da pri teh javljalnikih uporabljamo visokofrekvenčno valovanje frekvence nekaj GHz. Delujejo lahko tudi na prekinitev kot pri aktivnih optičnih javljalnikih. Uporabljamo jih za zaščito notranjih in zunanjih prostorov. 5. Kapacitivni javljalniki Aktivirajo se zaradi motnje električnega polja med elektrodami, ki jo povzroči premikanje človeka ali večjih predmetov. Uporabljajo se pri notranji in zunanji zaščiti. 6. Specialni javljalniki TV nadzor, povezan z računalniškim nadzorom: — Alarm se izvrednoti pri spremembi slike, in sicer lahko ščitimo celotno zorno polje TV-kamere ali samo del opazovanega področa (samo določene predmete). Naprave za identifikacijo oseb: — Vsaka oseba ima lahko svojo posebno kartico, na kateri je magnetno zapisana posebna koda. To omogoča identifikacijo vseh oseb, ki na primer vstopijo v določeni prostor, kajti vrata se lahko odpirajo le s pomočjo kartice. Naprava se lahko poljubno programira (vstop samo določenim osebam, ob določeni uri itd.) ter se lahko vključi v celoten alarmni sistem. Javljalniki proti napadu: — Ščitena oseba nosi pri sebi miniaturni oddajnik. Z določeno kretnjo (dvig roke, določen pritisk roke k telesu in podobno) se aktivira oddajnik, ki brezžično prenese v sprejemni center alarmno stanje. Javljalniki za zunanjo zaščito delujejo v glavnem na že opisanih principih. Pri zunanji zaščiti so pogoji specifič- ni (atmosferski vplivi) in tehnično zelo zahtevni. Zlasti so težave pri izvrednote-nju pravih in lažnih alarmov. Vsi ti elementi so vezani preko centrale na prenosni sistem do intervencijske skupine na postajo milice in preko akustičnih javljalnikov. ZAKLJUČEK Vsi navedeni sistemi so trenutno na našem tržišču dostopni. Med njimi je določen delež iz uvoza, ostalo pa izdelek domačega proizvajalca. Pri nas smo se odločili za tehnično zaščito po kriterijih in odstotku vrednosti materiala na skladišču. Z uvedbo tehničnega varovanja smo dvignili raven zaščite pred vlomi in napadi, vendar se moramo vsi zavedati, da bo vse to nično, če se ne bomo obnašali samozaščitno. Zavedati se moramo, da je instalirano tehnično zaupne narave in ni potrebno, da vsak ve, kaj in kako deluje. Zato tudi v tem članku nisem opisal delovanja sistema, ki je uporabljen pri nas. Franc Gogala ENA IZ BOHINJSKEGA KOTA Sigurno ste že slišali za vsakoletno turistično folklorno prireditev ..Kravji bal" v Bohinju. Pred dnevi pa sem zvedel, da so nekateri hudomušneži hoteli za letošnjo prireditev pripraviti plakat z naslednjo vsebino, ki naj bi privabil domače in tuje goste: Ob 10. uri Prigon živine Ob 11. uri Prihod uglednih gostov Ob 12. uri Skupno kosilo Ob 13. uri Streljanje rezervnih vojaških starešin Ob 14. uri Špricanje gasilcev GRADBENA DELA NA NAŠIH ENOTAH Bralce glasila verjetno zani ma, kaj adaptiramo oziroma popravljamo na posameznih delovnih enotah in skladiščih širom po Sloveniji. Vse prepogosto se zgodi, da posamezni deli objektov propadajo in ker jih gledamo vsak dan, smo se na take kar navadili. Ne samo, da ni estetskega videza, še huje je, da povečujemo škodo na zdravih delih objektov, s tem pa tudi stroške. Prav vzdrževanju in ohranjanju tistega, kar imamo in za kar smo nekoč namenili znatna investicijska sredstva, moramo v bodoče posvetiti večjo pozornost. Nenazadnje živimo in delamo v okolju, za katerega pravimo, da ga varujemo pred onesnaževanjem. Želimo, da bi delali v urejenih delovnih razmerah, ki vplivajo na dobro počutje, le-to pa na večjo storilnost. Prav urejeni objekti in zunanja ureditev deponij ter manipulativnih poti so tudi jamstvo za varno delo. Najpomembnejša dela v zvezi z investicijami ali investicijskim vzdrževanjem so trenutno naslednja: — Zaradi gostote prometa na cesti Pivka—Postojna in velike frekvence strank, predvsem na prodajni enoti MERKUR, ki ima svoje prostore tako rekoč skupaj z našim skladiščem v Pivki, je bilo nujno pristopiti k rekonstrukciji cestnega priključka za naše skladišče in trgovino MERKUR. Izdelani so projekti, v teku pa je odkup potrebnega zemljišča; dela naj bi se začela izvajati še v letošnjem letu. — Na Terminalu Celje so v teku montažna dela na portalnem žerjavu. Če bo vreme ugodno, bodo dela končana do konca novembra. Prav tako gradbeniki dokončujejo načrtovana gradbena dela, potrebna je le še hortikulturna zaščita. — V izdelavi je lokacijska dokumentacija za izgradnjo nove mehanične delavnice za vzdrževanje voznega parka DE Maribor, izdeluje pa se tudi dokumentacija za sanacijo tal onesnaženja. — Izdelan je zazidalni načrt področja, kjer je predviden tudi prostor za novo skladišče v Gornji Radgoni. V teku je pridobitev zemljišča. Na pomlad bodo predvidoma stekla dela na sami izgradnji novega skladišča, ki je zelo težko pričakovano tako za občane kot za naše delavce. Obstoječe skladišče obratuje v nemogočih delovnih pogojih. — V Brežicah zaključujemo dela na skladiščnem platoju, nadstrešnici in adaptiramo poslovni objekt. — Zaključujejo se obsežna i nvesticijsko-vzdrževalna dela na upravno-skladišč-nem objektu na DE Kočevje, urejajo se tudi garderobe, jedilnica, obnovljena je fasada, izveden je asfaltni blok na delu manipulativnih površin. Izveden je tudi nov močnejši električni priključek. — Na DE Nova Gorica so bila v oktobru zaključena dela na obnovi celotne ograje, ki je bila povsem dotrajana. Nova je večji del v obliki betonskega zidu, ki bo omogočal boljšo izkoriščanje utesnjenega deponijskega prostora. Izveden je tudi lovilec olj na manipulativnih površinah, tako da oboje skupaj predstavlja precejšnjo pridobitev v smislu čistejšega okolja. — Elektroinstalacije na DE Koper so eden njihovih največjih problemov, ki bo končno rešen, kot kaže še v letošnjem letu. Oh velikih težavah pri pridobitvi soglasij lastnikov za prekop zemljišč za položitev novega kabla v naslednjih dneh izdano dovoljenje za izvajanje del. — V Ljubljani, na Kurilniški 18, so zaradi dotrajanosti v teku obnovitvena dela na skladiščnih objektih. — Proizvodni objekt TO Bohova bo kmalu bogatejši za novo sodobnejšo trgal-no linijo, ki bo nadomestil za star dotrajan trgalni stroj. V teku so zahtevna gradbena dela za montažo nove balirke, ki zahteva izkop in betoniranje na globini 9 m. Obnovljena je trafo postaja, ki omogoča izvedbo novega močnejšega dokončanja priključka, ki je nujno potreben za montažo novih strojev. — Tolmin — V tem kraju obratuje eno naših naj bolj siromašnih skladišč, saj posluje brez vode, elektrike in telefona. Vendar tako ne bo več dolgo; določena je nova lokacija v obrtni coni, katere odkup zemljišča bo izveden še letos. Termin izgradnje pa bo določen s planskimi dokumenti za leto 1 987. Anton Bevc Vaša moč in vaše bogast vo sta cesto vaša ovira. Ko so vam vzeli vse, so vam vse dali. VICTOR HUGO Ko imaš vse, si tudi slep za vse, ko nimaš nič, takrat šele spregledal W. SHAKESPEARE Zame je narod samo neka določena skupnost, ki se začne že pri družini in ki se konča daleč nekje s streho človeške skupnosti. LEOPOLD S. SENGHOR Optimist verjame, da je naš svet najboljši od vseh možnih svetov. Pesimist pa se boji, da je to res. E. A. MURPHV DE KOČEVJE V NOVI OBLEKI V prejšnji številki glasila smo objavili fotografijo z naslovom „DE Kočevje v novi obleki". Danes pa vas želimo nekoliko podrobneje seznaniti o vzdrževalnih delih na tej enoti, s katerimi so si delavci te enote pridobili boljše pogoje za delo. Nova podoba kočevske enote Po petih mesecih investicij-sko-vzdrževalnih del na DE Kočevje lahko rečemo, da so vsa načrtovana in dodatna dela končana. Skupno z delavci DE Kočevje smo se konec februarja dogovorili o njihovih potrebah po garderobah, jedilnici, prostorom za sestanke in prostoru drobnega odkupa ter ureditvi odprtih deponij in sanaciji temelja Škarij. Upoštevajoč vse želje in potrebe, tehnične normative in omejen prostor, smo izdelali v začetku marca idejni projekt, ki smo ga skupaj z delavci DE ponovno proučili in popravili. Popravljen idejni projekt nam je bil osnova za izdelavo projekta za izvedbo adaptacijskih del. Predvidena dela smo ponudili v izvedbo GP Gramiz Kočevje, ki je dela sprejela in nam dostavila predračun v višini 5.326.425,— din za notranja dela in 11.654.600,— din za zunanja dela. Skupaj z gradbenimi deli smo želeli obnoviti tudi nizkonapetostni električni priključek, ki bi po predračunu ELEKTRO KOČEVJE veljal 1.219.642 din. Pogodba z izvajalcem del GP Gramiz je bila podpisana 15. 5. 1986 za notranja dela s 50 % avansom, za zunanja dela a 19. 6. 1986 s 100% avansom. Z deli so pričeli 7. 6. 1986 in jih skupaj z vsemi dodatnimi deli in reklamacijami dokončali 15. 11. 1986. Predvidena notranja dela so obsegala preureditev starega prostora drobnega odkupa in skladiščne opreme ter barvnih kovin v garderobo, jedilnico in prostor drobnega odkupa. Zunanja dela pa so vsebovala utrditev in ureditev odprtih deponij v izmeri cca 2000 m2 od tega 800 m2 asfaltnih površin, ureditev fasade, ograje in sanacijo Škarij. Zaradi dotrajanosti objekta in instalacij pa so bila potrebna tudi nekatera nepredvidena dodatna dela, ki jih je bilo potrebno opraviti: tlak v garaži, hidro in toplotna izolacija pisarn in novih prostorov, sanacija obstoječih pisarn, podiranje rampe, odvod meteornih vod, sanacija strehe, ureditev skladišča goriv, sanacija stropa garaže in popravila vseh ograjnih vrat. Ta dela so skupno pripomogla k izboljšavi delovnih razmer, saniranju nepravilnosti pri gradnji, nastalih zaradi spremembe namembnosti objekta, in enotnemu videzu poslopja in celotnega kompleksa delovne enote. Vrednost dodatnih del po predračunih je približno 11.000.000 din. Končana so tudi dela pri izvedbi nizko-napetostnega kabelskega priključka, za katerega smo sklenili pogodbo z ELEKTRO KOČEVJE dne 30. 7. 1986 v višini 1.449.159.— din. Tudi pri elektroinstalacijah je bilo potrebno opraviti nekaj dodatnih del nove razdelilne omarice, predelava reflektorjev, zamenjava kabla Škarij in stiskalnice za pločevino. ki sta bila zaradi stalne visoke talne vode že močno načeta. Vrednost dodatnih del ocenjujemo s 500.000 din. Na sestanku z izvajalcem del in pregledu opravljenih del dne 6. 11. 1986 smo ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki jih mora izvajalec odpraviti najkasneje do 15. 11. 1986, sicer mu bomo zmanjšali vrednost opravljenih del. Z izvršeno adaptacijo smo pridobili veliko zračno garderobo z umivalnico in prhami, velik dvonamenski prostor za jedilnico in klubsko sobo, prostor drobnega odkupa, v stari garderobi pa prostor za arhiv in opremo CZ. V nove prostore smo namestili novo opremo: garderobne omare, zložljivo je- dilno garnituro s stoli, kuhinjske omarice in pisalne mize. Naj večja pridobitev zunaj opravljenih del je urejeno odvodnjavanje, cca 800 m2 asfaltiranih površin, kjer bodo nameščeni kontejnerji s sortiranim materialom, parkirni prostor za 6 osebnih vozil, utrjen in povečan temelj Škarij, ki so dosedaj stale največkrat v vodi, skrajšana in sanirana rampa za popravilo vozil, premestitev skladišča goriv na bolj dostopno mesto, cca 1200 m2 utrjenih makadamskih površin in popravljena ter pobarvana fasada delovne enote. Peter Mahne Rokometaši DINOS-SLO-VANA so se po uspešnih nastopih proti islandskemu li-gašu STJARNANU uvrstili v četrtfinale pokala pokalnih zmagovalcev. Tole fotografijo so nam s pozdravi poslali navijači ljubljanskega prvoligaša, ki so skupaj z igralci odšli na povratno srečanje v Rejkjavik ALI VESTE ... .. . da so bili nekateri naši delavci nekdaj odlični športniki: Olga HAFNER (DSSS) leta 1949 državna prvakinja v floretu, 4/ Marija GAPIČ (DSSS) namiznoteniškjigralka NTK Krim in pozneje Odreda, v letih 1959, 1960, 1961, Vladimir KRALJ (generalni direktor), nogometaš prvoligaša Zagreba, v letih 1959 do 1964 Franc STOPAR (TO Ljubljana), rokometaš Usnjarja iz Šmartnega, pozneje Kranja in član slovenske dijaške reprezentance v letih 1969, do 1975, Alojz ZALOŽNIK (TO Bohova), boksar pri ŽTK Maribor v peresnolahki kategoriji, v letih 1959 do 1969 Dušan SREČNIK (DE Kranj), vrhunski alpinist, udeleženec jugoslovanske alpinistične odprave na Makalu v Himalaji leta 1975. Alojz ZALOŽNIK tokrat nekoliko drugače ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE 29. NOVEMBER Nagradno križanko 29. november smo žrebali dne 12. 12. 1986 v prostorih vodstva TOZD P OS. Komisija v sestavi: Cveta Meden in Stanislav Pesjak je ugotovila, da o prispele na uredništvo 4 rešitve. Podeljena je samo prva nagrada, ostale tri rešitve niso bile pravilne. Nagrado v znesku 800,00 di prejme Lela Laštro, iz PC Ljubljana. Čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke 29. november je: SKLEDNIK TRAVI ATA RAVANKE AVA EIRO DIBA TAR DINOS TA ŠLEVA KIRIL KVALITETA TETOVO MILILITER VTIČ EDITOR Ll SIGA CR IVI OCET LA JAD NASA TAGE Tl KRONOS PAPIR MANIRE LOGIK EDI ATI K IKARUS TIK RAK NIVELE ARAK TITANI AJAS VA ARAGONIJA CT ZNANEC RAKAR DIR AKTIVA OPOZICIJA RAINER ENA UHAN Za nagradno novoletno križanko razpisujemo prav tako dve nagradi, in sicer prva nagrada velja 800,00 din, druga pa 200,00 din. Rešitve pošljite najkasneje do 20. februarja 1987 na naslov: Uredniški odbor glasila „dinos", Titova 118, Ljubljana, s pripisom ..nagradna križanka". Rešitev lahko pošljete tudi na dopisnici. Ne pozabite napisati na rob križanke svojega naslova! Glasilo „dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Stanislav Pesjak; člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Silvester Učakar, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk in razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421—1/72. NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA HEUMOREU DELAVEC ■BEdBUMil starokim. CESAR (ČARA; CALLA H m$i P0PISU3 VMS1L0! OSTROST, UEIZPRO- SH05T POČITEK, ODDIH SEVERUI VETER V PRIMORJU MAJHEN REP ŽUŽELKA, KI HUDO PICI GEORG TRAKI m UOVA VDOVA J- m 11 m OKC UT VDU Iei&nciji ATLAUT-5KI PAKT TAUSOVAp PJTAČA p£l ATLA REDA IVALI MLAKA, IMLAKUZA SLUGA ,TAR0UM OBLAST- NIKOV VB REKA V JU tki I SRBIJI MERILO ZA 5LAK0ST MINATTI IVAN VRSTA SIRA PREHOD. PRESTOPEK! TOMO MESTO OB REKI SAKI HILAUCEK IME HOVIHAR (E50KLJE STARE MA/ME. OMAME 5MKA" DEl.F.1 I SMUČI PREBI- VALEC 05ELICE MESTO V JUŽNI' POLJSKI TROPSKI GOMOLJ ZA KRUH LOŠČILO. LAK 3BLACR01 ti A NEBU ZDRAVILNA RASTLINA HEDEU1KA PLAUIH-SKA PTICA w IMAMU 8SE El F SNI K ge ŽAN TOME NUŠA m JEZERO V Aziji-sa ___ E TVORBA V PANJU SUA7RI3E .St PESNIKA UJEVICA ITALEC SOSEDNJA DRŽAVA REKA S KANJONOM VCR.CORI oCka a 100 Mj UK Z ENAKIMI KOTI AVTOMi 'MbVZRU KOftOPECl KOTA- LITEV. VALJEMJE * * VLADAR INKOV PREDIGRA I STAREM Ipauskem TEATRU SLADKO VODUE RIBT KO PF E wm VRSTO STEBROV ITALIJAN. PETRO- KEMIČNI mzm ORAČ, RATAJ RIJPUIK 5EVERU0 OD SARAJEVA SUROVINA iA METLE ŠKOFJA LETOPIS KRONIKA? IME ČRKE L' REMS OLCiA IZDAJATELJ EDICIJ HERCE- GOVEC ERIK VRENKO BIKOBOREC, KI SE BORI PEš STARO- RIMSKI POZDRAV PROTEST UGOVAR- JANJE SMUČAR PETROVIČ