Posamezni izvod 1.50 šil., mesečna naročnina 4 šilinge.
Ljudska akupflč,liiS
.aškeroeva
Ljubljana
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
{Zelnik VIII.
Celovec, petek, G. november 1953
Štev. 52 (GC3)
Beograd se pripravlja za obisk na Dunaju
Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, čigar uradni obisk v Avstriji je napovedan za prihodnji ponedeljek, dne 9. t. m., se je s člani jugoslovanske delegacije na Generalni skupščini OZN vrnil minuli teden v Beo-grad.
V zvezi s pripravami za jugoslovanski obisk na Dunaju se je te dni mudil v Beogradu tudi jugoslovanski poslanik na Dunaju Dragomir Vučinič. V intervjuju, ki ga je ob tej priložnosti dal Jugopresu, je poslanik Vučinič poudaril stalni napredek v avstrijsko-jugoslovanskih odnosih. Dejal je, da bo obisk državnega tajnika Popoviča v Avstriji nedvomno spodbuda za nadaljnje razvijanje sedanjih dobrih prijateljskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. »Smoter obiska« — je nadaljeval Vučinič — »je med drugim ta, da bomo izmenjali mnenja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.« Na vprašanje, kaj bodo obravnavali med tem obiskom, je jugoslovanski poslanik dejal: »Kakor je že navada ob takih priložnostih, je na dnevnem redu razen tekočih vprašanj naših vzajemnih odnosov tudi proučevanje vprašanj širšega pomena. Med drugimi bomo razpravljali o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju, o nekaterih vprašanjih v zvezi z likvidacijo nekaterih problemov iz minulosti, pa tudi o položaju jugoslovanske manjšine, kulturnih odnosih itd.«
Na vprašanje, kako v Avstriji gledajo na dogodke v zvezi s Trstom, je Vučinič dejal, da misli, da je jugoslovansko stališče glede Trsta, zlasti pa jugoslovanski predlog o internacionalizaciji mesta naletel na ugoden sprejem pri avstrijski javnosti, kar se lahko vidi tudi iz avstrijskega tiska. Dejal je, da ima avstrijsko ljudstvo vsekakor razloge, da ne gleda ravnodušno na borbo Jugoslavije okrog Trsta. Vučinič je dodal, da Jugoslavija s svoje strani upa, da
Spet negativen odgovor Sovjetske zveze
Na ponovno povabilo vlad ZDA, Anglije in Francije za konferenco zunanjih ministrov v Luganu, ki bi se morala začeti prihodnji teden, je Sovjetska zveza minuli torek odgovorila z notami zapadnim velesilam. V Londonu, Parizu in Washing-tonu so v sredo ves dan skrbno proučevali besedilo enako glasečih se not, ne da bi se prej kaj konkretnega o njihovi vsebini zvedelo v javnosti.
Prvi je javno zavzel svoje stališče do moskovskega odgovora ameriški predsednik Eisenhower na običajni tedenski tiskovni konferenci. Izjavil je, da nota ne vsebuje nikakega konstruktivnega doprinosa za rešitev obstoječih perečih svetovnih problemov, da pomeni jasno odklonitev zapadnih predlogov glede konference zunanjih ministrov.
Kakor se je dalje izvedelo, nota samo ponavlja stare sovjetske teze in predloge, ki jih je SZ postavljala že v svojih prejšnjih notah. Glede vprašanja avstrijske državne pogodbe na primer ponovno trdi, da ga je najlažje rešiti po diplomatski poti in naj ne bi bilo predmet kakršne koli konference. Na koncu nota vsebuje stare znane očitke zapadnim velesilam, češ da ne upoštevajo Potsdamskega sporazuma iz leta 1945 glede Nemčije.
bodo avstrijski napori za dosego neodvisnosti kronani z uspehom.
V jugoslovanskih gospodarskih krogih menijo, da bodo za časa obiska Koče Popoviča na Dunaju razpravljali med drugim tudi o vzpostavitvi ožjih gospodarskih stikov med obmejnim področjem Avstrije in Jugoslavije. Načelno bodo proučili vprašanje sklenitve regionalne trgovinske pogodbe med jugoslovanskima republikama Hrvatsko in Slovenijo in avstrijskima deželama Štajersko in Koroš-ko. To pogodbo bi sklenili dodatno k splošni avstrijsko-jugoslovanski trgovinski pogodbi s ciljem, da bi dvignili trgovinsko izmenjavo med temi pokrajinami nad izmenjavo, ki je predvidena v splošni
Na prvi seji letošnjega jesenskega zasedanja državnega zbora je finančni minister dr. Kamitz objasnil svoj osnutek državnega proračuna za leto 1954.
V osnutku je predvidenih 21 milijard 351 milijonov šilingov izdatkov in nekaj nad 20 milijard 696 milijonov šilingov dohodkov. Poleg tega rednega proračuna so predvideni še izredni izdatki za investicije v višini 1 milijarde 54 milijonov šilingov, ki pa jih upajo kriti s posebnimi kreditnimi operacijami. Primanjkljaj v rednem proračunu, ki bi potemtakem znašal 655 milijonov, namerava finančni minister kriti s primerno finančno politiko.
Največji vir dohodkov za državo bodo seve spet neposredni in posredni davki. Predvideno je, da bodo neposredni davki (dohodninski, mezdni, obrtni, premoženjski davek itd.) dali skupno 6 milijard 575 milijonov, skupno s posrednimi davki (prometni davek, carine, davek na tobak, pivo in mineralna olja i. dr.) pa se bo iz davčnih virov nabralo 15 milijard 154 milijonov šilingov.
Na zahtevo Demokratične fronte delovnega ljudstva, Zveze slovenskih zadrug, Slovenske kmečke zveze in številnih slovenskih gospodarjev, da bi dobila Zveza slovenskih zadrug kakor nekdaj tudi po novem zakonu o kmetijski zbornici svojega lastnega zastopnika, je deželna vlada odgovorila, da smatra, da so interesi slovenskega zadružništva že dovolj zaščiteni v zbornici tudi z zastopnikom nemške zadružne zveze.
Kako ta zaščita v resnici izgleda in kako so nemški zadružni zvezi interesi slovenskega zadružništva pri srcu, pa je razvidno iz sestanka, ki so ga imeli nemški zadružniki v neki celovški kavarni, da se pomenijo o otvoritvi svoje poslovalnice tako imenovane »Haus der Heimat« v Št. Jakobu v R. Glavni besednik je tam čisto javno iznašal, da so največji sovražniki nemškega zadružništva slovenske zadruge in socialistična konzumna društva. Posebno se je hudoval nad prizadevanjem slovenskih zadružnikov in razlagal svojim
trgovinski pogodbi med Avstrijo in Jugo-slavijo.
Po informacijah avstrijskega tiska obstoji možnost, da bodo načeli tudi vprašanje, v koliko bi se-Avstrija za blagovni promet s Trstom lahko posluževala poti preko Jugoslavije. Dosedanji avstrijski blagovni promet s Trstom je usmerjen po italijanski progi, ki je daljša od poti preko Jugoslavije. Zato so avstrijski gospodarski krogi živo zainteresirani na tem, da bi se Avstrija in Jugoslavija sporazumeli o možnostih tranzitnega blagovnega prometa preko Jugoslavije, kar bi občutno pocenilo prevozne stroške za avstrijsko izvozno in uvozno blago,ki gre preko Trsta.
Med izdatki, ki jih predvideva osnutek proračuna, je namenjen za državno upravo znesek 4 milijard 349 milijonov — tretjina te vsote bo potrebna samo za pokojnine —, blizu 3 milijarde bo potrebovala socialna uprava, za podporo brezposelnim je predvidenih 836 milijonov, za vojne invalide, vdove in sirote nekaj nad i milijardo, za odškodnino političnim preganjancem, ki so bili pod nacizmom zaprti, 50 milijonov, za vzdrževanje cen krušnega žita, mleka in gnojil nekaj nad 1 milijardo, za razne panoge šolstva in druge kulturne namene 1 milijardo 345 milijonov, za gradnjo stanovanj pa 142 milijonov.
Investicije, ki so predvidene v znesku 3,4 milijarde šilingov, bodo po predlaganem proračunskem osnutku v letu 1954 za 1 milijardo večje kot so bile v minulih dveh letih. Del teh investicij bo odpadel na nadaljevanje elektrifikacije železnic, za gradnjo cest in za modernizacijo telefonskih in telegrafskih naprav.
K predloženemu osnutku proračuna so naslednjega dne izrazili svoje mnenje
somišljenikom, da je treba prav ob šentjakobski prireditvi pokazati s čim večjim sijajem vso mogočnost nemškega zadružništva. Mobilizirati je treba za to priložnost vse sile, pozvati vse mogočneže in velikaše koroškega gospodarskega življenja in še sam kmetijski minister Thoma naj bi dal tej otvoritvi poseben izraz in poudarek. Tiskovni referent kmetijske zbornice Jordan je dobil nalog, da vpreže v propagando ves tisk in še prav posebno tudi radio, pozovejo naj se vsi nemškona-cionalni pevski zbori iz dvojezičnega ozemlja in govornik se je pri tem kar divil, kakšna sijajna slika bodo nemškonacio-nalni zbori iz Št. Jakoba, Podrožčice, Pod-gorij, Ledenic in Rožeka na stopnicah pred plebiscitnim spomenikom. Jasno, da mora sodelovati tudi še uniformirana godba, po možnosti policijska iz Beljaka. Vse, prav vse, je treba pognati na noge in v to svrho bodo to soboto zvečer še posebno razpravljali na seji nemške šentja-
predstavniki vseh strank v parlamentu. Govornik socialistov, poslanec Slavik je dejal, da je predloženi proračun kompromisna rešitev na' podlagi pogajanj med obema vladnima strankama. Socialisti pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da so bile v glavnem upoštevane zahteve po povečanju investicijske dejavnosti, po zagotovitvi rent in po nadaljevanju stanovanjskih gradenj. Govornik je dejal, da je ta proračun važen temelj za dosego čim višjega števila zaposlenih in hkrati priznanje, da je država dolžna izpolniti svoje socialne naloge.
Na tretji seji parlamenta pa je zvezni kancler ob priliki 10-letnice moskovske deklaracije v posebni vladni izjavi zahteval končno izpolnitev zagotovil, ki so jih dale takrat velesile glede vzpostavitve svobodne in neodvisne Avstrije.
Parlament bo predvidoma prihodnji teden nadaljeval s podrobno proračunsko
debato.
%
Izsiljevalne metode meščanskih strank
Beljaški občinski svet, v katerem imajo na podlagi nedavnih volitev socialisti 17 sedežev, dočim imajo OVP 9 sedežev, VdU 2, domovinska lista 2 ter kominformovci 2 sedeža, bi bil moral na svojem prvem zasedanju, ki je bilo v torek, na novo izvoliti župana. Socialisti, ki razpolagajo sedaj v beljaškem občinskem svetu z absolutno večino,' ponovno kandidirajo dosedanjega župana Sereijiiga. Že med polaganjem zaprisege pa so’ mandatarji OVP, VdU in domovinske liste zapustili sejno dvorano ter tako preprečili izvolitev župana, ki je po statutu mogoča samo ob navzočnosti vsaj dveh tretjin vseh izvoljenih mandatarjev. Meščanske nacionalistične stranke so se torej tudi v Beljaku poslužile iste nekoristne obstrukcije kakor letos spomladi pri volitvi deželnega glavarja. Š svojo zavlačevalno taktiko, za katero pa imajo volivci zelo malo razumevanja, hočejo očividno izsiliti večji vpliv v beljaški občinski upravi kakor pa jim pritiče po volilnem izidu.
kobske zadruge ob navzočnosti najvišjih predstavnikov deželne zveze kmetijskih zadrug.
To je le majhen primer, kako gledajo ti zastopniki zadružništva na slovensko zadružno prizadevanje in kako nepolitični so njihovi »zadružni« cilji. Kdor hoče dobiti o tem še boljšo sliko, pa naj čita članek »Neprisežena prisega« v številki od 10. oktobra t. 1. v OVP-jevskem glasilu »Allgemeine Bauernzeitung«. Ta članek in pa članki »Krvava meja« v »Kleine Zei-tung« so najbolj zgovorni dokazi, kako močno živi na Koroškem v glavah nekaterih mračnjakov še vedno šovinistična miselnost sovraštva in nestrpnosti. Po zločinski razstrelitvi spomenika v čast padlim partizanom v Št. Rupertu pri Velikovcu nas taki in podobni pojavi pač silijo, da smo previdni tudi tedaj, kadar nam,isti gospodje govorijo v lepih besedah in nam s sklicevanjem na sVojo demokratično nastrojenost zagotavljajo svojo širokogrudno naklonjenost.
Parlament je pričel z jesenskim delom
Osnutek proračuna za leto 1954 — Avstrija zahteva svobodo in neodvisnost
Kje je tu zadružna misel?
Mesec ncvember — je mesec štedfnje
K°rDŠbi S*7"e‘l spada v naše domače HRANILNICE IN POSOJILNICE

Načela Združenih narodov in stvarnost
S krivičnim angloameriškim sklepom o predaji Trsta in cone A Italiji so bila najhuje prekršena visoka in’ napredna načela Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, načela, s katerimi je leta 1945, po vojni, 62 držav-podpisnic odklonilo nasilje, napadalnost, kupčevanje s tujimi ozemlji in podobne mere pri urejevanju odnosov med narodi in državami. To dejstvo in pa nedavni Dan Združenih narodov, ki so ga 24. oktobra praznovali po vsem svetu, vzemimo kot povod za naslednje bežno razmotrivanje o današnji stvarnosti med vplivnimi faktorji v političnem, življenju sveta, ki. je v očitnem nesoglasju z načeli OZN, razglašenimi v Ustanovni listini.
V povojnih letih je navzlic in navkljub obveznostim, ki so jih zlasti velike sile prevzele s podpisom Ustanovne listine, postala kršitev teh in drugih obveznosti in pogodb vse bolj pogosta praksa imperialistične politike, ki se ji spet vdajajo velike države na vzhodu in na zapadu. Pojavile so se spet metode »reševanja" mednarodnih problemov, ki so bile v navadi še nedavno in ki so se jim tedaj uprla svobodoljubna ljudstva v boju zoper zatiralce in zavojevalce.
Izgleda, da se današnji zagovorniki in praktiki takih mračnjaških metod že ne zavedajo več, da so vsi dovčerajšnji nosilci tovrstnih miselnosti doživeli nečasten polom prav zato, ker so se ljudstva končno obrnila proti njim in njihovim metodam. Ostali so osamljeni, imeli so proti sebi ves svobodo- in miroljubni svet in — propadli so.
Pa kako stoje stvari danes?
Med drugo svetovno vojno so bile oči vseh zasužnjenih narodov brez dvoma uprte zlasti v borečo se Sovjetsko zvezo. Izšla je iz vojne močna in z veliko avtoriteto. S pametno politiko bi si bila lahko zagotovila zavezništvo vseh miroljubnih sil na svetu, pa je krenila — v kolikor tega ni storila do gotove mere že pred in med vojno — na pot imperialistične politike velesile, ki želi razdeliti svet med seboj in drugimi velesilami. Njeno trgovanje na račun drugih — malih — narodov, njena agresivna politika, ki je najbolj prišla do izraza ob njenem odnosu do Jugoslavije, njeno izkoriščanje ustanov OZN v lastne namene in koristi je docela izpodkopalo prejšnjo avtoriteto in ugled ter privedlo do tega, da se je svet začel čutiti ogrožanega in se združevati v raznih paktih in brez paktov proti njej. Zapovrstni porazi njene politike v Koreji, v Nemčiji, v satelitskih deželah in končno v lastni državi, k čemer so prišle še spremembe vsled Stalino-
Tudi letos povodenj v Italiji
Padonsko nižino je tudi letos obiskala povodenj, vendar ne v takem obsegu kakor predlanskim. Reka Pad je naraščala 15 do 20 cm na uro. Vzhodno od Pavije je bilo poplavljeno 1200 hektarov zemlje. Voda je vdrla v predmestje Pavije. Škoda znaša okoli 1 milijardo lir. Na Tridentinskem so morali zaradi poplave izprazniti nekaj vasi.
ve smrti, so Sovjetsko zvezo prisilili na popuščanje in razgalili njeno notranjo slabost.
Komaj je torej Sovjetska zveza bila prisiljena vsaj navidezno ublažiti svojo napadalno politiko, že postajajo slične mere spet očitnejše na ameriškem zapadu. Trerjutek sovjetske slabosti tam gotovi krogi skušajo izkoristiti za svoje naklepe in zahteve po nasilnem „osvo-bajanju“ Vzhodne Evrope v želji, da bi za ta-
gih uradništva OZN že prej dosežene dvomljive uspehe Mc Chartyjeve »križarske vojne" proti svakomur, ki v Ameriki samostojno misli. Kaj naj sicer pomeni pakt s španskim fašističnim diktatorjem Francom, ki se prav nič ne razlikuje od Hitlerja in Mussolinija? Zakaj oboroževanje Nemčije proti volji evropskih držav, ki imajo z njo bridke izkušnje, kadar je bila oborožena? In končno, kakšno je pravo ozadje podpiranja — skupno s britansko vlado — italijanske imperialistične, po Mussolinijevem fašizmu kopirane napadalnosti napram Jugoslaviji, kakšno je ozadje kupčevanja z interesi svobodoljubne drž ve in tržaškega ljudstva?
Mar to niso elementi uresničevanja želja po „svetovnem vodstvu", ki o njem ameriška propaganda že zelo glasno govori, kot so nedavno o njem govorili oni, ki so sami sebe smatrali za »Herrenvolk"? Da, načrtno skušajo omenjeni zapadni krogi spravljati del za delom sveta pod svojo gospodarsko in politično nadoblast. Pa tudi vedo, kako: z darili na tuj račun, z izigravanjem proti drugim državam na vojaški bazi in z dolarji. S tem priklepajo nase Pellovo Italijo, Adenauerjevo Nemčijo in Francovo Španijo, to vse pa mimo in proti načelom Organizacije združenih narodov.
Toda stari imperializem v novih oblikah, pa najsi ga izvajata Vzhod hli Zapad bo moral končno naleteti na odpor nerazdruž-ljive skupnosti vseh svobodoljubnih ljudi, narodov in držav, ki se opredelujejo za mir, demokracijo in neodvisnost. Organizacija Združenih narodov pa je organ, ki je poklican, proti imperializmu v novih oblikah sprovesti te svetle pojme po vsem svetu v dejstvo.
Zli duh iz preteklosti na sestanku »velikih"
ke svoje misije vpregli obrambno skupnost svobodoljubnih narodov. Da se pa ti krogi dejansko tudi uveljavljajo, dokazujejo dogodki baš zadnjih tednov, če izvzamemo zlasti v kro-
Sklenjena je podražitev cigaret
Glavni odbor državnega zbora je minuli teden odobril sklep o zvišanju cen za cigarete. Zvišanje cen bo pri kvalitativno slabših vrstah znašalo 25 in 20 odstotkov, pri boljših vrstah pa samo nekaj več kakor 10 odstotkov, dočim luksuzna cigareta Old Splendor sploh ne bo podra-žena. Prav tako ne bodo podražene cigare. Najbolj bo torej prizadet s podražitvijo mali konsument, ki si je privoščil predvsem »drajarje« ali pa še kakšno »Do-nau«.
Nove cene za cigarete bodo za zavojčke po 20 komadov naslednje: Austria 3 doslej 3.20 šilinga, nova cena 4 šilinge; Donau doslej 5 šilingov, nova cena 6 šilingov; Austria C doslej 5 šilingov, nova cena 6 šilingov; Dames doslej 5 šilingov,
nova cena 6 šilingov; Austria 2 doslej 6 šilingov, nova cena 7 šilingov; Šport doslej 6 šilingov, nova cena 7 šilingov; Jonny doslej 7 šilingov, nova cena 8 šilingov; Memphis doslej 7 šilingov, nova cena 8 šilingov; Aegyptische III. sorta doslej 8 šilingov, nova cena 9 šilingov; Old Splendor ostane kakor doslej 9 šilingov.
Iz tega je razvidno, da je zvišanje cen za cigarete precej občutno pri najslabših cigaretah in sicer za Austria 3 kakor jo delavci imenujejo »Arbeiter-Memphis« kar za 25 odstotkov, dočim so cigarete, ki si jih lahko privoščijo »boljši ljudje« mnogo bolj prizanesljivo podražene. Nove cene bodo mesečni proračun kadilca delavca in malega nameščenca znatno obremenile.
Nekaj številk o koroškem kmetijstvu
Od zemeljske površine Koroške odpade 47 odstotkov na kmetijsko in 45 odstotkov na gozdno gospodarstvo, 8 odstotkov pa je neproduktivne zemlje. — Glavnina kmetijske produkcije na Koroškem odpade na travništvo z živinorejo in gozdno ospodarstvo. Od kmetijsko izkoriščene zemlje odpade samo 24.5 odstotka na poljedelstvo in 74.9 odstotka na travništvo. Okoli 78 odstotkov obratne površine je v privatni posesti, 3 odstotke je poseduje država, dežela, občine in kmetijske skupnosti. Soseščinam je pripada 17 odstotkov, javnopravne korporacije, cerkve itd. posedujejo nad 2 odstotka obratne površine. Od 33.462 kmetijskih obratov je 26.950 obratov razvrščenih v obratne tipe, 6.512 obratov pa je brez označbe tipa, ker znaša njihova površina manj kot 2 ha.
K visoko planinskim predelom spada 6.804 kmetij s 304.904 ha površine, k produkcijskim predelom vzhodno alpskega obrobja spada 14.817 kmetij s 365.415 ha obratne površine. V predelu koroške kotline je zaznamovanih 11.871 obratov z 241.934 ha obratne površine. V visokoplaninskem predelu prevladujejo oni obrati, ki so usmerjeni na gozd in travništvo in znaša povprečna velikost obrata 45 ha. Kmetje v vzhodno alpskem obrobju se pečajo predvsem s travništvom in poljskim travništvom ter znaša povprečna površina kmetij povprečno 25 ha.
V koroški kotlini znaša površina kmetij povprečno 20 ha in je obratovanje namenjeno v pretežni meri poljedelstvu.
Po podatkih deželne gozdne direkcije je bilo na Koroškem v prvem polletju , 1953 posekanih 460.191 kubičnih metrov lesa, med tem 389.215 kubičnih metrov gradbenega lesa ali 84.6 odstotka in 70.976 kubičnih metrov drv ali 15.4 odstotka. V primeri z istim časom preteklega leta je bilo letos za 5.7 odstotka lesa manj posekanega. Tudi na žagah so- zrezali letos 200.440 kubičnih metrov manj hlodov kakor v istem času preteklo leto.
Zaradi napredka motorizacije kmetijstva je padlo stanje konj za. 1.128. Goveje živine je za 2.733 komadov več kakor v istem času leta 1951. Višje število živine izhaja iz številnejšega stanja mlade živine za 0.5 odstotka in zaradi tega ker vzdržujejo več molznih krv. Število svinj se je znatno zvišalo in znaša 222.468 komadov in je le za 12.500 manjše kakor pred vojno. Vsekakor visoko stanje svinj ni v ugodnem razmerju med povpraševanjem in ponudbo, z izjemo poletne in zgodnjo-jesenske tujsko-prometne sezone, in so zato cene za klavne svinje popustile.
Naraščanje konkurzov in poravnav
Po poročilu Zveze za zaščito kreditor-jev je bilo od januarja do septembra prijavljenih 374 sodnijskih poravnav in 330 konkurzov. To je 50.4 odstotka poravnav in 33.1 odstotka konkurzov več kakor preteklo leto v istem času.
Razvoj koroškega gospodarstva v luči statistike
INDUSTRIJA
Po stanju iz leta 1950 ima Koroška razen žag še 203 industrijska podjetja in sicer: 11 rudarskih, 23 železarskih in kovinskih, 24 podjetij kemične industrije, 26 papirnih oz. leluloznih, 22 lesnih, 17 tekstilnih, 10 usnjarskih, 20 živilskih pK>djetij in 50 podjetij za obdelavo in predelavo kamenin in zemlje. Najmanj industrijskih podjetij imata okraja Šmohor in Velikovec, največ pa mesto in okraj Celovec.
Razvoj industrije na Koroškem je oživel po vojni šele z letom 1950. Nekatera industrijska podjetja so se hitro opomogla, medtem ko so druga ob koncu prvega polletja 1951 — ko je povojna proizvodnja pričela dosegati nekako svoj višek — še vedno močno zaostajala za proizvodnjo v letu 1937.
Močno se je v tistem času dvignila proizvodnja klorovih spojin (162% več kot 193(7)» stenske opeke (148%), piva (95%), cementa (79%) in testenin (74%). Nižja od leta 1937 pa je bila predvsem proizvodnja rjavega premoga (za 41%), svinčene in cinkove rude (39%), svinca (27%) ter papirja (19%). Z letom 1937 pa sta bili izenačili proizvodnjo industrija in proizvodnja usnja in kemične rude.
Ob koncu prvega polletja 1952 se je pričel položaj v industrijski proizvodnji vidno slab-
šati. Promet industrijskih izdelkov na domačih tleh in v inozemstvu je pričel padati. Domače potrebe so bile v precejšnji meri krite, na inozemskih tržiščih pa koroška industrija ni bila kos vzdržati konkurenci v cenah. To pa predvsem zaradi potrebnega dragega dokupa surovin in polsurovin v kemični industriji, v industriji železa in kovin pa zaradi pomanjkanja topilnic. Dočim so koroške opekarne v letu 1951 izdelale mesečno povprečno 4 milijone komadov stenske opeke, se je v prvem polletju 1952 izdelalo mesečno le še 2,6 milijonov komadov. Zanimivo pa je, da so v prvem polletju 1952 pivovarne dvignile proizvodnjo piva za 38%. Tudi v rudarstvu je proizvodnja narasla.
V	letu 1952 je pričela naraščati brezposelnost v industriji, ki je v prvem polletju 1953 ni bilo mogoče odpraviti. Za prvo polletje sta karakteristični omejena gradbena dejavnost in omejena industrijska proizvodnja. Industrijska proizvodnja v prvem polletju 1953 pa je padla na sredino med proizvodnjo v letu 1950 in 1951, zaposlitev pa na povprečje 1950.
V	rudarstvu je kopanje antimona ustavljeno od avgusta 1952. Naraščajočo proizvodnjo so prekinili rudniki svinca in cinka. Rudniki živca (Feldspat) in kalijevega luskav-ca (Kaliglimmer) bodo oz. so ukinili svojo pro-
izvodnjo. Narasla pa je proizvodnja rjavega premoga v Št. Andražu ter magnesita.
Težko je bila v letošnjem prvem polletju prizadeta industrija kamnov in z e m-1 j e. Proizvodnja stenske opeke nasproti istemu razdobju 1952 je padla za 40%, apna za 63% in betonskih cevi za 60%. Močno je morala skrčiti proizvodnjo tudi industrija hera-klita.
Industrija železa in kovin beleži v letošnjem prvem polletju porast proizvodnje pri svinčenih kosih, žebljih, verigah (za 152%) in akumulatorjih. Proizvodnjo pa so morali omejiti pri žici (proizvodnja aluminijaste žice pa je bila ustavljena), žičnih pletenin (za 15%), portalnega jekla (73%) in kos. Položaj v puškarstvu pa je zelo meglen. Nazadovanja v proizvodnji pušk sicer še ni opaziti, toda dejstvo proizvajanja pušk v Belgiji in Zapadni Nemčiji je tudi za puškarstvo nevarno.
V kemični industriji opažamo nadaljevanje preusmerjanja iz dosedanje proizvodnje na proizvodnjo takih predmetov, za katerimi je na tržišču še močno povpraševanje. Proizvodnje »Bleiberger Bergwerks-Union“ obeta prekoračenje vseh dosedanjih mer. Isto je videti pri proizvodnji kemikalij za obdelavo usnja. Temu nasproti je proizvodnja vžigalic v celoti ukinjena, proizvodnja stres'ne lepenke je padla za 84^. Nazadnje tudi proizvodnja kisika in akholnih pijač.
Lesnopredelovalna industrija
je utrpela polom pri lesenih hišah, kjer se je proizvodnja skrčila na 6% lanske proizvodnje. Plošč iz lesnega vlakna se je izdelalo za 10% več kot v lanskem prvem polletju. Proizvodnja parketov počiva od pričetka leta. Močno pa je narasla proizvodnja lesenih zabojev in gajbic za sadje in sicer od 40.000 mesečno v lanskem prvem polletju na 94.600 mesečno v prvem polletju 1953. Proizvodnja impregniranih in navadnih drogov je padla za ca. 45%. Na splošno torej razvoj v tej panogi ni razveseljiv,-
Temu nasproti je razvoj v p a p i r n i in celulozni industriji precej ustaljen, čeprav je v začetku leta proizvodnja papirja in lepenke nekoliko padla. Na splošno smatrajo, da je to proizvodno področja proti krizi zelo odporno, ker v ceni lahko konkurira. Tudi v tekstilni industriji je razvoj precej ustaljen, posebno ker je cena volne na svetovnih tržiščih precej mirna in ker dopušča devizni položaj Avstrije nakupe v najugodnejšem času.
V proizvodnji usnja in obutve je ostalo prvo polletje 1953 v znamenju povečanja proizvodnje. Koroški delež v avstrijski proizvodnji obutve znaša 15%. Težave pa so se pokozale v proizvodnji podplatnega usnja, kajti gumijasti podplati si čedalje bolj osvajajo srca potrošnikov. Podoben je tudi položaj v proizvodnji gonilnih jermenov.
(Se nadaljuje)
Izbor odlomkov iz knjige VLADIMIR DEDIJER: JOSIP BROZ TITO
12. nadaljevanje
BREZ POMOČI • ZMAGA
Prvi plenarni sestanek so imeli v Titovi votlini na Visu, navzoč je bil ves Nacionalni komite. Šubašiča je spremil do vhoda v votlino angleški veleposlanik Stevenson, ki je šel potem na dom šefa angleške vojne misije generala MacLeana. Sestanek je začel s svojim referatom Šubašič, ki je govoril najprej o tem, da je vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil v Jugoslaviji pravzaprav kralj Peter, ter se pri tem skliceval na ustavo iz leta 1931.
V diskusiji se je oglasilo več govornikov. Najprej je govoril Edvard Kardelj. Za njim Tito in Vladimir Bakarič. Vsi so odklonili Šuba-šičeve zahteve. Na kraju je govoril še stari Josip Smodlaka, poverjenik Nacionalnega komiteja za zunanje zadeve. Z izbranimi besedami je opozoril Šubašiča, kako molči o Nacionalnem komiteju, kako se je nemogoče sporazumevati o dveh vladah istega naroda, in da se ne more govoriti o skupnem poveljstvu, »ker vi nimate niti ljudstva, ne ozemlja in ne vojske«, kako bi tak sporazum bil za partizane žrtev, »ker bi pri ljudstvu zanj ne dobili niti enega glasu«. Nato so sestanek prekinili, Šubašič in Kardelj pa sta šla v stran, da bi našla skupno rešitev. Po dolgem in napornem delu jima je to končno uspelo. Skoraj vse Šubašičeve zahteve
TITO Z EDVARDOM KARDELJEM IN VLADIMIRJEM BAKARIČEM NA VISU
So bile odklonjene. Sprejeti so bili z nekaterimi tehničnimi spremembami skoraj vsi predlogi
Nacionalnega komiteja, tako na primer, da na zastavi jugoslovanske vojne mornarice, ki se je po letu 1941 zatekla na Malto, ne bo ne kraljevske krone in ne peterokrake zvezde, marveč da ostane navadna jugoslovanska trobojnb ca.
Najteže je sprejel Šubašič formulacijo o monarhiji. Še ko je že sprejel formulacijo, da se vprašanje monarhije reši po vojni s prosto voljo ljudstva, je prišel angleški veleposlanik Stevenson uradno k Nacionalnemu komiteju in zahteval, da se tS formulacija spremeni, kar pa so naši odbili. Nazadnje je bil podpisan sporazum, s katerim je Šubašič priznal, da je Nacionalni komite edina oblast v državi, da je Narodnoosvobodilna vojska pod poveljstvom Tita edina vojska v državi in da se obsojajo vsi, ki javno ali prikrito sodelujejo z Nemci, da se sestavi v Londonu nova vlada, ki se razširi z vstopom demokratskih elementov. Zase se je Nacionalni komite obvezal, da med vojno ne bo postavljal in zaostroval vprašanja monarhije, ker sta obe stranki sprejeli, da ljudstvo končno reši to vprašanje po osvoboditvi.
V	novi vladi, ki so je sestavili v Londonu, ni bilo več Draže Mihailoviča. V to vlado sta vstopila kot pristaša narodnoosvobodilnega gibanja Sreten Vukosavljevič in Drago Marušič, a ne kot predstavnika Nacionalnega komiteja, pač pa le osebno, tako da ni bila osnovana koalicijska vlada.
Od generala Alexandra, poveljnika Osme armade, je prejel Tito vabilo, naj ga obišče na fronti v njegovem štabu ob Bolsenskem jezeru severno od Rima. Na to pot se je odpravil Tito z letalom, skupaj z generalom MacLeanom in svojim spremstvom. S seboj je imel tudi Tigra. Na svojem potu je krožilo letalo nad raznimi bojišči v Italiji, posebno pa se je zadržalo nad Cassinom.
Tito je sedel spredaj pri pilotu, ki ga je vprašal, če hoče pilotirati. Pokazal je Titu temeljne gibe ter predal vodstvo Titu v roke, ko je letalo ravno krožilo okrog Cassina.
V	tem hipu se je pilot zasmejal in rekel Titu:
»Oprostite, oditi moram v zadnji del letala
in si vzeti cigarete, vas pa prosim, naravnajte letalo.«
»Ni mi bilo prijetno,« je pozneje pripovedoval Tito. »Dokler je šlo letalo naravnost, je bilo še lahko, ko pa se je potem nagnilo... Jaz pa sem imel prakso samo dveminutnega leta.« *
Iz Rima je šel Tito v Neapelj, kjer se je sešel s predsednikom angleške vlade Winstonom
Churchillom. Sestanek je bil v vili bivše kraljice Viktorije. Tito se je ob tej priliki večkrat razgovarjal s Churchillom. Ko sta se sestala prvič, je bil navzoč le prevajalec. Pri drugih sestankih so bili navzoči z jugoslovanske strani še Sreten Žujovič, Vlado Velebit, dr. Šubašič, Sava Kosanovič in drugi. Razgovarjali so se o zelo številnih vprašanjih.
Churchill je začel s tem, da je hvalil našo vojsko, nato so se razgovarjali o vojnih operacijah v Jugoslaviji. Churchill je rekel, kako žal mu je, da je star in ne more skakati s padalom. Drugače bi prišel v Jugoslavijo, da bi se bojeval.
»Saj ste nam poslali svojega sina!« je odgovoril Tito.
V tem hipu so se pokazale v Churchillovih očeh solze.
Glavno, o čemer so se razgovarjali, je bilo vprašanje kralja Petra. Churchill je vprašal Tita, ali bi se hotel sniti s kraljem Petrom. Tito se je skliceval na sklep AVNOJ o prepovedi vrnitve kralja Petra in poudaril, da je kralj spričo svojega ravnanja med vojno nepriljubljen in da ne smemo storiti nič, kar bi oslabilo boj proti sovražniku.
Churchill je še enkrat vprašal Tita, ali bi se hotel sniti s kraljem Petrom, čeprav na kaki vojni ladji. Tito je odgovoril, da ni proti, da bi obiskal Churchilla na vojni ladji, če pa bi bil tam kralj Peter, se lahko vidita.
Churchill je videl, da ne bo nič iz tega, in je odmahnil z roko. V nadaljnem razgovoru je vprašal Churchill, ali bi sprejel Tito kralja Petra v Jugoslaviji kot letalca.
Tito je odgovoril na to:
»Naj pride in naj se bojuje tako, kakor se bojujemo vsi drugi!«
(Od nadaljnjega razgovora s Churchillom preide Dedijer na opis trenutka, ko je RA dosegla jugoslovanske meje, ter dalje do odhoda maršala Tita v Moskvo, kjer je imel več sestankov s Stalinom. Prvega podrobneje opisuje po večini s Titovimi besedami.)
TITO S STALINOM IN MOLOTOVOM V MOSKVI APRILA 1945
V Moskvi
»Drugače pa je bil ta prvi sestanek zelo hladen. Mislim, da so bile za to glavni vzrok moje brzojavke med vojno, posebno še tista, ki sem jo začel z besedami: Če nam že ne morete pomagati, nas vsaj ne ovirajte. To mi je potrdil tudi Dimitrov, ki sem ga poiskal takoj po prvem sestanku s Stalinom. Dimitrov mi ie dejal:
,Valter, Valter, hazjajin je bil zaradi tistega telegrama strašno hud na vas.. . Od jeze je z noeami kar topotal po tleh . . .’
Tako mi je hotel Dimitrov povedati, da je pravzaprav on bil tisti, ki me je branil pred Stalinom.
Na tem prvem sestanku se je stvar s Stalinom zaostrila. Bolj ali manj sva se spoprijela •pri vseh vprašanjih, o katerih sva se razgovar-jala. Takrat sem zapazil, da Stalin ne trpi, da mu kdo ugovarja. Pri razgovarjanju s svojimi ljudmi postopa nevljudno, osorno. Od članov Politbiroja CK VKP(b) le Molotova kdaj pa kdaj vpraša, kaj misli, pa še njega ne posluša do konca, marveč nadaljuje svojo misel.
Akademski sUkar France Mihelič: MOSKVA — LENINOV MAVZOLEJ
Na tak način razgovora niserp vajen, zato je prišlo do prav neprijetnih prizorov. Stalin na primer pravi:
,Valter, pazite, buržoazija v Srbiji je zelo močna.’
,Tovariš Stalin, s tem vašim glediščem se ne strinjam. Buržoazija je v Srbiji zelo šibka.’
Stalin molči in se mršči, drugi pri mizi: Molotov, Ždanov, Malenkov, Berija so kar odreveneli.
Stalin je začel nato vpraševati o posameznih buržoaznih politikih v Jugoslaviji, vpraševal, kje so, kaj počno, jaz pa mu odgovarjam:
,Ta je podlež, izdajalec, sodeluje z Nemci.’ Stalin vpraša za drugega. Odgovorim mu prav tako. Na kar skoči Stalin:
,Valter, kaj so pri vas sami podleži?’
Odvrnem mu:
,Res je, tovariš Stalin, vsak, ki izda svojo domovino, je podlež.’
Stalin se spet zmrduje, Malenkov, Ždanov in drugi pa me od strani pogledujejo.
Tako je tekel razgovor v prav mučnem ozračju. Stalin me je začel prepričevati, kako potrebno bi bilo, da pustimo kralja Petra zopet na prestol. Kar kri mi je udarila v glavo, kako nam more kaj takega svetovati. Zbral sem se ter mu odgovoril, da je to nemogoče, ker bi se ljudstvo uprlo; kralj da je v Jugoslaviji zgled izdajalca, da je pobegnil in zapustil ljudstvo v najtežjih trenutkih, da ljudstvo sovraži dinastijo Karadjordjevičev zaradi korupcije in nasi-1Ja-
Stalin molči, potem pa mi reče kratko:
,Saj ni treba, da ga vrnete za zmeraj. Za nekaj časa, pozneje pa mu v pripravnem trenutku sunete nož v hrbet.’
V tem hipu se je vrnil Molotov, ki je šel malo prej ven. S seboj je prinesel brzojavko neke zahodne agencije, ki je sporočila, da so se Angleži izkrcali v Jugoslaviji.
Takoj sem planil:
,To ni mogoče!’
Stalin jezno:
.Kako nemogoče! To je res!’
Še enkrat rečem Stalinu, da to ni mogoče in da je ta agencija bržčas kaj pomešala. Generala Alexandra da smo prosili, naj nam pošlje divizijo težkega topništva, tri baterije, v pomoč naši Četrti armadi pri njenih operacijah proti Mostarju in Sarajevu, pa je bržkone prišla v Jugoslavijo ta artilerija, kar so agencije napačno tolmačile kot angleško invazijo v Jugoslavijo. Stalin molči, potem pa naravnost vpraša:
,Povejte mi, Valter, kaj bi napravili, če bi se Angleži res nasilno izkrcali v Jugoslaviji?’ Odgovoril sem, da bi se jim najodločneje uprli.
Stalin je molčal. Očitno mu moj odgovor ni bil po volji. Ali je premišljal v tem hipu o aranžmajih, ki jih ie napravil glede delitve interesnih sfer v Jugoslaviji?
Ta večer je bil Stalin venomer hud. Vpričo mene je telefoni-čno poklical maršala Malinovske-ga, čigar operacije proti Nemcem so se prav ta dan zataknile.
,Ti tam spiš!’ je govoril Stalin po telefonu.
Malinovski se je nekaj opravičeval, češ da nima zadosti tankovskih divizij, kakor se je moglo posneti iz Stalinovega odgovora:
,Praviš, da nimaš tankovskih divizij. Tudi moja babica bi se znala vojskovati, če bi imela tankovske divizije. Čas je, da se premakneš. Si me razumel?’«
(Knjiga v naslednjem opisuje zadnje mesece in dogodke NOB do zmage. Nato pa je posebno poglavje posvečeno začetkom socialistične obnove in tozadevnim raznovrstnim gospodarskim in zunanjepolitičnim težavam glede na zahodne zaveznike. Nadaljnje poglavje pod naslovom „Udarec v hrbet“ pa govori o okolnostih začetka spora med ZSSR in Jugoslavijo, dočim je pod naslovom »Dvoje pojmovanj" podrobno analizirano jedro spora.)
Tuje kritike o tej knjigi
THE TRIBUNE, 13. februarja 1953 — Jennie Lee
Najzanimivejše v knjigi Vladimira Dedijera je popolnoma nova luč, ki jo meče na navzkrižje med Titom in Stalinom. Avtor je s Titovo pomočjo zasledoval začetke tega spora tja do prvih partizanskih dni: pokazal je, kako j-: spat vzplamenel leta 1944 in nato v tej ali oni obliki vsakih nekaj mesecev do dokončnega leta 1948. Na hipe nas njegovo poročilo pripravi do tega, da malone sočustvujemo z Rusi. Omogoči nam videti, kako ostro se razhajata obe stališči in s kako vedro netaktnostjo so Jugoslovani nenehoma ob sleherni priložnosti, ki je bila mogoča, ponavljali svoje. „Ne glede na to, kako zelo ljubi sleherni izmed nas deželo socializma ZSSR,“ je aprila 1948 pisal Tito Stalinu, „pa ne more v nobenem primeru manj ljubiti svoje lastne domovine.*1 Ako upoštevamo, da to izjavlja komunist, moramo že reči, da je to čustvo tako strahotno heretično, da ne more bi i bolj.
Podoba, ki jo dobimo o Stalinu, s tistim vred, kar se njemu zdi nadvse prikupno, je posebno irazveseljiva. Potem ko so se Rusi odločili, da likvidirajo Tita, jim menda sploh ni seglo v misel, da bi se jim njihova v ta namen določena žrtev še utegnila izmuzniti. Menda so mislili, da ga bo kar pobralo po prvem izbruhu njihovega negodovanja.
Nabavite si knjigo Vladin'ir Dedijer:
»TITO”
v knjigarni
„NAŠA KNJIGA”
V CELOVCU Gasometergasse io
Odlomki, ki jih prinašamo v „Slovenskem vestniku*, so vzbudili pri bralcih veliko zanimanje. Berete tudi tuje ocene o tej znameniti knjigi, iz katerih je razvidno veliko zanimanje zanjo v širnem svetu med tujimi narodi. Zaradi tega smo prepričani, da bi marsikdo rad posegel po celi knjigi. Tej vaši želji ustreže knjigarna „Naša knjiga“ v Celovcu, ki vam obširno, 770 strani obsegajočo knjigo „Titou lahko nudi v polplatno vezano za ceno, ki znaša samo 40.— šilingov. Ne opustite ugodne nabavne priložnosti!
_____________________
Med nami povedano...
Nedavno tega sem sprečal po 13. letih sošolko iz ljudske šole v pliberškem kraju, pa sva se ustavila, da si dava srečo. Mlada mati je zdaj. Hčerkico — kaka 4 leta staro — vodi za roko. Kakor vse kaže, ji mala nagajivka dela preglavice, trmasto se ustavlja in noče niti za korak dalje. To ni nič čudnega v tej otroški dobi. Tudi mi, starejši, smo bili v tem času trmasti. Tepsti takega otroka ne kaže, tako kvečjemu lahko postane zakrknjen in vase pogreznjen. Najbolje je brez besede čakati, da ga trma mine. A o tem kdaj drugič. Hotel sem nekaj drugega povedati: ker redkokdaj čujem domačo pliberško govorico, a je mlada gospa govorila tako pristno, nepokvarjeno „po domače", sem odprl ušesa na stežaj in srkal željno besedo za besedo vase, kakor bi pil v dolgih požirkih koroški mošt in se vmes zalagal s skrbno prekajeno pliberško ,,prelančino“.
„Vamp ti skurni, a buš šva! Pugvaj šte seme, Anzej, tk ju bom tjapua, da bom pučjvo-va nad jo ...“
„No, no, saj veš, Ančka, da je s takimi malčki križ, le potrpi malo, se bo že unesla," sem jo pomiril in dodal: „Veš, kako rad Te poslušam, ne zato, ker kregaš deklico, ampak za-delj tistega, kar me vedno spet vleče v rojstno vas — zaradi našega jezika, kakor ga govoriš Ti tako lepo."
Pa me je kar takoj zavrnila: „Oh, Anzej, ti si ja nuarce djivaš, pa jo vsi vkup ne znomu prau suaueju, tjabe je vhku, ku si sa učiu."
Pa se je zmotila, čeprav temu ni kriva sama, ampak tisto umetno zasejano in razralo mnenje med koroškimi Slovenci, Podjunčani, Ro-žani in Ziljani, da njihov jezik ni slovenski, seveda tudi ne nemški (čeprav ni izključeno, da ga Steinacherjevi ali Wuttejevi potomci ne bi mogli v nekaj desetletjih za takega razglasiti, ker imajo že dandanes cel ducat vmesnih stopenj med slovenščino in nemščino, ali med Slovenci in Nemci na Koroškem! Filologom in etnografom se potemtakem na Koroškem od-
Vsakdanji kruh
Štiri do pet sto milijonov Evropejcev, Američanov in Indijcev se hrani s pšenico, pet do šest sto milijonov Azijcev pa z rižem. Sto do sto petdeset milijonov ljudi v Severni Evropi je pretežno ržen kruh, petdeset do sedemdeset milijonov ljudi v Južni in Jugovzhodni Evropi, v Ameriki in Afriki se hrani s koruzo, nekaj desetin milijonov ljudi v Indiji, na Kitajskem, na Japonskem in v Afriki pa je proso. Na splošno lahko rečemo, da se hrani polovica prebivalcev zemeljske krogle s pšenico in z ržjo, medtem ko je druga polovica riž, proso in koruzo.
Ni še sorazmerno dolgo tega, kar so ljudje začeli jesti kruh v današnji obliki, čeprav je žito že od davnih dni glavna hrana človeštva. Najprej so zbirali samo zrnje, potem pa so začele predzgodovinske gospodinje to žito pražiti. To je bil velik napredek, ker se zrnje pri praženju lušči, ko se odstranijo luske, pa je zrno kaj lahko zdrobiti. Zdrobljeno zrnje je postalo prednik današnje moke. Iz zdroba so delali davni prebivalci kašo, ki je bila mnogim rodovom osnovna hrana.
Kaša se je postopoma spreminjala v mlince. Določeno količino goste kaše so spekli v pepelu. Tako je nastal praded našega kruha. Tak kruh so jedli Evropejci v bronasti dobi, pa tudi Babilonci, Egipčani in Hebrejci. Kaša in mlinci so bili osnovna hrana rimskih legionarjev. S to hrano v želodcih — s hrano, ki je vsebovala tri četrtine vode — so rimski legionarji osvojili svet. Od mlincev do kruha, ki mu doda jejo kvas, je biLše en sam korak. Sprva so jedli kruh kot slaščico, ki na siromašnih mizah ni imela domovinske pravice.
Po svetu je še danes mnogo ljudstva, ki žita sploh ne pozna. Prebivalci Južnega morja se hranijo pretežno s koreninami posebnega drevesa, ki mu pravijo taro, v Južni Aziji in ponekod v Afriki pa je gomoljika »jam« osnovna hrana prebivalstva. Plemena v Južni Ameriki jedo manjoko, ki vsebuje mnogo škroba. V Afriki se hranijo milijoni ljudi z mokastimi bananami, ki jih kuhajo, zmleti pa jih je mogoče tudi v pravo moko. Zadnje čase se je v svetu znatno povečal pridelek pšenice. V letih od 1870 do 1900 so je pridelali povprečno po vsem svetu 66 milijonov ton, zdaj pa 181 milijonov ton, od tega v Aziji 24 odstotkov, v Evropi in v Severni Ameriki po 23 odstotkov, v Rusiji 21 odstotkov, ostanek pa v Južni Ameriki, Avstraliji in v Afriki.
pirajo neskončne možnosti „raziskovanja“;) Koroška ljudska šola je sejala v srca slovenskih otrok, ki so ji bili izročeni v vzgojo in razsvetlitev, temeljito preštudirano, previdno, a z neizprosno doslednostjo čut manjvrednosti. Živo mi je pred očmi koroška ljudska šola prve avstrijske republike.
Šibka, plašna učenka Lonica je zamudila zjutraj pouk za kake pol ure. Opraviči se: ,,Duare jutro, kuaje sem posua" ... (konje sem pasla). A učitelj, silen po postavi, s tolstimi rokami, ji pokaže vrata in jo osorno zavrne: „Hinaus! Sag‘ guten Morgen!" Nato pa obrnjen proti nam v klopeh: „Kuaje sem posua, kuaje sem posua" in si podsmehljivo mane roke. V istem trenutku pa se mu obraz zresni in kri mu stopi vanj: „So sprechen Čušen, aber nicht Karntner."
Plašno sem se stisnil k sosedu v klopi, čutil sem v svoji nepokvarjeni otroški duši,' da se dogaja nekaj hudega, nepoštenega pred mojimi očmi. Zelo se mi je smilila Lonica, rejenka našega soseda, sram me je bilo zanjo, ki je morala ven pred vrata, sram me je bilo, ker se je neki odrasli pob v zadnji klopi ob tem čudnem prizoru zvonko zasmejal in sram me je bilo samega pred seboj v misli, kaj pa, če mene pokliče in me pobara, kako „Karntner“ pove „kuaje sem posua." Dve muhi je ulovil učitelj v tistem trenutku, danes to vem. Vzbudil je v naših mladih srcih čut sramu, ki naj bi nas navdajal vselej in povsod, kadar bi odprli usta tako, kot smo to čuli doma, v družini in na vasi, a hkrati nam je vdihnil s svojo metodo učinkovito odrešljivo misel o molku v šoli. Kateri postopek bi bil še idealnejši za temeljito germanizacijo? Otroci molčijo. Učitelj zvoni s svojim nemškim zvonom, da kar buči
po razredu: „Guten Morgen," Guten Morgen, se zasvetijo velike črke na tabli, Guten Morgen v zboru, da zveni, Guten Morgen posamič — po vrsti — od zadnje klopi do prve, — Guten Morgen ti buta nazadnje v čelo, ti sili na ustnice — ni vrag, da ne bi končno pozabil, da se smeje in sonči tam zunaj na vrtu „dobro jutro" in kuka skoz okno za tabo, ki si počepnil ubogljivo v klop, da ti vlije vsevedni herlerer čuda prečudna v bučko.
Vem, da se mnogim Lonicarr dandanes na Slovenskem Koroškem kaj takega ne pripeti več. To je gotovo razveseljivo in v uteho tebi ali meni, ki sva doživljala to prefinjeno, psihološko dognano metodo potujčevanja. Če pa bi se le še zgodila tej ali drugi taka čudna reč, bi jo morali razvpiti in obesiti na veliki zvon vsi naši koroški časopisi, nemški in slovenski, da bi zvedel svet zanjo in bi se moral prizadeti vzgojitelj sramovati v dno duše svojega nečednega početja. Vsak izobražen človek, ki količkaj zasleduje politični, gospodarski in kulturni razvoj današnje Evrope, je moral že kdaj opaziti, da se suče kolo zgodovine naprej in ne nazaj. Srednji vek s svojimi verskimi spori, mržnjami in fanatično nestrpnostjo je za nami: danes verskih sporov ni nikjer na svetu. Ob katoliški cerkvi stoji protestantska, ob njej starokatoliška in ulico naprej morda pravoslavna ali celo muslimanska. In vendar, koliko krvi je poteklo po nepotrebnem v imenu tega ali drugega boga!
19. stoletje, doba, v kateri so nastajale narodne skupine v Evropi, je za nami: danes nacionalnih problemov v tem smislu ni nikjer na svetu, (če se moramo Slovenci na Koroškem ali Primorskem še danes boriti za svoje narodne pravice, ne pada krivda na nas, kajti oni
„veliki“, ki niso nikdar v svoji zgodovini okušali, kaj se pravi živeti v manjšini, so pristavili to kašo že koj po prvi svetovni vojni. Ko se je dovolj prismodila — in v 35 letih se lahko! — in je nočemo pojesti, ker je pač ne moremo, se pa hudujejo na nas: „Glej imperialiste!" Koroški Slovenci smo v preteklem stoletju že, v dobi taborov, manifestirali kakor vsi ostali Slovenci v današnji Jugoslaviji svojo narodno pripadnost, ko je iskra naše skupne slovenske narodne zavesti šele zažarela in smo se zavedli naše narodne samobitnosti.)
20. stoletje, naš čas, ustvarja počasi, a neizprosno, — vedno s pogledom naprej —, velike ekonomske (gospodarske) skupnosti, v katerih narodna mržnja, narodno preziranje in potujčevanje kmalu ne bodo imeli več prostora. Evropske državice, med njimi tudi Avstrija, bojo imele iz dneva v dan več brige in skrbi s tem, kako urediti gospodarstvo, da bo dovolj kruha v hiši. In gotovo bodo tudi zadnji nem-ško-koroški fanatiki germanizacije prej ali slej uvideli, da ne kaže gojiti anahronizma, srednjega veka v učilnici, pa tudi ne samovoljno kršiti obstoječe odredbe o dvojezičnem šolstvu. Članek, ki sem ga bral v dneh velikovške „afere“ (človeku je kar sitno, da moraš uporabljati še ta izraz) okrog pouka slovenščine v glavni šoli in ga je napisal neki nemški profesor v „Neue Zeit," zdi se mi z naslovom „In der Schweiz undenkbar," priča, da so se razgledani, napredni nemški krogi na Koroškem tega zaprašenega srednjega veka do kraja otresli. Zdi se mi, da se trudijo, da bi izravnali narodna nesoglasja, ki njihovemu gospodarstvu in ugledu v kulturni severni in zapadni Evropi samo škodijo. Zadnji v teh ozirih pa tudi ne marajo biti, da bi kak Danec ali Nizozemec ali Švicar kazal s prstom nanje, češ glej, kako bujno jim cvete šovinizem tam na Koroškem! Lepo je, da si utira razvoj vsaj enega izmed koroških manjšinskih vprašanj to pot.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Zveza koroških partizanov in Demokratična fronta sta se po svojih delegacijah poklonili in položili vence na skupnih grobovih nepozabnih žrtev v Št. Rupertu pri Velikovcu, Železni Kapli, Borovljah, Selah, Svečah, Št. Jakobu v R., v Vrbi in Št. Lenartu pri sedmih studencih. Prav tako so obiskali vse te grobove padlih borcev člani Urada za zvezo FLRJ z le-gacijskim svetnikom Vošnjakom na čelu ter s položitvijo vencev počastili njihov spomin.
Počastili smo spomin naših padlih borcev
Minul je dan, ko so nam bili dragi mrtvi tako blizu, ko so množice s polnimi naročji cvetja hitele na grobove svojcev in se oddolžile njihovemu spominu.
Živ in globok je vedno spomin na vse tiste naše najboljše, ki so padli v razdiv-
janih letih vojne kot borci proti nasilju, umrli v internacijah in padali kot talci. Tako krvavega davka, kot ga je dalo slovensko ljudstvo za uničenje nacističnega nasilja v skupni osvobodilni borbi ni doprinesel noben drug narod na svetu. Vse te žrtve pripadajo nesmrtni skupini velikih borcev za svobodo vsega človeštva.
Grobovi naših padlih žrtev, ki jih je v pravični borbi srečala smrt sredi življenja, so nam vedno dragoceni, predvsem pa so se koroški Slovenci na dan mrtvih tudi letos dostojno oddolžili njihovemu spominu. Vsepovsod, kjer koli so posamezni ali skupni partizanski grobovi ria pokopališčih po naši zemlji, so jih ljubeznive roke skrbno okrasile, zrahljale zemljo, obsule gomile s cvetjem in polagale vence in prižgale lučice.
Naša velika dobrina — narodna pesem

Radi pojemo Slovenci in poslušamo petje. Naša pesem, narodna in umetna, je vedna spremljevalka našega življenja in dogajanja ter je zaslovela v tujini.
Ne bo odveč nekoliko razmotrivanja o naši narodni pesmi. Najstarejše narodne pesmi so pač tako stare, da ne vemo, kje so nastale in kdo jih je zložil. V pesniško obliko je nekdo strnil dogodke časa, v obliko, ki je bila preprosta in umljiva vsem. Narod si jo je osvojil in postala je kmalu lastnina vsega slovenskega ljudstva. Davno preden so znali naši predniki brati in pisati so že živele med njimi narodne pesmi, ki so združevale slovensko ljudstvo v veliko družino, katera je ob teh izvirnih pesmih vriskala ali žalovala, vžigala ali navduševala, kakršna je bila pač vsebina pesmi.
V ustmenem izročilu ohranjene naroči ne pesmi so začeli zbirati šele v 18. in v začetku 19. stoletja. Starim so se pridružile še nove, značilne za vsako dobo, ta-
ko da se je ta narodna zakladnica kopičila in bogatila skozi vse čase. Pesniki in pisatelji so radi črpali iz narodne pesmi snov za svoje velike umotvore.
Iz motivov narodne pesmi spoznavamo, kar je slovenski človek okusil lepega in radostnega, pa tudi žalostnega in težkega na svoji življenjski poti. Lepota in bogastvo slovenske zemlje, sreča otroških let, hrepenenje, sladkost in bolest ljubezni, družinska bol in sreča tvorijo ozadje slovenske narodne pesmi. V širšem pomenu je'zajeta v narodno pesem usoda naroda skozi vsa stoletja, zato nam je tako ljuba in dragocena.
Od prvotnih legendarnih in nabožnih motivov izhajajo iz 15. in 16. stoletja narodne pesmi iz turških bojev, življenja in trpljenja tlačanov pod grofovsko oblastjo, uporov kmetov itd. Tudi življenjska usoda v dobi največje narodne odvisnosti se zrcali v fljej. Narodne pesmi so
budile zavest in narod ohranile, da je pripravljen dočakal zgodovinske dneve svojega vstajenja.
V štiriletni narodnoosvobodilni borbi slovenskega naroda, v katero so z zavestjo vstopali vsi, da bi izbojevali novo, lepše in srečnejše življenje, so spet nastale mnoge pesmi iz boja in trpljenja porojene, ki jih je ljudstvo na mah osvojilo in sprejelo ter so med ljudstvom ponarodele. Te pesmi bodo še poznim rodovom pričale o krutem nasilju fašističnega tiranstva in o veliki moralni sili slovenkega naroda. Iz te pesmi črpa ta in bo črpala bodoča mladina moč za velike zgodovinske naloge.
Tudi naši pevski zbori gojijo staro in novejšo narodno pesem. Narodna pesem povezuje ves slovenski narod v svoji domovini in v zamejstvu v eno samo družino, in nobena meja ne more presekati krvnih vezi in kulturnega sožitja celokupnega slovenskega naroda.

SPD „Dobrač” na Brnci je imelo svoj občni zbor
ISDHGBHDDM
Petek, 6. november: Lenart Sobota, 7. november: Janez Gabriel Perb. Nedelja, 8. november: Bogomir, škof Ponedeljek, 9. november: Teodor Torek, 10. november: Andrej Avelin Sreda, 11. november: Martin, škof Četrtek, 12. november: Martin, papež
SPOMINSKI DNEVI
6- 11. 1893 Umrl skladatelj Peter Iljič Čajkovski — 1932 Umrl v Ljubljani humoristični pisatelj Rado Murnik — 1949 Prekop 13 obglavljenih žrtev in odkritje spomenika v Selah.
V. 11. 1917 Velika Oktobrska revolucija — 1944 Padel general Franc Eozman-Stane,_komandant NOV in POS — 1946 Dograjena proga Brčko—Ba-novičk
8.	11. 1817 Rojen v Kralovcih pri Juriju ob
Ščavnici Davorin Trstenjak, pisatelj in zgodovinar — 1923 Hitlerjev puč v Miinchenu.
9.	11. 1583 V Wurfembergu v Nemčiji so do-
tiskali Dalmatinovo „Biblijo'‘ — 1799 Napoleon Bonaparte je postal prvi konzul — 1818 Rojen pisatelj Ivan Turgenjev — 1918 Wilhelm II. odstopil, v Nemčiji izklicana republika — 1925 Po atentatu na Mussolinija so fašisti naskočili slovenske tiskarne v Trstu in Gorici — 1938 Začetek pogromov na Žide v Nemčiji — 1942 Ustanovljena Kra-jiška divizija na Kozar:i Iz njenih vrst je deset narodnih herojev.
10.	11. 1483 Rojen reformator dr. Martin
Luther — 1759 Rojen pesnik Friedrich Schiller — 1938 Umrl turški reformator Kemal Atatiirk.
11.	11. 1918 Sklenjeno premirje v prvi sve-
tovni vojni — Dan miru — 1942 Aretacija 57 Slovencev iz okolice Železne Kaple in Sel — 1945 Prve volitve v ustavodajno skupščino FLRJ.
12.	11. 1834 Rojen skladatelj Aleksander Bo-
rodiin.
Primerna stopnja splošne ljudske prosvete je močan činitelj za živo narodno življenje na vasi in za naš obstanek na naši zemlji. Naša slovenska prosvetna društva so organizacije, ki nam z lastnim prizadevanjem in s pomočjo in posredovanjem osrednje organizacije Slovenske prosvetne zveze ustvarjajo pogoje in nudijo možnosti, da si moremo osvajati potrebno izobrazbo in razgledanost, da se moremo po ljudski šoli še nadalje šolati. Marljiv in podjeten član naših prosvetnih društev z vso pravico nosi ponosno in častno ime prosvetaš.
V nedeljo, 25. oktobra, so se zbrali prosve-taši našega Slovenskega prosvetnega društva »Dobrač44 na svojem občnem zboru pri Pran-garju. Na občni zbor so prišli stari in mladi, predvsem moški in so s tem pokazali razumevanje in zanimanje za svojo prosvetno organizacijo. Na občnem zboru so člani pregledali in ocenili dosedanje društveno delo in sklepali o načrtih za bodoče. Iz tajnikovega poročila smo lahko povzeli, da je bila društvena dejavnost na kulturnem področju razgibana in živahna. „Dobrač“ lahko knjiži lepe uspehe predvsem na področju igralske kulture. Posebno pomembna in uspešna so bila številna gostovanja naše odrske skupine z opereto „Mi-klova Zala“ in drugimi igrami. Da navedemo samo nekatera gostovanja, navajamo prav posebno lep uspeh našega gostovanja z opereto »Študentje smo“ v Borovljah, kjer smo nastopili skupno z Jeseničani. Z isto opereto je želo naše društvo lep uspeh med brati na Jesenicah.
Še prav posebno pa je postalo naše društvo znano po svojih prikazih naših edinstvenih narodnih običajev, ziljskega štehvanja in reja pod lipo. Te naše običaje smo prikazali na primer na Slovenskem dnevu v Trstu, na kongresu Ljudske prosvete v Ljubljani, na Slovanskem dnevu na Dunaju, na taboru v Sovod-njah pri 'Gorici in v začetku maja letos na 1. partizanskem srečanju v Mežici. Povsod, kjer so brnški prosvetaši nastopili, so bili iskreno sprejeti in v ponos jim je, da so mogli tudi drugod pokazati kos starodavnih, ohranjenih pristnih slovenskih običajev na Koroškem.
Po tajnikovem poročilu so navzoči prosvetaši živahno razpravljali in sklepali o načrtih, •kako bi prosvetno delo še vsestransko poživili. Predvsem si je društvo za bodoče zadalo nalogo, da bo posvečalo čim več pozornosti poglobitvi pevske kulture, ki je in ostane hrbtenica naše prosvete.
Pred volitvijo novega odbora so razmotri-vali ali naj izvolijo v odbor le mlade člane, ki naj bi prevzeli v bodoče odgovornost za prosveto. Ko so to vprašanje vsestransko prerešetali, so se zedinili, da bodo odbor izvolili tak, ki bo sestavljen iz mladih in starih članov, ker bo to najboljše jamstvo za uspešno dejavnost v društvu, ker je tudi društvo organizacija mladih in starih v vasi.
Na občni zbor je prišel iz Celovca tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zsvitter, ki smo ga že uvodoma iskreno pozdravili. Predsednik SPZ je na občnem zboru
Mladina pri Zilji se pripravlja za zimski šport
Ziljska dolina ima za smučarstvo precej enake pogoje kakor planiška dolina, veliko snega ter krasen smučarski teren na senčni strani. Zato jo že od nekdaj obiskujejo razni tuji smučarski turisti ter preživijo svoj dopust v beli ^aravi. Lep teren v planinah s svežim zrakom 'n poživljajočim soncem ter krasna vožnja v dolino, to so pogoji za širok razvoj smučarskega turizma. Tega pa v Zilji ne manjka. Kljub tem razmeram pa vsaj v slovenskem delu Zilje ni prišlo do večjega organiziranega domačega srnučarstva z izjemo Zahomca. V Zahomcu je Organiziral v letih 1925 do 1936 tedanji študent Millonig, ki je sedaj župnik v Št. Štefanu, smučarje — domače fante, ki so se že tedaj, ko vendar naš kmet še ni bil kaj dovzeten za šport, posvetili plemenitemu zimskemu športu.
I "To so bile še izjeme, ki jih ni bilo veliko. Toda kljub temu se je mladina vedno bolj navduševala za smučanje. Skoraj ni fanta, ki bi ne stal na smučkah, čeprav si jih je moral sam narediti. Če hodiš ob zimskih dneh po naših vasicah, so vsi hribi in grički polni navdušene mladine, ki je ne prežene niti najhujši mraz.
Nečesa pa Ziljani nismo poznali, to je skakalnice, čeprav je v bližini znamenita Planica. Zanimanje za skakanje se je začelo širiti šele,
, ko smo toliko slišali o Planici in njenih junakih Poldi, Finžgarju itd., presenečali so nas tudi stalno uspehi mojstra Bradla. Ko je mladina gradila skakalnico v Št. Janžu v Rožu, smo že imeli skrito željo po lastni skakalnici. Čim so nekateri naših fantov prvič gledali skakanje, je doseglo navdušenje vrhunec. Skakalnico moramo imeti, naj je kakor hoče, so dejali.
No, lepo, toda kako — brez načrta, brez v«ega. Material bi se dal dobiti, teren tudi, de-31ar težje, toda z dobro voljo gre tudi z manj denarjem, a načrt je pa le problem. Eden se je °glasil: prosimo vendar ing. Stanka Bloudeka, °n ima razumevanje za mladino.
Na povabilo Slovenske fizkulturne zveze je l°v. inženir res kmalu prispel na Koroško. Pbljubil je, da pride tudi v Zahomc. Res, držal N besedo. Z gospodom prezidentom Koroške-v*hodno tirolske smučarske zveze Albertom khldsteinom sta prispela z avtomobilom neko nedeljsko popoldne začetkom avgusta v Žarnic. Oba sta zelo pozdravila prizadevanje, dn se zgradi najprej mala 30-metrska trening-skakalnica. Gospod prezident je sploh še po-ndaril gradnjo 30-metrske skakalnice kot Predpogoj za dovoljenje graditve večje skakalnice. Prijetno je bilo v družbi obeh organizatorjev smučarstva na Koroškem in Gorenjcem, ko sta pripovedovala iz svojega dela kot 1 Pionirja smučarstva. Tovariš inženir Bloudek [n prezident Bildstein sta namreč že stara pribija in sta skupaj pripravljala pot Planici.
Skupno jima je tudi globoko prijateljstvo do naše mladine.
Ko se je gospod prezident poslovil, smo se napotili s tov. inženirjem k iskanju primernega terena. Prvi dan nismo kaj prida našli. Tov. ing. Bloudek nam je hotel najti nekaj naravnega, kjer ni veliko dela in stroškov. Mi smo že skoraj obupali, toda tov. inženir s svojim pristnim humorjem in potrpljenjem nas je držal pokonci. In smo končno našli pripravni teren. Tov. inženir si je napisal potrebne podatke ter nam obljubil, da nam napravi hitro načrt. Težko smo se poslovili od naši mladini sedaj še bolj priljubljenega prijatelja. Njegov humor, prijaznost in domačnost nam bodo ostali vselej v prijetnem spominu. Skoraj nismo mogli verjeti, tako hitro je bil načrt za našo skakalnico tu, tovariš inženir je držal besedo.
Posestniki terena so bili zelo prijazni ter so nam dali zemljišča na razpolago. — Gradnja se je.začela. V času najhujšega jesenskega dela smo prijeli za lopate ter se lotili skakalnice. Skrajni čas je, so dejali fantje, sicer ne bo do zime gotova in to mora biti. Toda, kaj je bilo doma — začela se je prava živčna vojna. Kmečko delo ne čaka, odločili smo se graditi skakalnico ponoči. Vsi so bili za to: Kovačev Tinja, Korenov Hanzi, Petrov Franci, Oslov Tinja in Cenci, Abujev Franci, Hrepcev Fran*
Velik požar
Neki lahkomiselni kadilec cigaret je v noči od petka na soboto povzročil v »Steinhofu« pri Vetrinju velepožar. Lorene Baras, emigrant iz Jugoslavije, je bil od časa do časa kot kmetijski delavec zaposlen pri najemniku »Steinhofa« Johannu Wallnerju. Posestvo »Steinhof« pripada Marijanišču v Celovcu. Delavec Baras se je ob praznikih vedno neznanokam izgubil, vendar je večkrat, ne da bi domači vedeli, zlezel na skedenj, kjer je v senu prespal noč. Tako je storil tudi minuli petek zvečer. Vlegel se je verjetno nekoliko pijan, zažgal si je cigareto in zaspal. Naenkrat se je zaradi vročine prebudil, seno je bilo v plamenih in v zavesti ogromne katastrofe, ki jo je povzročil, je zbežal. Močno prasketanje plamenov je prebudilo stanovalce, ki so v največ ji naglici pričeli borbo z ognjenim elementom. Aldrmirali so takoj celovško poklicno požarno brambo, ki je bila v nekaj minutah na licu mesta. Poleg vsega okoliškega prebivalstva je prihitelo skupno osem požarnih bramb, ki pa poslopja niso mogle rešiti in so se mogle omejiti le na lokalizacijo požara.
ci in drugi. Kar naši fantje pravijo, to tudi drži. In res, dve sto metrov kabla, pa je zasvetila luč. Montiral je seveda Hanzi, saj to dela najrajše. Vsa ostala strokovna dela so opravili seveda naši eksperti Kovačev Tinja, Oslov Tinja in Korenov Hanzi. Pesem grl, lopat in krampov je zadonela in to je bila nočna izmena.
Bil je čas, ko so nekateri domači godrnjali. Toda prestali smo to krizo in čuda — vse je bilo na naši strani. Zopet je bila enkrat naša nočna grupa na delu, a dobila je pomoč, prišli so tudi naši gospodarji, da, celo ženske. Bili smo namreč pri betoniranju škarpe — torej stvar, ki zahteva mnogo ljudi. Kovačičev, Petrov, Rihtkov gospodar, vsi so pomagali. Pozabiti pa ne smemo Hrepcove mame in Anije, ki sta pridno prinašali kamenje. Vneto nas podpira tudi Kovačeva družina, kjer dobivamo luč ter največ nadlegujemo, saj je Kovačev dom najbližje skakalnici. Rad nam pomaga tudi Jurček z zadružne žage v Drevljah, nobene akcije še ni zamudil, vidi se, da je postal že pravi Zahomčan.
Veliko dela smo že opravili, precej ga še bo, toda s tovariško vzajemnostjo, z medsebojno pomočjo in vero v uspeh bomo premagali tudi zadnje ovire. Slovenski vestnik pa bo še naprej poroča! o poteku gradnje naše skakalnice.
pri Vetrinju
Ves napor požarnih bramb in prebivalstva je bil zaman, poslopje je postalo žrtev ogromnega ognja. Zgorelo je okoli
70.00	kg slame, 85.000 kg sena, več kmetijskih strojev in orodja, nekaj priklopnih vozil ter cenijo škodo na vsoto 650.000 šilingov. Kraj nesreče je bil daleč naokoli razvsetljen kakor po dnevi in od daleč so mogli ljudje, ki so jih iz spanja prebudile sirene, opazovati visoko v nebo žarečo zarjo. Iz pritličja, kjer so se nahajali hlevi in so ostali kolikor toliko ohranjeni, so rešili 32 krav, tri bike, štiri teleta, tri konje in dragocene kmetijske stroje. Nasproti škodi, ki jo, kakor že omenjeno, cenijo na 650.000 šilingov, je bil najemnik zavarovan za 621.100 šilingov.
Pobegli povzročitelj požara se je še isto noč sam javil policiji. Policija ga je izročila pristojnim orožhikom v Vetrinju, ki so ga nato predali deželnemu sodišču Kakor vse kaže, Baras namenoma ni zažgal poslopja, vendar je s svojo neodgovorno lahkomiselnostjo povzročil ogromno škodo, ki je tik pred zimo še prav posebno občutna.
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
VABILA
Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« v Kotmari vesi vabi na prireditev, ki bo v nedeljo, dne 15. novembra 1953, ob 15. uri popoldne in ob 20. uri zvečer pri Plajarju.
Na sporedu: igra »SVOJEGLAVČEK«.
Udeležite se v obilnem številu te naše prve prireditve v začetku zimske sezone.
Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku ima v nedeljo, dne 8. novembra 1953, ob 9. uri dopoldne v Mačkovi hiši poleg Breznika svoj redni letni občni zbor. Na občnem zboru bo prisoten tudi zastopnik Slovenske prosvetne zveze.
Potrebno je, da postane Slovensko prosvetno društvo boli kot doslej središče našega prosvetnega in narodnega življenja. Zima se bliža, več bo časa in več dela bomo posvetili svoji prosveti. Zato se udeležimo občnega zbora vsi člani SPD iz Pliberka in okoliških vasi.
Odbor.
povzel besedo in med drugim posebno poudaril skrb za mladino. Mladino je treba pritegniti k prosvetnemu delu in v njej vzbuditi ljubezen do slovenske prosvete, slovenske pesmi, odra in knjige. Dotaknil se je perečega šolskega vprašanja, ki mu je potrebno posvečati vso pozornost, prav tako je naglasil pomen domače vzgoje, ki se ne sme zanemarjati. V širšem pomenu pa naj prosvetno društvo zajame vse narodno življenje na vasi. V prosvetnem društvu je prostora za vse, ki se zavedajo pomena ljudske prosvete. Zaradi tega gradimo naše delo na širini, odklanjamo vsako ozkosrčno strankarstvo in vsak šovinizem. Medtem ko odklanjamo vsak šovinizem pa je samoumevno, da je za nas sodelovanje na izrazito nemških šovnističnih prireditvah popolnoma nerazumljivo, da za nas zato taki »kulturniki44 niso več slovenski, pa naj te svoje »dolžnosti44 opravičujejo s svojo službo ali s svojim svetovnim nazorom ali že kakorkoli.
Z zanimanjem so sledili zbrani prosvetaši izvajanjem predsednika SPZ, odobravali njegove izražene misli in si jih osvojili.
Zadnji naš občni zbor SPD »Dobrač44 je bil brez dvoma korak naprej v vsestransko prosvetno delovanje na širnem in hvaležnem področju naše prosvete na Brnci.
Borovlje
Ob zelo številni udeležbi žalnih gostov smo nedavno pokopali 73 let staro Bo-rovljanko Marijo Ravnik. Pokojna Marija je preminula v bolnišnici v Celovcu. Marija Ravnik je bila nekdaj znana do-malega po vsem Rožu, ker je dolga leta vodila znano gostilno »Pri pošti«, kjer so se gostje iz bližnje in daljnje okolice ob gostoljubni in solidni postrežbi podjetne gostilničarke prav radi ustavljali in pokrepčali.
Vsakoletni običajni Martinov živinski in blagovni sejem v Borovljah bo letos v sredo, dne 11. novembra.
Naša občina se s hvalevredno vnemo trudi, da bi omilila stanovanjsko stisko. Ob koncu preteklega leta so se mogle nekatere stranke naseliti v novo zgrajeni hiši v Griessgasse, letos septembra pa so dobile nadaljnje štiri družine stanovanja v drugi novi zgradbi v Kindergarten-gasse. Po dograditvi te stanovanjske hiše so na Cerkvenem trgu, na občinskem zemljišču, spet pričeli z graditvijo nove stanovanjske hiše za štiri stranke. Priprave za gradnjo in napravo opeke izvršuje občina v lastni režiji. S temi deli pa gradbena dejavnost naše občin^ še ni izčrpana.
V Borovljah je še vedno 70 strank, ki iščejo primerna stanovanja, ker morajo prebivati v zelo neugodnih prostorih. Za gradnjo 'Še ene nove stanovanjske hiše so že zgotovljeni načrti, ki jih bodo predložili pristojnemu ministrstvu.
N e ugoden položaj na delovnem trgu
Ministrstvo za socialno upravo navaja, da je po poročilih deželnih delovnih uradov znašalo stanje brezposelnih koncem oktobra 137.228 oseb, med temi 72.437 moških in 64.791 žensk. V primeri s stanjem brezposelnih koncem septembra je število naraslo za 8.014 oseb ah za 6,2 odstotka. Na Koroškem je bilo koncem oktobra 6208 vpisanih brezposelnih. V primeri s številom brezposelnih v istem času preteklega leta je letos stanje za 9757 oseb višje, to je za 7,7 odstotka.

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE£SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Kdc /e feriv poloma na vasi?
V zadnji številki mesečnika „Der Forde-rungsdienst", ki ga izdaja ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, je pod naslovom „Zajam-čenje prehrane ljudstva in eksistence našega kmetijstva potom dviga proizvodnje" objavil načelnik oddelka dr. ing. Rudolf Leopold uvodni članek, ki ga lahko smatramo za poročilo o razvoju in pospeševanju kmetijstva v Avstriji od leta 1945 do trenutne krize na trgu s kmetijskimi pridelki. Članek daje ob koncu tudi neke splošne smernice glede pospeševanja kmetijstva v bodočnosti.
Ni tukaj mesto, da bi za člankarjem naštevali težave prvih povojnih let ter ukrepe za dvig kmetijske proizvodnje s pomočjo Marshallovega plana, ustaviti se ločemo samo pri zadnjem delu članka, katerega podnaslov je smatrati kot programsko tezo: Racionalizacija srednjih in malih kmetij — naslednja naloga.
Mere za agrarno polil ihto
Brez ovinka povedano: V tej programatski tezi se zrcali vsebina avstrijske agrarne politike. Ona potrjuje našo trditev, da v dosedanji avstrijski agrarni politiki, v načinu dviganja in pocenitve kmetijske proizvodnje ter približevanju proizvodnih cen kmetijskih pridelkov in izdelkov ni šlo za to, da se pomaga dvigati proizvodnjo v vojni in v predhodni gospodarski krizi v Avstriji najtežje prizadetim in vsled tega gospodarsko najbolj zaostalim in najšibkejšim kmečkim slojem, to je delovnim kmetom, ki jim razen par tisoč kilogramov krompirja, ter nekaj stotin litrov mleka in mesa letno ne daje zemlja več, kakor za prehrano lastne družine, včasih pa niti to ne. Ta teza potrjuje, da je šlo ravno za nasprotno, namreč za to, kako po najožjih strankarskih načelih spraviti na konja kmetijska veleposestva in posestva gosposkih kmetov, ki jim služijo bogato zemljiško rento tuji, često slabo plačani kmetijski delavci.
Razumemo potrebo, da je bilo v preteklih 8 letih treba skrbeti, da se z čimprejšnjim dvigom lastne kmetijske proizvodnje razbremenijo plačilne obveznosti Avstrije za uvoz kruha, mesa in maščob ter sladkorja. Razumemo tudi to, da se da proizvodnja najbolj izdatno dvigniti na večjih površinah z enakim gospodarskim sistemom, ki so po kultiviranosti zemlje in številu živalske črede takoj v stanju, preiti na intenzivnejše proizvajanje živil in njihovih surovin. Toda z obzirom na strukturo kmetijskih obratov v Avstriji in kmečkih naselij, kjer po številu do 80% prevladujejo kmetje do 20 ha obsega in z ozirom na že obstoječa agrarnopolitična protislovja in zelo razlikujoče se podnebne in proizvodne činitelje, j e tako zasnovana agrarna politika zgrešena in jo odklanjamo. Kakšne koristi ima kmetijstvo kot celota in nazadnje tudi prebivalstvo Avstrije od nastalega položaja, ko je na eni strani sicer res zagotovljena prehrana prebivalstva, ko pa na drugi strani vleče iz tega koristi le zelo ozko omejen krog agrarcev, dočim je odločilnemu številu kmečkega in vaškega prebivalstva prinesel ta uspeh gospodarsko in finančno stisko, padanje kupne moči in namesto možnosti za na-daljno dviganje proizvodnje le njeno nazadovanje?
... zn posledice
Mislimo, da je člankar z nami vred na tihem ugotovil, da od take agrarne politike skupnost nima pravzaprav nobenih koristi in da so v taki agrarni politiki korenine sedanjega poloma na vasi, ko v 80 od 100 primerov izkupiček za kmetijske pridelke ne krije dejanskih proizvodnih stroškov. Nihče ne more zato peti hvalnic dosedanjim ukrepom za dvig kmetijske proizvodnje, kajti ti ukrepi so nesorazmerja in protislovja v kmetijstvu samem le še povečali. Ko moramo ugotoviti, da je sicer par sto kmetijskih obratov doseglo pri žitu hektarski donos 30 do 40 q in pri krompirju pa 300—500 q in da njihova kravja čreda daje povprečno 4000 in več litrov mleka na leto, da pa imamo še vedno desettisoče kmetij z hektarskim donosom 10—15 q žita in 80—150 q krompirja ter z 800—1500 1 letno molznostjo po kravi, moramo reči, da so sedanji vodilni agrarni po-litki v korist kmetijstva kot celote zelo m a-1 o napravili. Prepričani smo, da bi bila vsa uporabljena sredstva in vsi milijoni zadnjih let v kmetijstvu znatno bolj naloženi, če bi bili „rekordi“ nekoliko nižji, zato pa povprečje višje. Potem bi stiska na vasi da-
nes ne bila tako občutljiva, pa tudi skupnost bi imela od bolj izenačenih donosov in s tem tudi od izenačene trdnosti v kmetijstvu večje in trajno vidne koristi.
Usodtni položaj za našo vas
In kako naprej? Vzemimo, da bi bila teza „racionalizacija srednjih in malih kmetij — naslednja naloga" resna in da bi bila kmečka gospodarstva v resnici deležna take pozornosti, kakor so je potrebna. Preteklo bi dokaj let in uporabiti bi bilo treba znatna sredstva, pred-no da bi se ,,malo poznalo". To pa zato, ker bodo vse ukrepe v korist teh kmetij obremenjevale za kmeta prenizke proizvodne cene, ki jih bo spričo izenačenosti povpraševanja in ponudbe mogoče samo z državnimi podporami dvigniti tako visoko, da bodo dajale kmečki družini potrebno življenjsko osnovo. Pri tem pa se bi veleposetnik z svojimi donosi in silno pocenjenim strojnim delom še nadalje bogato okoriščal — na račun skupnosti in v nevarnost malih in srednjih kmečkih proizvajalcev. Razširilo bi se torej to, kar se je že pričelo: kmečka posetva bi šla po vrsti na boben, veleposestva pa bi zajemala čedalje večji obseg in vpliv, ki bi postal s časoma tudi nevaren za skupnost.
Jesenski pridelki so večinoma spravljeni, drva so deloma pripravljena za zimo, dela na polju so skoro dokončana, le tu-patam nas čaka globoko preoravanje njiv. Pač pa je še dela na travnikih, ki se jih sedaj pred zimo najlažje in najuspešneje opravi, ne da bi se škodovalo travni ruši. So pa to taka opravila, ki se večinoma dajo izvesti tako dolgo, dokler zemlja ne zamrzne ali je sneg ne pokrije. To so čiščenje travnikov grmovja in kamenja, trebljenje jarkov, osuševanje mokrih travišč, brananje in gnojenje.
Čiščenje travnikov grmovja, plevela in kamenja je sedaj najbolj na mestu, ker se pri tem travna ruša lahko izravna in pripravi za morebitno spomladno podsetev trav in detelj. Grmovje moramo izkopati s koreninami vred, ne samo pri zemlji izsekati, ker nam tedaj prihodnje leto zopet požene ter odvzame mnogo sveta, kjer bi trava lahko rasla. V jame, ki pri tem nastajajo, moramo napeljati dobre zemlje in jo pokriti s travno rušo, če jo nočemo spomladi zasejati s travno-deteljno mešanico. Tudi raznega plevela se najlaže sedaj rešimo, če ga izrujemo s koreninami ali s čebulami vred, ker nam tako v prihodnjem letu ne bo zopet pognal. Enako se rešimo nadležnega kamenja, ki močno ovira košnjo in obdelovanje travišč. Na vrhu ležeče kamenje je lahko zbrati in odstraniti. Težje je ono, ki štrli iz zemlje in je v njej močno zasidrano. Tu si moramo pomagati s krampi in kladivi, celo z železnimi drogi in z razstrelivom. Pri tem nastale luknje izravnamo z zemljo in pokrijemo s travno rušo.
Nič manj važno delo ni trebljenje jarkov. Tekom let se vsak jarek zarase s travo ter napolni z zemljo in blatom, ki ovira odtok vode in omogoči zamočvirjenje zemlje. Jeseni so navadno vsa zemljišča bolj suha in voda se po jarkih še ne odteka. Tu je treba sedaj čistiti in trebiti ter jarke poglobiti, da bodo zopet v polni meri vršili svojo nalogo in odvajali vodo iz zemljišča. Blato iz njih je dobro za kompost; pa tudi brez kompostiranja zaleže na travnikih. Trebiti je torej jarke, dokler se še da, četudi zemlja nekoliko zamrzne.
Tudi osuševanje mokrih zemljišč se da sedaj izvesti, ko se je prej ob deževju ugotovil padec tal. Najprej je določiti najnižji del sveta, kamor se bo voda odtekala in odpeljala v potok ali strugo. Od tu je začeti kopati glavni jarek, da nam zbirajoča se voda pri delu ne nagaja. Šele od glavnega jarka izpeljemo zbiralne jarke, ki osušijo zemljo. Če se za to delo napravi primeren preprost načrt, se osuševanje lahko brezhibno izvede, ne da bi voda kje zastajala. S tem pridobimo na travnikih sladke trave in omogočimo razvoj dete-
S tem, da se je doslej naravnost pomagalo veleposestnikom v povprečni donosnosti prehiteti kmečke obrate, je bil napravljen delovnim kmetom in tudi narodnemu gospodarsvu velik in neodpustljiv greh. Protislovja v kmetijstvu so se očitno povečala.
Jzltod.
Realnih zaključkov, kako misli najvišji kmetijski forum v Avstriji popraviti ta greh, ob koncu tega članka ne najdemo. Mislimo, da z »razširitvijo strokovne propagande in gospodarsko posvetovalne službe" ne bo nič odpravljenega. Za racionalizacijo kmečke proizvodnje so poleg drugih predvsem potrebni ukrepi, ki bodo izpulili korenine, iz katerih rastejo vsa protislovja. Med temi ukrepi je na prvem mestu odprava razkosanosti kmečkih zemljišč in zakon, ki bo omejil veleposestniško zemljiško posest in dal zemljo tistemu, ki jo obdeluje.
K temu pa ne bo pripomogel nihče drugi, kakor pa kmečko delovno ljudstvo samo. Treba je še enkrat jasno poudariti, da je doslej kmečkemu ljudstvu krojil agrarno politiko OeVP-jevski Bauernbund, da bo vsakomur, ki je v stiski, jasno, da z njim ne more več imeti skupne poti.	Blaž Singer.
ljam. Vendar je potrebno tako osušen svet pognojiti z apnom, ki razkraja kisline v zemlji, pospeši delovanje bakterij in s tem razkrajevanje sprstenine, iz katere nastane rastlinska hrana. Koliko več in boljše krme bi pridelali na naših mokrih travnikih, če bi iz njih odpeljali vodo. In vendar ne zahteva tako osuševanje nika-kih stroškov, ampak le nekoliko razmi-šljenja in dela ob času, ko drugod ni nujnejših opravil.
Za gnojenje travnikov je najboljši čas jesen, ker se čez zimo gnoj zmeša z zemljo, se v njej raztopi in pripravi rastlinsko hrano. Najboljši travniški gnoj je kompost — mešanec, ki ga je enakomerno raztrositi. Gnojnica je sicer tudi dobro gnojilo, toda več zaleže spomladi. Seveda, če imamo gnojnične jame polne in bi čez zimo šla gnojnica čez, tedaj jih spraznimo že jeseni na travnike. Hlevski gnoj je brez dvoma še boljši, mora pa biti dobro razkrojen; samo tak dobro učinkuje na traviščih. Apnenje se sedaj najbolje prileže, ker se čez zimo v zemlji raztopi. Umetna gnojila, zlasti kostne moke, to-maževo žlindro, kalijevo sol se navadno trosijo jeseni, da se do spomladi razkrojijo v zemlji.
Za vsa ta opravila na travnikih je najboljša in najprikladnejša jesenska doba, pa tudi zimska, v kolikor to dopušča vreme. Zato jih ne bi smel noben kmetovalec zanemariti, če hoče pridelati obilo dobre krme.
Dan je postal kratek, noči pa so vedno daljše. Kokoši ponehavajo nesti, jajca pa imajo pozimi tako lepo ceno.
Te dve resnici sta med seboj vzročno povezani. Ako hočeš, da ti bodo kokoši tudi v naslednjih mesecih dobro nesle, moraš upoštevati troje:
1. Najvažnejša sestavina jajca je beljakovina in sicer ne samo tista, ki jo daješ kokoši z žitnim zdrobom in podobnim, temveč tudi ona, ki jo kokoš poleti s pobiranjem črvov in mušic sama poišče. Sedaj pa teh živih bitij pričenja primanjkovati in čim bo zapadel sneg, jih sploh ne bo. Daj tvojim kokošim, če hočeš, da bodo tudi pozimi nesle, nadomestilo za to izpadlo hrano in sicer najceneje s posnetim mlekom. Zmešaj ga z ostalo krmo v dober močnik. Izpadlo pašo na travnikih nadomesti s peso ali silažo. Skrbi tudi, da bodo dobile tudi apna, ki ga jim bo sedaj primanjkovalo. Krmilno apno je potrebno tudi za kokoši, prav tako tudi čista pitna voda.
Kako gnojili oziminam?
V članku »Kako odpomoči ozimnim žitom pred izzimljenjem" piše direktor Niederschlag, da je fosfor ravnotako kakor za rastline, važen tudi za zemljo. Močno fosfatno gnojenje zboljšuje grudičasti zlog zemlje in pripomore jeseni rastlinam uspešen razvoj v spomladi. Posebno priporočljivo je, pravi, gnojiti sledeče: v jeseni:
celotno množino fosfatnih gnojil polovico kalijevih gnojil, zgodaj spomladi:
polovico kalijevih gnojil
polovico ali pa celotno množino dušičnih
gnojil
Pri nekaterih sortah kaže dati pred klasa-njem drugo polovico dušičnih gnojil in dodatno nekaj fosfatnih gnojil.
SVefeczj nasvolov živin or&jcom
1.	Krmi živino vedno pravilno, in to z ozirom na čas krmljenja in količino krme.
2.	Tudi napajanje je važna stvar, zato napajaj redno in v dovoljni meri, z zmerno hladno vodo, a nikoli ne živino, ki je pregreta. 3. Od delovne živine ne zahtevaj nikoli, da bi storila nekaj, česar po svoji moči ne zmore. 4. Ne krmi živme nikoli s plesnivo krmo ali s senom in slamo, ki vsebujeta mnogo prahu. 5. Prizadevaj si, da po pašnikih in travnikih za vsako ceno uničiš strupene rastline. —-6. Varuj živino poleti sončne vročine, jeseni in pozimi pa hladnega dežja in mraza; ne dopuščaj, da bi ležala živina na mokri zemlji ali mokrem podu. 7. Prehod od suhe na svežo in od sveže na suho krmo izvrši vselej le polagoma, postopno. 8. Skrbi v vseh ozirih za največjo snago pri živini! Kidaj skrbno in pogosto, kadar vidiš, da je potrebno in nadomeščaj izrabljeni nastilij. Krtači in strigijaj živino, včasih jo tudi izmij z vodo, zlasti o po-letni vročini. Posebno pri prašičih ti zaleže pridno umivanje za velik del krme. Z eno besedo: Snaga pri živini je prvi in glavni pogoj njenega zdravja in uspeva-nja. 9. Poskrbi za svež in čist zrak v hlevu, toda tako, da živine nikoli ne izpostaviš zopernemu in škodljivemu prep1" hu. 10. Nikoli se na nikogar slepo ne zanesi.
Priporočljivi hrmshi obrolti
Od prof. dr. Vogla na bavarskem deželnem zavodu za živinorejo v Grubu določene krmne norme so se obnesle kakor pri poskusih na zavodu tako tudi v praksi. Za vzdrževalno krmo se je izkazalo kot dobro naslednje razmerje med težo in krmilnimi vrednostimi: Živa teža preb. beljakovin škrob, vrednosti
kg g g 350 250 2200 450 290 2600 550 330 3000 650 370 3400 750 410 3700
Za proizvodnjo 1 kg mleka je vendar nadalje potrebnih 65 g prebavljivih beljakovin in 275 g škrobnih vrednosti. To so najmanjše količine, ki se jih ne sme krčiti. Priporoča pa se, da se daje kravam pred otelitvijo in po teletu> predvsem pa mladim kravam 10—20% višje obroke, kakor so zgoraj navedeni. V krmi naj ob vsaj 15 —18 kg suhe snovi in ca. 4,3 kg balasta na dan.
2.	Kokoši imajo majhen želodec in kratek prebavni trak, zato morajo pogosto jesti. V temi dolgih zimskih noči pa tega ne morejo. Zato napelji v kurnico na vsak način električno luč in jo pusti zvečer goreti, dokler ne gre zadnji od družine spat-Zjutraj pa jim luč takoj napravi, čim si vstal in šel v hlev krmit živino. Razen normalnega krmljenja, krmi kokoši tudi še v poznih večernih urah in zgodnjih ju' tranjih urah.
3.	Glej pa tudi, da v kurnici ne bo vle-
klo in da ne bo premrzlo. V mrazu ?,*e polovico običajne krme samo za vzdrževanje telesne toplote. Preglej še enkrat tvojo kurnico in jo napravi zmerno toplo in brez prepiha. Peči, kar nekateri pr1.' poročajo, ti v kurnico ni treba postavljata Ob toplih, to je sončnih zimskih dneh spusti kokoši na prosto ob kurnici, kjer s> odkidal v ta namen sneg. ^	,
Če boš upošteval vse to, boš videl, d* pri hiši tudi pozimi ne bo zmanjkalo jajc* nasprotno, še prodajal jih boš.
Miha pod g°r°
Kakšno eZelo na s čaka ma fi?avnikik
Nesnc&l kokoši imaš sam v vekah
i
4


ZA GOSPODINJO IN DOM
Vremensko ogrinjalo za šolske otroke
Šolska pot naših otrok je dostikrat dolga in zahteva primerno obleko, ki čuva otroka pred vetrom in dežjem. Za deževne dni jeseni in spomladi je zelo primerno navadno vremensko ogrinjalo s kapuco. Takšno ogrinjalo lahko same sešijemo po kroju, ki ga kaže slika.
Za vremensko ogrinjalo vzemimo lo-den-blago, najbolj primeren je siv črtast loden. Pri krojenju in šivanju moramo paziti, da črte ležijo navzdol, da dež lahko odteka. Kapuco podložimo z lepo ka-
Kuhavski vece&li
Svinjska pečenka z gorčico
1 kg svinjskega plečeta, prekajeno slanino, čebulo, peteršilj, limono in papriko, dve žlici gorčice in ]4 1 smetane.
Mesu odvzemi kosti, nasoli, pretakni s slanino, ki jo povaljaš v sesekljani čebuli, peteršilju, limoni in papriki. Pečenko poveži in deni v pekačo, polij z vročo mastjo in speci. Med pečenjem pridno polivaj. Ko je mehka, zmešaj gorčico s kislo smetano, polij pečenko in naj še v njej malo prevre. Pečenko zreži na rezine, zloži na krožnik in obloži s popečenim krompirjem, ali pa serviraj s krompirjevi hlebčki.
Krompirjevi hlebčki
V2 kg krompirja, 5 dkg masti, 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, 5 dkg moke in muškatov orešček.
Mešaj maslo z rumenjaki, dodeni sol, malo zribanega oreščka, potem še kislo smetano in trd beljakov sneg z moko. Vse to dodeni k skozi sito pretlačenemu kuhanemu krompirju, rahlo premešaj in nadevaj z žlico v pomazano pekačo male hlebčke. V zmerni pečici primerno zapeci. Poda se k vsaki pečenki z omako.
Kostanjeva torta
21 dkg kuhanega kostanja, 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 4 žlice zmletih mandeljnov, 1 čajno žličko pecilnega praška.
Kuhan in dobro olupljen kostanj pretlači, nato rumenjake s sladkorjem penasto vmešaj. Ko malo naraste, prideni olupljene in zmlete mandeljne, potem pa pre-
»□□□Dl
O PROGRAM
rirastim flanelom. Če kapuco samo poveznimo na glavo jo lahko veter odpiha. Zato jo moramo napraviti skrbno. Spredaj prišijemo zaponko tudi iz sivega lod-na, ki jo z gumbom za- in odpiramo. Tako kapuca dobro stoji pokrita na glavi. Da ogrinjalo lahko oblečemo čez glavo, napravimo na sprednjem delu kratek izrez. Takšno ogrinjalo je preprosto, poceni in zelo’ praktično.
Svilene tkanine pretkane z zlatom
V neki angleški vasi dopolnjujejo način tiskanja z zlatom na svilo. V ta namen uporabljajo zlato zvaljano v tanke, prozorne liste. Zlato potem lahko prenašajo na tkanino v tanjših ali debelejših plasteh. Ob uporabi take tkanine zlato ne bo nikoli počrnelo, med pranjem ali kemičnim čiščenjem pa se ne bo oluščilo. Kaže, da bodo mogli uporabiti tudi druge kovine, namesto svile pa različne tkanine iz umetnih vlaken.
tlačeni kostanj. Ko si to dobro razmešala, primešaj rahlo trd beljakov sneg. Nazadnje še malo pecilnega praška. Tortni model dobro namaži, potrosi z moko in stresi vanj to zmes, deni v pečico in speci. Pečeno torto lahko namažeš z marmelado ali samo potrosiš s sladkorjem.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Hrana vpliva na razpoloženje človeka
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Se o nadpolovičnem prikrajšanju vrednosti pri pogodbah
(Nadaljevanje)
Tako sta stala kmalu spet pred sodnikom. — Toženi gostilničar Pivec se je zagovarjal, da se čez leto dni vsi sodi posušijo, da ni še nič hudega, če začasno razpadejo, da se pa potem po potrebi kaka doga zamenja, kar oskrbi vsak dogar, in da se to vsakemu pripeti, ki ima sode, ne da bi bili radi tega sodi na polovico manj vredni; to spada pač k navadnim gospodarskim izdatkom. Hotel je še posebej ugovarjati, da ni vedel, da Mlinar sode že tako kmalu rabi za mošt, toda, ker je videl že protipričo, je to trditev opustil.
Ko ga je sodnik opozoril, da navaja tožba tudi po večini že preperele in nerabne doge, je toženi trdil, da to ni res. Da zasliši sodnik izvedenca in strokovnjaka, ki naj bi sode takoj pregledal, je razpravo preložil.
Pri prihodnji razpravi je sosed sodar najprej potrdil, da je sode takoj pregledoval, ko jih je Mlinar pripeljal in varno shranil, potrdil pa je tudi, da jih je izvedenec sedaj videl in pregledal, kakršni so bili prej, oziroma, da so po večini bile samo razsute doge. Navzoči izvedenec je izjavil, da je med dogami gotovo več kakor polovica nerabnih dog. Ker ugovarja toženec, da je za mošt marsikateri sod dober, ki za vino ni, je izvedenec še pripomnil, da velja povedano mnenje tudi za take sode!
Sedaj je gostilničar Pivec navil bolj prijazne strune in izjavil, da bo pač nekaj doplačal. Ker Mlinar te ponudbe ne mara sprejeti ga sodnik pouči, da je po postavi to mogoče, da se doplača, kar do navadne vrednosti manjka in vpraša izvedenca, koliko bi to moralo biti? Izvedenec pa izjavi, da se to kar počez težko ugotovi, ker se bo to izkazalo še le pri podrobni obdelavi.
v Tožitelj pove, da on tega dela ne naroči in plača, da pa tudi, če bi toženec to kotel ne more tako dolgo čakati, ker sode Potrebuje čim prej.
Predno se pa toženec uda, ugovarja še, da je tožitelj bil v kleti, da je sode videl, in da je bil vseeno zadovoljen z višjo ceno. Tožitelj ne zanika, da bi bil v kleti, videl pa je v temini na postavah stoječe sode, ki jih ni mogel preiskavati na vsaki dogi znotraj in zunaj, sicer je pa izrecno tekel in je to toženec vedel, da rabi sode 2a mošt! Izvedenec je pojasnil, da se sode res težko oceni predno se jih ne vzame s podstave in obrača, da se pregledajo posamezne doge. Če je pa prodajalec vedel, da se rabi sode za mošt, je moral vedeti, če so za to porabni in v koliko.
Sedaj se je toženec udal in izjavil, da plača vse stroške in vzame »ropotijo« na-*aj na svoje stroške.
Pred sodnijo sta se potem oba z izvedencem pomenkovala radi škode, ki bo -Mlinarju mogoče nastala. Pri tej priliki pa mu šine v glavo, da se je vendar nekaj zapisalo, kar je vzel celo seboj! Prečitajo tisto pogodbico, da bi našli, če kaj pove še radi kake odškodnine. Ker pa takrat tudi sodni uradnik ni mogel misliti na take iz-vanredne možnosti v tem oziru nič niso našli. Čitali pa so počasi in glasno:
Obe stranki se odpovesta pravici, izpodbijati to pogodbo radi nadpolovične-8a prikrajšanja navadne vrednosti.« Oba pravdarja sta sedaj kar utihnila! Izvedenec pa se je začel smejati češ, to se pravi, da bi bil ti Mlinar tožbo zgubil, če bi bil Pivec to prej ali slej pred sodnikom pokazal. Pivec teče k sodniku, pride kmalu nazaj. — »Neumen sem bil, da sem se poravnal, toda odškodnine pa ne plačam nobene, da veš!« pa gre.
Treba bo torej čakati, če bo res kaka Škoda!
Postava pa omenja v tem oziru še mnogo različnih slučajev, glede katerih je dobro, da jih vsak pozna! Pripomnim pa takoj, da taki ugovori n e v e I j a j o pri Pravih trgovskih poslih, pri pogodbah na °hročno odplačilo po tozadevnih predpisih, pri pogodbah na golo srečo in pri poravnavah!
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.15 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 in 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo (razen poned.) — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno: ob 6.00, 7.00, 8.00, 12.30, 17.00, 19.45, 21.45 in 23.55 uri.
Sobota, 7. november:
8.45	Za naše male poslušalce — 11.00 Veder dopoldne — 14.30 Zelje poslušalcev — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 16.15 Filmski ma-gacin — 17.40 Philips-revija — 18.00 Pogled v svet — 18.30 Od pesmi' do pesmi — od srca do srca — 20.05 Glasba in humor.
Nedelja, 8. november:
7.20 Pošta je prišla... — 8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Vesela nedelja — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 13.45 Po koroški deželi — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo —
17.30	šport in glasba — 18.30 Šlagerji — 20.05 Slušna igra.
Ponedeljek, 9. november:
10.45	Veder dopoldne —	14.30 Slovenska
poročila in objave. Teden in mi. Pesmi M. Hartmanove — 20.00 Smejoči se ponedeljek.
Torek, 10. november:
11.30	Pozdrav za mesto iln deželo — 14.30 Slovenska poročila. Zdravniški vedež. Ozrimo se po svetu — 15.30 Za ženo in družino —
18.45	Kmečka oddaja — 19.15 Velika šansa —
20.45	Valčki in polke — 21.15 Življenje zmaga!
Znani ameriški zdravnik dr. V. Kaufman, ki se že dalj časa ukvarja z raziskovanjem človekove hrane in vzrokov, ki vplivajo na vrsto in kvaliteto hrane, ki jo ljudje izbiramo, je izjavil, da razpoloženje in duševno stanje človeka v veliki meri vpliva na izbiro. Vsaka hrana ima po njegovem mnenju določen vpliv na duševno razpoloženje. Zaradi tega človek nagonsko občuti potrebo po tisti vrsti hrane, katera odgovarja njegovemu trenutnemu duševnemu razpoloženju. Po Kaufmanovih razlagah je pet osnovnih kategorij hrane:
V	prvo kategorijo spada hrana za prvo pomoč, ki pomirja. To so mleko in mlečni proizvodi. Te navadno žele ljudje po močnih razburjenjih, ko čutijo potrebo, da hitro okrepe svoje moči.
V	drugo kategorijo sodi hrana — tako
Sreda, 11. november:
10.45	Iz ženskega sveta — 14.30 Slovenska poročila,. Za ženo in družino — 16.30 Kdo ve kaj — 20.00 Kmečka jesen.
Četrtek, 12. november:
10.45	Nasvet v življenjskih vprašanjih —
14.30	Slovenska poročila. Igra godba na pihala — 15.30 Slovanske melodije — 18.30 Pogled v slovensko epiko — 20.00 „Zvezde svetijo" — 21.30 Vedri ABC.
Petek, 13. november:
10.45	Za dom — 14.30 Slovenska poročila. Zborovske pesmi v priredbi Adamiča — 16.30 Vsi otroci poslušajo — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 Zgrabi) srečo! — 20.00 ... in zdaj igra Pepi Naar — 20.45 Življenje zmaga!
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! —
7.00	Radijski koledar in pregled tiska. Poročila dnevno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	uri — 19.00 Radijski dnevnik.
Sobota, 7. november:
13.00	Novi filmi — 13.45 Jezikovni pogovori — 14.00 Za oddih in zabavo —	15.30 Za
pionirje — 16.00 To in ono z vseh strani —
17.00	Poje moški zbor „Slava Klavora" —
20.00	Pisan sobotni večer.
Nedelja, 8. november:
8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko jutro — 11.00 Od pravljice do pravljice — 13.00 Za kmetovalce — 13.25 Želeli ste — poslu-
Zelenjavni sokovi so dragoceni
Največjo biološko vrednost ima zeleni list, to je znano dejstvo. Ne samo vitamini, mineralne soli, zelenilo, beljakovine, marveč pravi živi čudež tiči v rastlinah: vrednost sončne svetlobe, nagomiljena sončna energija, pravi švicarski zdravnik Benner, profesor Hauser pa piše v svoji knjigi »Ostani mlad, živi dolgo«: »Zelenjavni sokovi so dragoceni in najlažja oblika, ki bogati vsakdanjo hrano z vitamini, fermenti in mineralnimi solmi.« Rastlinska kri je največje biološke vrednosti, zato je res obžalovanja vredno, da ne uporabljamo dovolj pogosto tega dragocenega eliksirja.
Žvečenje trde, surove zelenjave dela mnogim ljudem, posebno v starejših letih, dokajšnje težave, dostikrat pa tudi želodec ne prenese velikih količin celuloze. Ni mnogo ljudi, ki bi lahko pojedli pet surovih korenčkov, toda tudi 95-letna prababica bi z lahkoto popila sok iz njih.
Mar bi ne bilo dobro, če bi lahko iz korenja, špinače, zelja, pa tudi jabolk in drugega sadja iztisnili sok? Sok iz korenja je zelo okusen ter vsebuje vitamina A in C, špinačni sok, pomešan z jabolčnim, združuje prednosti dišečega sadja in zelenjave. V južnem Meranu, tradicionalnem mestu zdravljenja z grozdjem, iztisnejo iz grozdja in drugega sadja sok pred očmi gostov, ki ga svežega popijejo.
Zdaj pa so nemški inženirji izdelali posebno napravo, s katero je zelo lahko iztisniti sokove iz sadja in zelenjave. S to napravo iztiskajo sokove nepretrgoma kar na litre, tako da lahko ena sama zadovolji potrebe mnogih ljudi.
jo je dr. Kaufman imenoval — za priboljšek. To so oni prehrambeni proizvodi, katere človek jemlje, da se posladka, kakor na pr. čokolada, bonboni, keksi in druge sladkarije.
Tretja kategorija jedil pa naj bi bila jedila — fetiši. To so vse one jedi, o katerih gre glas, da so zdrave in koristne — na pr. krvavo meso, krompir, zelenjava.
Četrto skupino sestavljajo kava, čaj in pivo. Kaufman pravi, da vrednost teh raste v očeh poedincev tudi zato, ker so prepovedana za otroke. Ljudje se z njimi drug drugega gostijo po mnenju dr. Kaufmana, ker bi želeli nekako podčrtati svojo vrednost.
V peto kategorijo spadajo kaviar, gosja jetra, taki, dobra vina in vse ostale jedi in pijače, s katerimi se hranijo sladokusci.
šajte! — 17.00 Ljudsko-prosvetni obzornik — 18.20 Slovenske poskočne za ples — 22.15 Za zabavo in oddih!
Ponedeljek, 9. november:
13.00	Za pionirje — 13.50 Kulturni pregled — 14.00 Lepe melodije — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 18.25 Jezikovni pogovori1 —
20.00	Radijska univerza.
Torek, 10. november:
11.00	Šolska ura — 13.15 Znane melodije —
15 30 Športni tednik —	18.00 Domače viže
igrajo naši instrumentalni ansambli — 18.30 Iz bojev naših narodov — 20.00 Okno v svet.
Sreda, 11. november:
13.00	Z oblakov pri pionirjih — 14.20 Kulturni pregled —	15.30 Šolska ura za višjo
stopnjo — 17.10 Pester spored slovenskih narodnih pesmi — 17.50 Zdravstveni nasveti —
20.00	Radijska igra.
Četrtek, 12. november:
13.00	Za pionirje — 14.00 Od Triglava do Ohrida — 15.30 Cicibanom dober dan — 16.00 Želel) ste — poslušajte! — 17.30 Oddaja za žene —	20.00 Domače aktualnosti — 20.10
Koncert.
Petek, 13. november:
13.00	Glasbena oddaja za pionirje — 13.15 Koroška in Bela Krajina v narodni pesmi —
14.00	Malo od včeraj in malo od danes — 17.50 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Kulturni pregled — 18.45 Igra trio Dorko Škoberne — 20.00 Tedenski zuna-nje-polirični pregled — 21.00 Svet v satiri in humorju.
L:
Stran S _______________________________Petek, 6. november 1953____________________ Štev. 52 (6C3)
Pravoslavna cerkev poziva na pravično
reševanje tržaškega vprašanja
V	borbi za pravično rešitev tržaškega vprašanja se je večina slovenske duhovščine odločno postavila ob stran svojega ljudstva in obsodila angloameriško in vatikansko podporo italijanskemu imperializmu.
Prejšnji teden so obiskali maršala Tita najvišji predstavniki srbske pravoslavne cerkve. Delegacija, sestoječa iz braničevske-ga nadškofa Hrizcstoma, banatskega nadškofa Visariona in budimskega nadškofa Germana je pod vodstvom patriarha Vi-kentija Prodanova izrazila maršalu Titu popolno soglasnost srbske pravoslavne cerkve s stališčem ljudstva in vlade Jugoslavije glede tržaškega vprašanja. Maršal Tito se je v prisrčnem razgovoru s patriarhom in ostalimi člani delegacije zahvalil za oporo, ki jo daje srbska pravoslavna cerkev borbi jugoslovanskih narodov za pravično rešitev tržaškega vprašanja.
V	smislu svojega zagotovila se je patriarh srbske pravoslavne cerkve nekaj dni zatem obrnil na sestrske pravoslavne cerkve in druge krščanske verske skupnosti s pozivom, naj bi tudi te nudile pomoč, da bi se vprašanje Trsta rešilo pravično in v duhu jugoslovanskih predlogov. V
pismenem pozivu, ki ga je poslal poglavarjem vzhodnih in zahodnih cerkev, poudarja patriarh:
»Enostranska odločitev ZDA in Velike Britanije od 8. oktobra v zadevi Trsta grozi, da skali mir vsega sveta in povzroči nov svetovni pokolj.
Naši narodi so se skozi vso svojo zgodovino borili za svobodo in neodvisnost svoje zemlje. V pretekli vojni so dali, zvesti svojim stoletnim tradicijam, neizmerne žrtve na strani zaveznikov in sicer prav v boju proti italijanskim in nemškim osvajalcem. Dala je neizmerne žrtve tudi naša srbska pravoslavna cerkev. Zaradi tega je nas sedaj tako hudo prizadela krivična odločitev zaveznikov, s katero se nagrajuje naš dovčerašnji sovražnik z delom našega ozemlja.
Ko dvigamo svoj glas proti tej krivici in ko tolmačimo čustva svoje duhovščine in svojih vernikov srbske pravoslavne cerkve, pozivamo s tem vse krščanske cerkve, vse državnike sveta in vse ljudi dobre volje vsega človeštva, naj se zavzamejo, da bi se vprašanje Trsta uredilo v duhu predlogov maršala Tita in s tem obvaroval svet pred novo katastrofo.«
Iredentistični izgredi v Trstu
Za minulo sredo, obletnico prve okupacije Trsta po italijanskih četah med prvo svetovno vojno, je bil zavezniški poveljnik za cono A, general Winterton, prepovedal demonstracije in izobešanje italijanskih zastav na javnih poslopjih. Kljub temu je skupina italijanskih šovinističnih iredentistov poskusila obesiti italijansko zastavo na tržaško občinsko hišo. Ko je intervenirala zavezniška policija, so razbesneli italijanski iredentisti napadli njene organe s stoli iz neke kavarne ter jih obmetali s kamenjem. Policija pa je bila zaradi tega prisiljena uporabiti gumijevke in plin-solzivec.
Do težjih spopadov je prišlo tudi v središču mesta. Razgnati je policija mogla demonstrante šele, ko je izstrelila nekaj svarilnih puškinih salv v zrak. Pri spopadih med zavezniško policijo in italijanskimi iredentisti je bilo nekaj oseb ranjenih.
Prav tako je prišlo ta dan do izgredov tudi na Goriškem. Pri neki »svečanosti«
na čast italijanskim četam, ki so svojčas | kot prve vkorakale v Trst, je sodeloval tudi italijanski ministrski predsednik Pella.
Varnostni svet preložil razpravo o Trstu za tri tedne
V ponedeljek je Varnostni svet OZN spet razpravljal o Trstu. Grški delegat je izrazil mnenje, da se Varnostni svet ne bi smel vmešavati v potek pogajanj, ki jih vodijo najbolj prizadete strani po diplomatski poti s ciljem, da bi prišlo do rešitve, ki naj bi upoštevala spremenjene okoliščine in interese prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja. Ker prizadete stranke še niso mogle uspešno zaključiti svojih prizadevanj, je grški delegat predlagal, da se razprava v Varnostnem svetu preloži do 23. novembra. Za ta predlog je glasovalo 9 delegatov, libanonski delegat se je glasovanja vzdržal, proti pa je glasoval samo sovjetski delegat Višinski.
Zakaj ne iščejo razumne poti?
Štajerski deželni glavar o tržaškem vprašanju
Nad reševanjem tržaškega vprašanja, kot so si ga zamislili z anglo-ameriškim sklepom pred enim mesecem, je tudi avstrijska, zlasti gospodarska javnost zaskrbljena. Avstrijski tisk sicer ne zavzema povsem določenega stališča, vendar pa se iz mnogih poročil o razvoju tržaškega - vprašanja vidi želja po takšni rešitvi, ki bi upoštevala interese Trsta samega in njegovega neposrednega in širšega zaledja.
To se je pred nedavnim odrazilo tudi v razgovoru Tanjugovega dopisnika s štajerskim deželnim glavarjem Krainerjem, ki je dejal, da sklep zahodnih sil ni prinesel nikakršne rešitve in da bi bila edina razumna rešitev, če ne bi upoštevali le interesov Italije, temveč tudi Jugoslavije,
Načrti za Evropsko prometno skupnost
Pred par tedni so se v Bruslju sestali predstavniki 17 držav, da bi se posvetovali o izpeljavi načrtov glede Evropske prometne skupnosti. Poleg članic OEEC v Parizu sta k skupnosti pristopili tudi Jugoslavija in Španija. Načrt za ta sestanek je J>il izdelan že, na konferenci izvedencev preteklo pomlad v Parizu. Povečalo naj bi se število vagonov »Europ«, za njihovo kroženje naj bi se izbrale najbolj primerne proge. Poenotile naj bi se tarife in standardiziral vozni park. Na dnevnem redu je tudi vprašanje elektrifikacije železnic, nadalje vprašanje mednarodnega finansiranja železniškega materiala. V načrtu je, da bo stalni sedež konference Evropske prometne skupnosti v Parizu, letni sestanki pa bodo po važnejših evropskih prestolnicah.
Avstrije in samega mesta Trsta. Takšna rešitev bi prinesla mestu mir, blaginjo ter gospodarsko in politično trdnost, iz žarišča sporov in napetosti bi Trst na ta način postal središče miroljubnega sodelovanja držav v tem delu Evrope.
Deželni glavar Krainer je omenil tudi gospodarske interese, ki jih ima Avstrija v Trstu. Dejal je, da je Avstrija naravno usmerjena v Trst, ta pa je s svoje strani življenjsko zainteresiran na ohranitvi in razvoju prometa z Avstrijo. Zaradi nerešenega tržaškega vprašanja je ohromela najkrajša irt najstarejša prometna zveza Avstrije s Trstom — Južna železnica — in je zaradi tega zlasti Štajerska, kjer se je gospodarstvo v prejšnjih desetletjih razvijalo prav v zvezi s to progo, sedaj v nevarnosti, da postane nekako »slepo črevo« avstrijskega gospodarstva.
Ko je izrazil svoje začudenje, da se ne poskuša najti rešitev, ki bi zadovoljila tudi avstrijske interese, je štajerski deželni glavar poudaril: »Na večje razumevanje smo doslej naleteli samo pri Jugoslaviji, mi pa bi želeli, da bi se velesile pričele zavedati, da bo vprašanje Trsta rešeno šele tedaj, ko bodo upoštevane tudi avstrijske potrebe. Zakaj se ne išče razumna pot, ki je naravna in ki bi bila ugodna tako za Štajersko kot za vso Avstrijo? Zakaj ne vprašajo prizadetih strank, marveč sprejemajo sklepe, ki niso nikaka rešitev? Zakaj ne izvedejo evropeizacije mesta Trsta, kar bi bilo preizkusni kamen za ureditev odnosov v Evropi? Mi še vedno nismo izgubili upanja, da bodo zahodne sile hotele spoznati prednosti takega stališča,« je zaključil deželni glavar Krainer.
Ladja — potujoče mesto
Lani je prvič preplula Atlantski ocean prekooceanska ladja »United States«. Ogromna ladja je liki plavajoče mesto in nekatere številke povedo, kakšno prostornino mora obsegati, da spravijo vse potrebno v prostore.
Za časa plovbe izdajo dnevno 9000 obrokov hrane. Potrebna so posebna skladišča, da je omogočeno pripraviti tako velike množine hrane za dnevne obroke. Pred potovanjem morajo v posebna skladišča natovoriti okoli 52.000 kg svežega mesa, 28.000 kg divjadi in živine, 2.000 kg masla; 1.000 kg sira, 70.000 kg svežih jajc, 13.000 litrov mleka, 22.000 kg sladkorja, 10.000 kg moke, 12.200 kg rib, rakov in ostrig, 24.000 kg sveže povrtnine,
23.000	kg krompirja, 28.000 kg sadja in
50.000	kg razne kolonialne robe. Prav tako mora biti pripravljenega tudi ogromno kuhinjskega pribora, kakor okoli 15.700 raznovrstnih posod in loncev,
59.000	raznih čaš, steklenic, krožnikov, bokalov, 72.000 komadov kuhinjskega pribora, žlic, vilic, nožev in 95.000 kosov porcelanastih predmetov.
Seveda znašajo tudi ostale zaloge velikanske številke. Posteljnih rjuh in blazin je na primer okoli 87.000. Ladijska bolnišnica razpolaga z najsodobnejšimi napravami, kakor jih v najmodernejših bolnišnicah nimajo. Celo za živali imajo določene posebne kabine in kuhinje.
Za ljubitelje knjig je preskrbljeno in se nahaja v treh velikih knjižnicah nad 2500 izbranih klasičnih in sodobnih knjižnih del. Na razpolago je še številno časopisje, modni žurnali in poseben ladijski časopis prinaša novice o najnovejših dogodkih po svetu, saj izhaja petkrat na dan na 12. do 16. straneh velikega formata.
Preskrbljeno je tudi za zabavo in razvedrilo ter so zato na razpolago bari, gledališka dvorana, bazen za plavanje, igrali-šče za tenis, odbojko itd. Poleg tega se nahaja na ladji še kovaška delavnica, pralnice, brivski saloni in celo ulica s trgovinami, kjer si potniki morejo nabaviti, kar jim je potrebnega, kakor na kopnem.
Prijetno je potovanje na taki ladji — samo denar moraš imeti.
V Gradcu so prijeli morilce trgovke Klugove
Dne 15. avgusta t. 1. ponoči so neznani storilci izvršili v Gradcu roparski umor. Kmalu, ko se je vrnila trgovka slaščičarne Klugova s svojim možem iz trgovine do-* mov, je hotela nekam iz sobe. Na hodniku je naletela na neznanega moškega, ki ji je nastavil nasproti napet samokres. V strahu je zakričala po svojem možu, medtem pa je neznanec sprožil in jo smrtno zadel ter nato izginil. Varnostnim organom dolgo ni uspelo izslediti storilca in morebitnih pomagačev, ki so bili morda udeleženi pri roparskem napadu. Po dolgotrajnem podrobnem delu in poizvedovanju so pred nekaj dnevi prišli na pravo sled in aretirali štiri osebe, ki so bile zna-
Dva meseca za ukraden poljub
Na Dunaju je meseca avgusta prišel neki Viljem W. nekoliko natrkan v stanovanje svojega prijatelja Huberta S. Hubertova žena je bila sama doma. Viljem je to okolnost izkoristil ter je lepo prijateljevo ženo Margareto obsul z ljubezenskimi izjavami. Margareta ga je hotela krat-komalo pognati iz sobe, toda vročekrvni častilec se ni pustil kar tako odgnati, temveč jo je zrinil v spalnico, kjer jo je krepko prijel in poljubil. Margaretina odpornost pa ga je tako razkačila, da ji je pri-solil dve zaušnici.
Medtem je nenadoma prišel Margaretin mož domov in ko je izvedel o tem netaktnem dejanju svojega prijatelja, je hitel po nekega stražnika in pustil Viljema aretirati, prej pa mu je naložil še nekaj klofut.
Na sodniji so Viljema obsodili zaradi omejitve osebne prostosti na dva meseca strogega zapora.
Iskra iz štedilnika povzročila smrt
V Caserti v Italiji je zgorela neka mlada žena pri živem telesu. Sedela je pri štedilniku, iz katerega je švignila iskra in ji užgala obleko. Ženi je bilo ime Giovanna d’Arco, enako kakor francoski junakinji Jeane d’Arc, ki je prav tako storila smrt v plamenih, ko so jo leta 1431 v Ruenu Angleži zažgali.
Edino v Nemčiji je seciranje živih živali prepovedano
Vivisekcija pomeni seciranje živih živali v znanstvene namene. Edina država, kjer je v veljavi zakon proti vivisekciji, to je ki prepoveduje seciranje še živih živali, je v Nemčiji. Ta zakon je izšel pod Hitlerjem in je značilno in žalostno, da so nacisti kljub temu zakonu dopuščali med vojno vivisekcijo ljudi.
Krdela volkov nadlegujejo Vzhodno Poljsko
Velika krdela volkov so postala prava nadloga Vzhodne Poljske. Kakor poroča radio Varšava, so volkovi v okolici Lublina in Bialistoka raztrgali tisoč ovac, 50 konjev in 30 krav. Volkovi so se pojavili tudi okoli Varšave in ogrožajo velike predele v Vzhodni Poljski. Poljska vlada je razdelila brezplačno municijo za obrambo proti volkovom.
ne v graškem podtalnem svetu. So trije moški, 19-letni Franc Pinter, 25-letni Oto Pocklinger, 30-letni Herbert Russheim in 27-letna Marija Jakubow, ki so jo poznali v podtalnem svetu pod imenom Rita. Pri zasliševanju je ta druščina delno priznala, da so napad pripravljali že dalje časa, toda ni bilo tako lahko oskrbeti orožje. Med zasledovanjem so orožniki dognali, da se je Rita v poletju v Gratweinu zanimala za nekega dobavitelja samokresov. To je bil prvi prijem za izsleditev zločincev. V tej zvezi so postali pozorni na Ota Pdcklingerja, Ritinega prijatelja, ki je p° umoru Klugove izginil. Končno so ga prijeli in v zvezi s tem ugotovili še nadaljnja dva soudeleženca pri napadu, nekega Franca Pinterja in Herberta Russheima-
Zmagovalec Nanga Parbata pride na Koroško
Zmagovalec Nanga Parbata, Hermann Buhi, bo predaval v Celovcu in Beljaku pod naslovom »Zmaga nad Nanga Parba-tom«. Predavanje bo ponazorjeno z barvnim filmom. V Beljaku bo predaval v nedeljo, dne 8. novembra ob 16. in 20. uri v telovadnici. Predavanje v Celovcu pa bo v ponedeljek, dne 9. novembra ob 17-in 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Vstopnice v predprodaji se dobijo \ Potovalnem uradu Obersteiner. Člani Avstrijskega alpinskega društva dobijo vstopnice po znižani ceni v svojih sekretariatih v Beljaku in Celovcu.
Dr. Artur Lemisch je umrl
V Št. Vidu ob Glini je v četrtek minulega tedna umrl v starosti 88 let dr. Artur Lemisch, ki ga je provizorični koroški deželni zbor novembra 1918 izvolil za prvega deželnega glavarja po končani prvi svetovni vojni. V tej funkciji je ostal do prvih deželnozborskih volitev v republiki leta 1921. Ponovno je bil izvoljen za deželnega glavarja leta 1927. Po volitvah leta 1930 se je umaknil iz političnega življenja in je živel do svoje smrti na svojem gradu Kolnhof v Št. Vidu.
Od umrlega so se v ponedeljek poslovili najvišji predstavniki dežele in javnega življenja. Poslovilni govori so odpadli, ker je bil pokojni izrecno tako želel. P° njegovi želji so ga položili v grob na pokopališču pri Sv. Trojici v gorski občim Schaumboden.
Skladatelj Kalman umrl
Emerich Kalman, svojčas eden najbolj znanih skladateljev operet, je minuli teden umrl v Parizu. Po rodu iz Madžarske, se je Kalman šolal na dunajski glasbeni akademiji. Njegova najbolj znana opereta' je »Grofica Marica«._________
ADRIA GETRANKE
n. in K. H VKAIUČ Žrelee — Klienta 1
Prvovrstne žgane pijače s sinjega Jadrana
Izdajatelj, lastnik in založnik Usta: Dr. Fra^ Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: u lovec. Gasometergasse 10. Telefon 16-24-vsebino odgovarja: Rado Janežič. — T Založniška in Fskarska družba z o. j. Drav’ Celovec, — Dopisi naj se pošiljajo na nasio Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17-