šfev. 238. V LJubljani, t torek. 17. oktobra »u. Leto XXXIX. 22 Veija po pošti: s Za oelo leto napre] . K 28*— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ , „ 6*50 za en mesoo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29*— sa ostalo Inozemstvo „ 35'— ¥ LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta za en meseo n . „ 6'— •» a- V spravi prejoman meiefiu K 1*90 Inserati: i Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v ia dvakrat . . . . „ 13 „ ia trikrat . ...» 10 n aa večkrat primeren popust. Poslano ln rekL notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvsemll nedelj« la praznik«, ob 6. ul popoldne. K3T Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itov. B/UL Rokopisi se ne vračajo; nefrankiraaa pisma se aa = sprejemaio. — Uredniškega telefona itev. 74. ss Političen list za slovenski narod. OpraTBlitvo J« v Kopitarjevi nllol it«v. I. TEB Avstr. poštne bran. račnn it 24.797. Ogrske peitne bran. račnn it. 26.511. — Upravnlikega teleloaa it 188. Današnja številka obsega 6 strani Slovensko »deželno" gledališče. Od politično nam tuje umetniške strani se nam piše: »Eno najbolj žalostnih poglavij, kadar se govori o slovenski kulturi, je takozvano »deželno« gledišče, ki je v resnici »deželno« lc v toliko, da se igre »Dramatičnega društva« — popolnoma strankarske institucije — prirejajo v poslopju, ki jc last dežele. Vodstvo pa je v rokah magistratnega uradnika iz Hribarjeve ere in nima niti »Dramatično društvo« nobene odločilne besede. Kar se torej tiče tega. gledališča, ki hoče biti edini predstavnik dramatske umetnosti med Slovenci, je notorično, da od dne do dne bolj propada. Propada, kar zadeva igre, igralce, kritiko in poset. Predstave se vrše navadno pred pol prazno hišo, polovico lož še danes niso mogli oddati, dočim je novo nemško gledališče že popolnoma oddano in se vrše predstave »Ljudskega odra« vedno pred razprodano dvorano. Krogi, ki stoje vodstvu »deželnega« gledališča zelo blizu, z vračajo v »Narodu« in »Jutru« krivdo nacl tem dejstvom na publiko, češ, da je apatična, lena, narodno nezavedna, neizobražena itd., napadajo »Ljudski oder« in novo nemško gledališče in otepajo sploh na skrajno nekulturen način okoli sebe. To zmerjanje pa že vsej pošteni javnosti preseda. Kaj se igra v »deželnem« gledališču? Opera je na kantu, tisti časi, ko smo čuli celo Wagnerja in smo razpolagali z bogonada. jenimi pevci, so pri kraju. Drama? Klasične igre so iz re-pertoara izginile, izmed modernih se pa najboljše le redko igrajo. Kaj torej? Opereta, burka, komedija, tingltangl. S čim briljira zdaj Govekarjev oder? Z igro, ki spada bolj v varietč, hrano za izživele dedce, s stvarjo, ki jo boljša gledišča sploh ne bi smela dajati, naj-menj pa slovensko, ki ima v prvi vrsti izobraževalen namen. Zdi se, da ima slovensko občinstvo v svojem pretežnem delu vendarle veliko boljši okus kakor intendanca gledišča »Dramatičnega društva« in njega igre prezira. Če »Jutro« 16. t. m. piše: »Le obžalovati moramo tisto ljubljansko občinstvo, ki ne zamudi nobene še tako stupidne operete, vsako dramo pa z žalostno doslednostjo ignorira« — je k temu pripomniti 1. da je s stupidnimi operetami začelo občinstvo pitati ravno Go-vekarjevo ravnateljstvo, 2. pa ne ignorira občinstvo zdaj samo dram, ki se le redko uprizarjajo, ampak celo že tiste stupidne igre, s katerimi jih je znana kobila vlekla v hram slovenske Tali je. Resne igre občinstvo zdaj lahko tudi drugod vidi, stupidnosti se je pa naveličalo. Kar se igralcev tiče, morajo tudi najboljši spričo takega vodstva propadati. Kritika v liberalnem časopisju je od vodstva odvisna; vse kaže, da je poverjena popolnoma nesposobnim ljudem. Deželni odbor je dejansko pokazal, da mu je prospeh igralskega osobja na srcu in podpira izobrazbo sposobnih, toda kaj, ko svoje kulturne naloge nezavedajoče se ravnateljstvo dela vsaki resnični izobrazbi nasproti! Sicer pa, s kakšno pravico se to gledišče imenuje slovensko? Slovenske ali vsaj slovanske igre ne pridejo skoraj nikoli na vrsto. Lanska sezija n. pr. nam je prinesla v prvi predstavi (pesek v oči) izvi.no slovensko igro »Kacijanar«, ki se je doslej (velikodušno) enkrat in sicer nopoldne ponavljala. Potem skoraj šest mesecev ni bilo nič slovenskega. Koncem sezije je intendant Govekar debutiral z igro v enem dejanju (naslov vže pozabljen), ki je pa pri premijeri popolnoma propadla. In — komaj verje'no--z a d-n j a predstava lanske sezije nam je zo-net prinesla izvirno slovensko igro »Samosvoj«, katera se pa ni mogla ponavljati, ker je bil drugi dan hram Ta-lije že zatvorjen. Zdaj naj kdo reče, da to gledišče ni slovensko! Premislite, v celi šest mesecev trajajoči seziji tri slovenske predstave ... in pol! Je li to deželno gledišče? Ne in trikrat ne! Slovenska dežela nima od tega mednarodnega, malo slovanskega in skoraj nič slovenskega gledišča ničesar in ga smemo, glede na redne obiskovalce, imenovati k večjemu mestno gledišče ali še boljše: mestni mednarodni va-riete. Sicer pa je to gledišče tudi drugače zelo zanemarjeno. Ali ni skrajna sramota, če n. pr. kritika uradnega lista konstatira, da se zbor ne zna salonsko vesti in da tudi najnavadnejših francoskih izrazov ne ume pravilno izgovarjati? (Vide »Laibacher Zeitung« dne 16. t. m.) In spričo tega si upa znana klika v »Jutru« in »Narodu« napadati druge igravce, da se ne znajo obnašati! To so vzroki, da dramatična umetnost v nekdanjem edinem in najboljšem hramu slovenske Talije tako ra-pidno propada. To naj faktorji, katerim je po protekciji in ne po umetniških ozirih žalibog poverjena usoda gledišča »Dramatičnega društva«, uva-žujejo, mesto da delajo krive propada druge.« S temi izvajanji, ki vseskoji zadenejo žebelj na glavo, se mi ocl svoje strani popolnoma strinjamo. Treba se bo enkrat tega problema resno loti d, da ne vzame ena naših najvažnejših prosvetnih institucij žalosten koncc. Revolucija no Kitajskem. V velikanski kitajski državi, ki šteje okoli pol miliarde duš in sega od Tihega Oceana tja notri do tibečanske visoke planote, je zopet izbruhnila vstaja z vsemi svojimi grozovitostmi. Kakor navadno, so se uprle južne pro-vincije, ki so najbolj obljudene, imajo najbolj razvito kmetijstvo (riž), obrt (sviloreja) in trgovino, so evropskemu vplivu najbolj dostopne, ki pa navadno tudi največ trpe vsled elementarnih katastrof, vendar se pa gibljejo tudi Mongolci na severu. Dozdaj divja revolucija v provincah Hupe v obrečju Jankcekianga z velikima mestoma, središčima vstaje, Hankau (700.000 pre-bivavcev) in Vučang (350.000), potem južno od nje ležeča provinca Hunan, provinca Kiangsi, ki se nahaja vzhodno, in Kveičou, ki leži zahodno ocl Hu-nana, nadalje provinca Sečvan na severozahodu ob zgornjem teku Jangce-kianga, Mekonga in Salvena ob meji Assama in Birme ter končno jugozahodna provinca Junnan, ki meji na zadnjeindijski Tonkin. Vse te province so zelo obljudene, Hupe šteje okoli 35 milijonov, Sečvan 68, Kveičou 7, Junnan 12, Hunan 22, Kiangsi 26 milijonov prebivavcev. Na province ob vzhodno-kitajskem morju, koder so največja trgovinska mesta in evropske kolonije, se vstaja dozdaj še ni razširila, se pa po vsej priliki bo. O vzrokih in značaju vstaje se veliko piše, seveda je malo klenega zrnja med plevami, posebno ker so razmere v tajinstvenem »cesarstvu sredine« za Evropca težko razumljive. Glavni znak vstaje je ta, da je naperjena zoper sedaj vladajočo mandžuško dinastijo, to pa ima skupno z vsemi velikimi vstajami, ki so kitajsko cesarstvo zlasti v 19. stoletju neprestano pretresale. Mandžuška dinastija je severnega tunguškega izvora in je zavladala leta 1644., ko je vrgla iz prestola domačo mingsko dinastijo, ki je vladala Kitajsko od padca Mongolov (1368), ki so si bili sredi 13. stoletja pod strašnim Čin-gis-Kanom in Ogdajem podjarmili državo. Mandžuška dinastija spominja Kitajce vedno na tatarsko-mongolsko-tunguško tujevladje in zato ni bilo nikoli posebno priljubljena; pravzaprav se je dozdaj opirala najbolj na vojake in prisiljence mandžurskega plemena, ki jih je okoli 4 milijone, večinoma po garnizijah. Drugi vzrok, da mandžuški vladarji niso mogli Kitajcev nikdar popolnoma zase pridobiti, je ta, da je država pod mingsko dinastijo vedno bolj ra.stla in se razširjala, pod mandžuško pa jo preganja nesreča za nesrečo. Pod to dinastijo se je začelo naseljevanje Portugalcev, Nizozemcev, Francozov in Angležev, ki niso kitajske države ogro-ževali samo od pomorske strani, ampak tudi od zahodne in jugozahodne, koder so se polastili vzhodno- in zahodnoind-skih pokrajin. Ocl severa so prodirali Rusi; vzbudila se je mala Japonska, ki je s Kitajsko, svojo učiteljico, odnek-daj rivalizirala. Vse vojske mandžuške dinastije so bile večalimenj nesrečne, tako prva proti tujcem lota 1840/42., v kateri so Angleži pod pretvezo, da so vsled prepovedi uvažanja opija v nevarnosti njihovi trgovinski interesi, Kitajsko prisilili, da je odprla Evrop-cem pristanišči Kanton in Šangaj, Angležem odstopila Hongkong in se obvezala tujce varovati. Podobne pogodbe je morala Kitajska skleniti 1. 1844. tucli s Francijo in Zeclinjenimi državami, kar je. bilo neposredni povod, cla jc izbruhnila lakozvana taipinška vstaja, ena najhujših, kar jih je Kitajska sploh kdaj doživela.. Taipinška vstaja je trajala ocl leta 1849. do 1866., torej celih 17 let! Tudi takrat so bile v plamenu vse južne province, središče je bila provinca Kiangsi, ki se je tudi zdaj uprla, kakor poroča časopisje. Taipinški vstaši so proglasili novega cesarja, zasedli Nan-king, kjer so osnovali novo vlado, imeli so v oblasti celo takozvani cesarski prekop, najvažnejšo prometno žilo cele države, kljub temu pa so bili po dolgih bojih premagani, seveda s pomočjo tujcev. Angleži in Francozi so namreč ravno v tistem času zopet začeli s kitajsko vojsko, leta 1857. do 1860., Rusom pa je odstopila dinastija v istem času brez boja Poamurje. Nekako v zahvalo za to, da je kitajska vlada Ev-ropcem v pekinškem miru dovolila velike koncesije, so ji ti šli na roko, da je zadušila taipinško revolucijo. Z ozirom na to, da sedanja revolucija meri na to, da se osnuje republika, je zanimivo, da jc, tudi taipinška revolucija imela močno socialistiško-demokratiško tendenco, hotela je tudi nekako versko reformo. Od sedanje se je v tem razlikovala, da ni bila samo zoper dinastijo naperjena, temuč tudi zoper tujce, vendar tapinški cesar krščanstvu ni bil nasproten. Po tapinški vstaji je kmalu izbruhnila revolucija na severu v D ž u n-g a r i j i in vzhodnem Turkestanu, koder je Jakob Beg ustanovil samostojni kanat Kašgar, že preje pa med m o z -1 i m i v južni provinci 'Junnan. Obe vstaji sta dali vladi opravka od 1870 skorej do 1880; leta 1894. pa izbruhne vojska z Japonsko, ki je zadala Kitajski zopet nov udarec in ki so jo Evropci izrabili za to, da so od Kitajske izsilili nove koncesije na gospodarskem polju. Kitajski domoljubi so krvavečega, srca gledali, kako se bogastvo dežele steka v tuje žepe in nejevolja sc je v prvi vrsti obračala zopet zoper vladarsko hišo. Tako je leta 1900/1901 izbruhnila znana bokserska vsta-j a, ki se je pa od tapinške razlikovala v tem, da se je dinastija vstašem znala približati in se je ves srd naperil zoper evropske velevlasti, ki so pa vstajo potlačile. K vsem tem nesrečam je treba prišteti elementarne katastrofe, povodnji, lakoto in kugo, ki —• bogve zakaj in kako — zlasti zadnje petdesetletje hudo divjajo po cesarstvu. Veliko zlo je tucli to, da mandžuško dinastijo vladajo ženske, kar se zdi človeku spričo male veljave, ki jo uživa Kitajka v javnem življenju, na prvi pogled čudno. Moški mandžuško dinastije so. kakor pravijo, nravno či- sto degenerirani in le komplicirano konfuško ceremonijstvo zakriva njihovo razuzdano in leno življenje, ki je slično turškomongolskemu. Zato imajo vajeti v rokah same ženske. Sicer je bila rajna cesariea-mati prava Semira« mis, odločna, zvita diplomatka in je bila edina sedanje dinastije, ki je mogla razpad saj nekoliko ustaviti, vendar pa ženskovladje trajno ni koristno. Sedanji vladar je mlad in veliko ne pomeni. Po imenu je cesar seveda despot, toda med njim in ljudstvom je nebroj uradnikov in oblastev. V nobeni državi na svetu ni birokracija tako razvita in močna, kakor na Kitajskem in z ujo seveda tudi vse njene senčne strani: korupcija, denunciantstvo in izžemanje ljudstva. Iz te birokracije se navadno tudi rekrutirajo vrste vstašev, generalni guvernerji provinc se jim pa postavijo na čelo. Tudi o sedanjih vstaših poročajo, da jih vodijo uradniki in duhovniki, ki vsled pomanjkanja protek-cije niso mogli priti na zeleno vejo. Nekaj čisto novega pa je to, da so sedanji vstaši proglasili republiko. To kaže — in tudi sicer je to ugotovljeno — da vodi revolucijo mlada inteligenca, ki se je izšolala na evropskih univerzah. Zlasti imajo vstaši za seboj veliko častnikov. Njihove evropske nazore kaže tudi to, da se ne obračajo zoper tujce, ampak so jih nasprotno vzeli pod varstvo. Zdi se tudi, da so pristaši modernega novobudizma, dočim so bili Taipingovci strogi konfucijanci. Njihov namen je gotovo državo po japonskem vzoru reformirati, pa jo na ta način tudi osvoboditi vpliva tujcev. Ali se bo revolucija posrečila ali ne, to je pa vprašanje, na katero danes še ni mogoče odgovoriti. Kitajska je pod Mandžu-dinastijo veliko še hujših vstaj doživela in vselej je vladarska hiša zmagala. Mogoče so razmere sedaj drugačne. To pa je gotovo, da si Evropci od te vstaje nc smejo veliko obetati. Najbržeje je ne bodo mogli izrabiti zase, kakor so taipinško in bok-, sersko. Na razpad cesarstvo sploh, ni misliti. Ali dinastija zmaga, ali pa so ustali res republika (kar ni zelo vero-jetno), naj bi-že, pa nova vladarska rodbina, ki bo brez dvoma morala vzeti v roko reformo države po modernem vzoru. Vstaja se širi. — Vlada je Hankau po« polnoma izolirala. — Vojaštvo. — Evropci zapuščajo vstaške province. — Vstaško gibanje na severa. Kanton, 16. oktobra. Generalni guverner v Nankingu ne zaupa dozdevnemu miru v Nankingu in je oblasti v Šangaju poslal 4 milijone denarja v gotovini, da ga spravi. Oblasti si pomagajo ua ta način, da nezanesljive polko razdeljujejo in jih pošiljajo v druge garnizije. Prebivavstvo v mestih nava-ljuje banke, ker se boji za svoje pri-i hranke in se je bati veliko denarnih polomov. London, 16. oktobra. Juanšikaj, na katerega se vlada najbolj naslanja, je izjavil, da hoče odpotovati v južne pokrajine, ker se na severno armado, ki jo je ustvaril, zanese. Iz Pekinga je odšlo vsega, skupaj 35 vlakov s 24.000 možmi proti Hankau-u, središču vstaje. London, 16. oktobra. Hankau jet popolnoma izoliran. Kitajske topničar-ske ladje, ki prodirajo po Jangcekian-gti, bodo mesto bombardirale, tujce pa preje obvestile, da se rešijo. Nemški parnik »Belgravia« jc pripravljen, da tujce sprejme. Sicer pa je angleški konzul odredil, da imajo angleški po-, daniki Hankau, Vučang, Hanjang in; Kwangsi zapustiti. Vstaši so se v Han-. jangu polastili arzenala, koder zdaj a vso naglico delajo, da izgotove na dar* 25.000 patron. b1 r a n k o b r o d , 16. oktobra. Vstaško mesto Vučang oblega 200.000 (?) mandžuških vojakov, sam vojni minister Jing-Čang jim poveljuje. Evropci so na varnem. London, 16. oktobra. 2000 vsta-Sev se je polastilo mesta Kaiping. M u k d e n , 16. oktobra. V Mongoliji in Koreji se tudi pojavljajo nemiri. Vstaši se obračajo tako proti kitajski vladi kakor proti Rusom in Japoncem. Rusi koncentrujejo vojaštvo. Sploh je Rusija vsled vstaškega gibanja zelo vznemirjena. lialilansko-iorška vojska. Boj pri Bu—Mellanu. Iz Rima se poroča, da sta turška pehota in kavalerija z eno strojno puško in enim topom napadli 15. t. m. rjutraj Italijane pri Bu—Melianu, kjer Be nahajajo studenci. Po kratkem boju bo bili Turki vrženi nazaj. Turki so izgubili 11 mrtvih, strojno puško, top, sedla in več zabojev streliva. Turki streljajo s slabo disciplino. Pri njih so našli le nekaj kruha in čebule. Podnevi so laške prednje straže večkrat streljale na turške patrulje. Ena turška patrulja je viela tri spahije, ki se nahajajo v laški službi. Neki laški oddelek je ustavil karavano z 200 veljblodi, ki so nosili orožje in streljivo. Vodnike karavane so zaprli. Iz Carigrada se poroča, da se je bil 12. it. m. nov boj med 500 turškimi vojaki in Italijani v bližini vodnjaka Bumeli-an. Italijani da so imeli 23 mrtvih in 14 ranjencev, Turki 3 mrtve in 12 ranjencev. »Agenzia Štefani« pa poroča iz Tripolisa: Dne 15. t. m. okolu pol 11. ure ponoči so napadli Turki demonstrativno Lahe v smeri na vodnjak Bu-melian. Turška artiljerija se je izborno držala. Napad je bil brezuspešen. Lahi so izgubili enega samega moža. Okolu polnoči so se Turki umaknili. Lahom gre slabo v Bengaziji. Lahom se mora v Bengaziji zelo Blabo goditi, kakor sklepamo iz brzojavke, ki se je razširila iz Pariza. General Beiceolo je odgodil nameravano zasedenja pristanišča mesta Bengazi, ker so se turški vojaki in Arabci krep-keje branili, kakor je pričakoval laški poveljnik. 150 turških častnikov kapituliralo. »Giornale d Italia« poroča iz Tripolisa, da je 15. t. m. kapituliralo 150 turških častnikov. Turki proti Lahom. »Giornale d Italia« noroča, da se Štelo boje za redovnika patra Humber-ta, ki vodi neki zavod, v katerem skrbi pa približno 300 kuoljcnih otrok. Govori se, da so fanatiki ubili patra. Cari-jgrajski listi poročajo, da so v Turčiji Baprli vse laške šole in pozvali učitelje, da naj zapuste Turčijo. V Solunu in po (drugih mestih so osnovali odbore, da Vodijo gospodarski boj proti Lahom. Mladoturki hujskajo v Smirni množi-|co proti kristjanom. Boj do noža. Vse turške stranke v turškem dr-Savnem zboru so za to, da se vodi boj z Lahi do noža in obžalujejo velikega ve-eirja Sajda, da omahuje in ne ve ali bi vodil vojsko ali bi se pogajal za mir. Laški socialisti in vojska. V Modeni so se zbrali laški socialisti. Odobrili so dnevni red, ki obžaluje, da se je vlada dala zapeljati v kolonialno pustolovstvo. Shod pozdravi turške socialiste, s katerimi se čuti v tem žalostnem trenotku edinega. Huda debata nastane, ko predlaga ravnateljstvo, da naj se preseli »Avanti« v Milan. Zoper t,a predlog so bili osobito revolucionarji. Glede na udeležbo socialistov pri vladi se vname debata pro in kontra in veliko nesoglasje se je pokazalo tudi, ko se je šlo zato, ali preidejo socialisti zaradi Tripolisa v zbornici v opozicijo ali ne. Srtor, ki je vsled tega nastal, je tako velik, da je socialist Barbera obžaloval degeneracijo laške soc. demokraške stranke. Zborovalci so med drugim napadli tudi sodruga Podreko, češ da si pusti svoje govore sijajno plačati. Shod se je končal brez pozitivnega uspeha. Arabci proti Turkom. Arabci v Gebel Garinu so ugrabili *a. orožje proti turškim vojakom, ker so ropali Arabcem živino in žito. V boju je bilo več mrtvih in ranjenih. Laška ekspctlicija v Tripolisu. Iz Tripolisa se poroča: 14 ladij je pripeljalo zadnje dele I. laške ekspedi-cije v Tripolis. Vojake so takoj izkrcali. Časnikarski poročevalci in Lahi. Laške oblasti so dovolile poročevalcem brzojavljenje proti častni besedi, da ne bodo ničesar poročali čez Malto. Do zdaj je v Tripolisu 18.000 laških vojakov. Turkov je v Tripolita-niji 2500 aktivnih vojakov, 2500 rezer-vistov in 5000 iregulamih vojakov. Ob obstreljevanju Tripolisa je bilo ubitih v mestu 10 vojakov in 20 domačinov, ranjenih je bilo 15 oseb. Bolgarija utrjuje meje. »lkdam« poroča, da Bolgarija vsak dan ojačuje svoje posadke ob meji, gradi nove obmejne utrdbe in jih preskrbuje s trdnjavskimi topovi. Baje so se ob meji že spopadli Bolgari s Turki. JUro-Memir" Včeraj popoldne se je nadaljevalo zaslišanje prič. Priča Janko To man, nadučitelj in načelnik liberalne posojilnice v Moravčah, ne more na stavljena vprašanja odgovarjati, ker nima s seboj knjig moravške posojilnice in tozadevne korespondence. Priča pride danes zopet k zaslišanju in prinese s seboj knjige moravške posojilnice in celo korespondenco z Rožmanom in dr. Žrja-vom. Rožman, ki je bil svojčas ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, je namreč pisal Toman zasebno zaupno pismo, naj bi moravška posojilnica kreditirala potom Zveze slovenskih zadrug Agro-Merkurju za 120.000 K, češ, da prevzame poroštvo tudi dr. Žerjav, ki je postal vsled ženitve bogat možakar. Glavna stvar da je pri tem, da Knez kot načelnik Zve>ze slovenskih zadrug lahko ljubljanskim trgovcem pove, da Agro-Merkur nima več kredita pri Zvezi, ako prevzame moravška posojilnica jamstvo. Dr. Žerjav je kmalu nato poslal moravški posojilnici koncept pooblastila, v katerem pooblašča moravška posojilnica Zvezo slovenskih zadrug, da sme na njen račun dati Agro-Merkurju do 200.000 K kredita ter se je moravška posojilnica obvezala za ta kredit kot porok in plačnik. Agro-Merkur je porabil od tega kredita 120.000 K. Priča Ludvik Bachmeier, 69 let, posestnik in podnačelnik kočevske posojilnice, stanujoč v Livodu. Podnačelnik kočevske posojilnice je že tri leta. Kočevska posojilnica ni dala Agro-Merkurju niti gotovega posojila, niti kredita v znesku 100.000 K. V knjigah kočevske posojilnice ni nikjer vpisano, vsaj kolikor je priči znano, da bi Agro-Merkur dolgoval kočevski posojilnici 100.000 K. Priči ni ničesar znanega, ravnotako ne, cla bi kočevska posojilnica napram Zvezi ali Agro-Merkurju prevzela kako garancijo. Priča ne zna ne brati ne pisati; podpisati zna samo svoje ime. Pred dobrim letom je bil priča, Knavs in Krašovec, nekega uradnega dne v kočevski posojilnici. Tja je prišel dr. Žerjav ter jim predložil tri pole, ki jih ie menda narekoval prej nekemu Rajharju, ki je tudi v posojilnici. Rekel je, naj jih hitro podpišejo, češ da se mu mudi na vlak. Podpisali so, ne ve pa priča, ali samo eno polo ali vse tri. Kaj je bilo na polah zapisano, ne ve in se tudi nc spominja, če se je pole prebralo. Priča je tudi precej gluh. Predložil je sejni zapisnik kočevske posojilnice v sodno uporabo. Iz zapisnika je razvidno, da odbor kočevske posojilnice ni nikoli sklepal o kakih 100.000 K. Priča Janez K r a š o v e c , 44 let star, posestnik na Mlaki pri Kočevju, je že tri leta član načelstva kočevske posojilnice. Kočevska posojilnica ni dovolila nikdar Agro-Merkurju kredita za 100.000 K in mu tega zneska tudi nikdar ni posodila. V knjigah kočevske posojilnice tudi teh 100.000 K ni vpisanih. Priča je bil skoro pri vsaki seji kočevske posojilnice, odločno pa zanika, da bi se. bilo v teh sejah kdaj sklepalo o kreditu ali posojilu 100.000 K za Agro - Merkurja. Meseca septembra 1910 menda nek četrtek na uradni dan so bili priča Bachmeier in Knaus ter posojilniški tajnik Rajhar v posojilnici. Z vlakom, ki pride okoli 11. ure v Kočevje, se je pripeljal dr. Žerjav, načelnik posojilnice, ter predložil v naglici tri poie v podpis. Pole je priča tudi podpisal, prebral jih pa ni, in tudi dr. Žerjav nc, ki se mu je mudilo na vlak kot je rekel. Črez par dni so zvedeli, da so se podpisali za 400.000 kron. To jim je povedal ud kočevske posojilnice Kajfež, kakor tudi to, da bo šel Agro-Merkur v konkurz, vsled česar je posojilnični tajnik Rajhar pisal brez sejnega sklepa na Zvezo slov. zadrug pismo, da se njihov podpis za 400.000 K kredita Agro-Merkurju prekliče, češ da niso vedeli, kaj so podpisali. Čez kak teden dni je šel priča in Bachmeier k Zvezi in sta tam načelniku Knezu izjavila, da podpis prekličejo, ker niso vedeli, kaj so podpisali. Knez pa jima je rekel, da tudi Zveza slov. zadrug tega ni potrdila, da bi Zveza slov. zadrug zvišala kredit kočevski posojilnici za tistih 400.000 K, ki jih je po posredovanju dr. Žerjava kreditirala kočevska posojilnica Agro-Merkurju. Takrat, ko je bil dr. Žerjav v Kočevju, ni bila sklicana soja kočevske posojilnice. Kot ie MAROŠKA POGAJANJA KONfiANA. Med Nemčijo in Francijo se vršeča pogajanja radi Maroka so vendar enkrat končana. Nemčija pripozna francoski protektorat nad Marokom in vse iz tega izvirajoče posledice. Sedaj se gre le še za kompenzacije Nemčiji in kravja kupčija bo končana. pred sodiščem. že omenil, kočevska posojilnica ni nikdar prosila Zveze slov. zadrug, naj bi dala kredit za Agro-Merkurja. Po mnenju priče nima kočevska posojilnica prav ničesar tirjati od Agro-Merkurja. Kdaj je bil dr. Žerjav pri kočevski posojilnici, ni vedel natanko. Zanašali so se vsi na njega. Priča A 1 o j ž i j Knavs, 37 let star, posestnik v Gorenji vasi pri Kočevju, je tudi že kaka tri leta član načelstva kočevske posojilnice. Izpove približno isto. O dr. Žerjavu pravi, da je bil po njegovem mnenju ravnatelj kočevske posojilnice in voditelj, kakor tudi Oton Bayer, ki je večkrat prišel z dr. Žerjavom v Kočevje. Zaupali so obema popolnoma. Ob četrt na 7. uro zvečer se je zaslišanje prekinilo ter nadaljevalo danes dopoldne ob 9. uri. Dopoldanska razprava. Priča Miško R a j h e r, revizor in pisarniški vodja »Zveze slov. zadrug«, je šel lansko leto julija meseca kot revizor »Zveze slovenskih zadrug« v Kočevje revidirat kočevsko posojilnico, ki je članica »Zveze slovenskih zadrug«. V pregledanih knjigah kočevske posojilnice ni našel nikjer postavke 100.000 K v dobro »Zvezi slovenskih zadrug«, oziroma v breme »Agro-Merkurja«. Pripomni, da vse točke iz tekočega računa s »Zvezo slovenskih zadrug« niso bile vpisane v knjige kočevske posojilnice, kar pa tudi ni bilo mogoče zaradi tega, ker je kočevska posojilnica posamezne postojanke izvedela šele iz prepisa tekočega računa, ki ga je dobila od »Zveze slovenskih zadrug«. Prepis tekočega računa od »Zveze slovenskih zadrug« je pri kočevski posojilnici tudi dobil v roke ter v tem prepisu našel postavko 100.000 K v breme kočevski posojilnici. Ko je ta prepis primerjal s knjigami in našel, da posamezne postavke v knjigi niso še vpisane, je naročil posojilnične-mu tajniku, naj to izvrši; nad postavko 100.000 K, pa se je izpodtaknil, ker ni našel utemeljitve zanje. Vprašal je po-sojilničnega tajnika Konrada Rajherja, kaj je s to postavko, a ta mu je odgovoril, da nič ne ve, odkod izvira. Potem je posojilnične knjige tekočih računov sam zaključil, toda postavko 100.000 K izpustil, sestavil bilanco, pri kateri med pasivi niti med aktivi ni upošteval omenjenega zneska 100.000 K. V Ljubljani je potem vprašal Rožmana kot ravnatelja »Zveze slovenskih zadrug«, kaj je s temi 100.000 K, in ta mu Je priznal, da se je teh 100.000 K pomotoma preneslo na kočevsko posojilnico in da bo stornirano. Priča ga tudi nadalje ni vpraševal o tem, ker je bil prepričan, da ta postavka ne spada v obremenitev kočevske posojilnice. Na predlog priče je Rožman tudi obljubil, da se bo ta znesek storniral. V kaki zvezi je omenjenih 100.000 K z »Agro-Merkurjem«, ni poizvedoval, ker v to ni imel povoda in ker v knjigah kočevske posojilnice nobenega tozadevnega računa ni našel. Preteklo nedeljo je imela kočevska posojilnica občni zbor, ki se ga je tudi priča udeležil kot zastopnik »Zveze slovenskih zadrug«« in je pri tej priliki govoril z odborniki. Ti so mu povedali, da od »Agro-Merkurja« nimajo ničesar drugega tirjati, nego nekaj nad 3000 K, ki so jih že prijavili v konkurzu, a zlasti ne spornih 100.000 K. N a v z o č je bil tudi d r. Ž e r j a v sam kot odbornik kočevske posojilnice, in tudi ta je rekel priči, da kočevska posojilnica teh 100.000 K nima tirjati od »Agro-Merkurja«, in to tudi med vožnjo v Ljubljano priči ponovil. Po mnenju priče je dr. Žerjav tudi ostale odbornike poučil v tem smislu. Revidiral je od 29. junija 1910 naprej, kakih deset dni, ko je bilo pri »Zvezi slovenskih zadrug« še staro načelstvo. Priča Jožef Jenko, 30 let star, uradnik »Zveze slovenskih zadrug«, je od marca 1910 do septembra 1910 na-domestoval tajnika pri kočevski posojilnico in je pri tej priliki tudi vodil knjige. V knjigah kočevske posojilnice ni nikjer našel postavke 100 tisoč kron. Od «Zveze slovenskih zadrug« je zahteval izpisek o računih med njo in kočevsko posojilnico, da bi izpopolnil vpise v knjigah. Ta izpisek se mu je poslal. Našel je v njem že omenjeno postavko 100.000 K. Pregledal je korespondenco pri kočevski posojilnici, toda našel ni nobene podlage za teh 100.000 K. Tudi različnim odbornikom je o tem pravil, toda dobil je vtis, da nobenemu o teh 100.000 kron nič znanega ni. Vsled tega priča teh 100.000 K ni vpisal v glavne knjige, temveč le v knjigo tekočih računov. To pa zaradi tega, da bi bil kak zapis za slučaj, ako bi se poslani izvleček izgubil. Kmalu potem je šel v Ljubljano ter zahteval revizijo, ki je že dve leti ni bilo in da bi s tem sebe kril. Najprej je govoril s knjigovodjo Pečarjem o omenjenih 100.000 K, k i m u pa ni dal nobenega pojasnila. Govoril je tudi z Rožmanom in dr. Žerjavom in tudi nobeden od teh dveh mu ni dal nobenega pojasnila. Dr. Žerjava je tudi pri drugi priliki nekoč na železnici vprašal, ali naj vknjiži 100.000 K, a dr. Žerjav mu je rekel, da ni treba še nič vpisati. Ko je potem prišel revizor Rajher v Kočevje, je tudi temu povedal o spornih 100.000 14, in ta je šel med revizijo v Ljubljano in nazaj prišedši je izjavil, da znesek 100.000 K ne obstoji in da ga bodo črtali. Priča je bil pri vsaki seji kočevske posojilnice, a nikdar se ni nič govorilo o teh 100.000 kron. 2000 do 3000 K je pač imela tirjati kočevska posojilnica od »Agro-Merkurja«, toda na čisto drugi podlagi. Ko je nastopil službo pri kočevski posojilnici, je vestno pregledoval vso njeno korespondenco od njenega početka, a ni našel nobene podlage za to, d a bi kočevska posojilnica prevzela kako garancijo (za 400 tisoč kron) za »Agro-Merkurja nasproti »Zvezi slovenskih z a d r ug «. O tem se tudi pri sejah posojilnice nikdar ni sklepalo. Takrat ko je revizor Rajher revidiral kočevsko posojilnico, bil je v službi le-te tudi Konrad Rajher, ki je vstopil ravno takrat v službo. Priča Terezija Bohinc, 38 let stara, knjigovodkinja v paromlinu v Gjurgjevacu na Hrvaškem, je bila knjigovodkinja pri »Agro-Merkurju« od 15. novembra 1909 neprenehoma do otvoritve konkurza in še potem do dne 30. aprila 1911. Blago za »Agro-Merkurja« je naročeval navadno »Agro-Merkur«, dostikrat pa tudi »Zveza slovenskih zadrug«, a priča ne ve ali v lastnem imenu ali za »Agro-Merkurja«. Fakture so dohajale na »Agro-Merkurja«, ko so pa zapadle v plačilo, so napravili pri »Agro-Merkurju« seznamek in ga poslali »Zveži slovenskih zadrug«, da izvrši plačilo. Ko je »Zveza slovenskih zadrug« do-tična plačila izvršila, je o tem »Agro-Merkurja« pismeno obvestila, da je »Agro-Merkurja« obremenila. K »Agro-Merkurju« došle račune in fakture so takoj vpisali v knjige »Agro-Merkurja«. Ko je »Zveza« naznanila plačilo, so tudi to v »Agro-Merkurjevih« knjigah zabiležili. Vso pošto pa za »Zvezo« in »Agro-Merkurja« je prevzemala »Zveza slovenskih zadrug, in sicer Rožman, če je bil navzoč. Tam se je pošta sortirala ter je prinesel pošto k »Agro-Merkurju« ali Rožman ali dr. Žerjav, katerikoli je že odprl pisma. Priča izjavi, da so njeni knjigovodski vpisi z 22. septembra 1909 do 24. sep. 1910. — »Agro-Merkurjevo« knjigo, v kateri je tekoči račun s »Zvezo slovenskih zadrug«, je vseskozi spisala priča. Po tej knjigi znašal je saldo 1. januarja 1910 199,911 K 75 h. V saldokonto-izvlečku, ki so ga dobili od »Zveze«, je bil ta saldo nekaj manjši, za kakih 4000 K, ker je »Zveza« tisti znesek odobrila v starem letu, a so ga pri »Agro-Merkurju« šele v novem letu izpeljali. Stanje salda od 1. januarja 1910 priča z glave ne ve. Na omenjeno diferenco salda 1. januarja 1910 je priča opozorila zvezine-ga knjigovodjo g. Pečarja, ki se je o tej diferenci informiral in dotično diferenco naknadno v zvezinih knjgah vpisal. Sproti sploh ni bilo vedno mogoče vpisavati v knjigi, ker ni imela nikdar točno podatkov na razpolago. Obojestranske knjige je priča, primerjala z zvezinim knjigovodjem Pečarjem in se popolnoma niso nikdar strinjale, diferirale so včasih za znatne zneske (do 4000 in več kron) ter so potem popravili te diference. (Dr. Tavčar: Ni čudno, pri takem vodstvu!) Pri »Agro-Merkurju« se ni vodila nobena tajna knjiga. V knjigi »Agro-Merkurja« konto »Zveza slovenskih zadr.« je vse vpisano, kar se tiče »Zveze slovenskih zadrug« (kar je imela »Zveza« vpisana v tajni knjigi). Ta konto je priča začela pisati, ko je stopila šele v službo. Zneske za čas do 15. novembra 1909 v tej knjigi in tudi v dnevniku je zapisovala na narekovanje poslovodje Zelenika. Glede postavke 100.000 kron izpove sledeče: 1. februarja 1910 je prišel g. Rožman k priči in ji ukazal, v knjigah »Agro-Merkurja« obremeniti »Zvezo« za 100.000 K, k o-čevsko posojilnico pa za ta znesek priznati, kot da bi kočevska posojilnica posodila »Agro-Merkurju« ta znesek. To je tudi Izvršila in se dalje zajto ni brjgala, tDaiie.) AVTONOMIJA POLJSKE. V imenu poljske lige in mednarodne lige prijateljev Poljske je poslal Poljak knez Ridelski angleškemu državnemu tajniku Greyu spomenico za zo-petno ustanovjtev poljske države, k čemur naj bi pomagala Angl.eška. Nova poljska d.žava naj bi obsegala vse one dežele nekdanje poljsko kraljevine, ki so razdeljene med Nemčijo, Rusijo in Avstro-Ogrsko. Provizorični vladi, ki jo predlagajo knez in njegovi pristaši kot prvi korak k poljski avtonomiji, naj bi sledila vlada, podobna Švicarski. Vsaka treh velevlasti, ki posedujejo pokrajine nekdanjega poljskega kraljestva, naj bi žrtvovala svoje teritorialne pravice in gotovo mero avtoritete v prid poljski republiki. Spomenica predlaga nadalje, naj bi vsaka teh treh velevlasti imela svojega guvernerja kot upravitelja v poljskih deželah,ki so sedaj v eni ali drugi državni zvozi. Vsi trije guvernerji pa naj bi bili podrejeni generalnemu guvernerju, ki bi moral biti Poljak in ki naj bi ga imenovale vse tri interesirane velevlasti. Dnevne novice. -j- Dve vprašanji. 1. Vsakdo naj se vpraša, ali je storil kaj v letošnjem letu za katoliški tisk, ki ga vsaka katoliška stranka nujno potrebuje. Živimo v resnih časih. Naval na katoliške stranke in katoliško cerkev je čedalje hujši. Kdor hoče v tem boju kaj pomagati, naj stori kaj za katoliški tisk, bodisi da ga širi, bodisi da pridno dopisuje. »Slovenca« v vsako krščansko hišo! 2. Vsakdo naj se vpraša, ali je že poplačal »Slovenca«? Cenjeni naročniki, ki dobe položnice, naj jih čimpreje izpolnijo in odpošljejo. To je sveta dolžnost! Slovenci! Rojaki: Skrbite, da se bo »Slovenec« kakor dosedaj, čedalje bolj utrjeval in širil. -f- čisto zmešani so soc. demokraški zunanji političarji, o liberalnih, ki soc. demokrašike argumente kar prepisujejo, niti ne govorimo. Pravijo, da smo mi Aehrenthala preje hvalili, zdaj ga pa obsojamo. Mi nismo nikoli hvalili tiste smeri v zunanji politiki, ki je balkanske Slovane odbijala in Jugoslovane potiskala v stran, so pa naslanjala ravno na tiste elemente na jugu, ki monarhiji niso prijazni, zlasti na Mažare in Lahe. Odobravali smo pa aneksi jo Bosne in jo še danes, ker je |pomno£ila jugoslovanski element v državi in je značila vprvič v naši politiki Od časa Andrassjrja sem resnično iniciativo, kar se tiče naše politiko na Balkanu. Grof Aehrenthal pa jo zadnje čase, kakor je videti, zopet zašel v tradicionalno smer avstrijske zunanje politike, ki se vsake energične akcije boji kakor vrag križa. To obsojamo in da imamo prav, kažejo dogodki v Jadranskem morju, ki so grofa Aehrenthala hudo presenetili. Če mi ne bomo sku-gali utrjevati svojega vpliva v Albaniji in proti Solunu, pa nas bodo Lahi prehiteli in tedaj bo Jadransko morje res postalo laško in kaj bi to pomenilo aa Slovence in Hrvate, ni treba še delj razkladati. Zato je umevno, da nismo zadnje čase z našo zunanjo politiko preveč zadovoljni. Sociji pa naj ne zavijajo, kakor da bi šlo za aneksijo Bosne. Ali res ne znate boljše polemizirati? Kar pa se »migov odzgorej« tiče, smo že poudarjali, da jih nič ne potrebujemo, pa tudi ne dobivamo, ker smo na vse strani neodvisni. Merilo nam je edino korist slovenskega naroda. Pač pa »Zarja« piše izključno na mig in komando z Dunaja, odkoder jo vzdržujejo, kar pa »Jutro« zadeva, tako vemo, kdo zanj daje solde. Vzlic temu pa je skazi in skozi bankerotno, finančno in duševno. -j- Enkrat tako, drugič tako. Deželni odbor kranjski je sklenil svoj čas ustanoviti gospodinjsko šolo v Črnomlju. »Slovenski Narod« je takrat pisal, da ne bo to nobena šola, ampak »klo-šter«, češ, čemu za take stvari denar tje metati. Sedaj pa poslušajmo črno-meljske liberalce v »Slovenskem Domu«: »Deželni odbor kranjski je bil sklenil ustanoviti v Črnomlju gospodinjsko šolo. Slišimo, da je deželni odbor to nameravano šolo, ki bi imela lahko dobre, posledice za naše zanemarjeno gospodinjstvo in gospodarstvo opustil.« — Mi v trenotku no vemo, kaj je s črnomeljsko gospodinjsko šolo, to pa, vemo, da so eni liberalci zmešani, aH ljubljanski ali pa črnomeljski, najbrže pa oboji, še bolj pa tisti ljudje, ki žive samo od dolgih jezikov. + Letošnje škofijske konference na Dunaju so prično 7. novembra. Predsedoval bo kardinal Katschlhaler. Posvetovanja uvode takozvani mali odbor, velika konferenca bo obravnavala o sklepih, ki jih bo predložil ožji odbor. Konferenca sr bo pečala, s papeževimi dekreti, ki so bili izdani lani in letos. Glede na dekret, ki prepoveduje duhovnikom sodelovanje pri upravi premoženj, se vloži adresa svetemu očetu. Obširno se bo poročalo o sanaciji koroških osrednjih blagajn, katero sanacijo vodi ep j skopat. Razgovarjali se bodo tudi o načrtu katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Glede na dekret o omejitvi praznikov se odpošlje v Rim kolektivna nota. -(- »Jutro« vidi že dolgo v duhu konec S. L. S. Zdaj misli celo, da mi sami ta konec čutimo. Tako si „Jutro" razlaga naš članek od zadnje sobote. Mi smo v tistem članku le poudarjali, kako ravno rast naše stranke zahteva vedno več dela, kar je čisto prav in pametno, da bi se bili svoj čas liberalci, ko so v naši deželi še nekaj pomenili, (seveda le v zvezi z Nemci) zavedali, da moč zahteva tudi dela, bi ne bili tako žalostno propadli. Mi pa si hočemo svojo pozicijo v prid dežele ne le obraniti, ampak še večati in zato je naša skrb obrnjena vedno na to, da se gibljemo. »Jutro" je zato s svojimi ugibanji o našem koncu čisto na napačni poti, kar pa ni čudno, če pomislimo, da je Jutro" že tako pri koncu, da je pod kuratelo in da ne„ dobi njegov lastnik nikoder več kredita. Če bo .Jutro" 5e kaj brskalo, utegne še več izvedeti. -f- Poljak naslednik barona Gaut-scha. Listi javljajo, da bo baronu Gaut-schu kot ministrski predsednik sledil Bilinsky. — Pozor hotelirji, gostilničarji, podjetniki! V par dneh pride na prodaj veleposestvo v večjem kraju na Sp. Štajerskem. K veleposestvu spada tudi moderno urejen, skoro popolnoma nov hotel. Podjeten podjetnik, ki bi se ondi naselil, bi lahko izvrstno izhajal. Ker se prodaja v par dneh izvrši, naj se vprašanja nemudoma pošiljajo pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani, ki daje potrebna pojasnila- — Za škofa v Krakovu bo v kratkem imenovan knez S a p j e h a. — Slov. katol. akad. tehn. društvo »Danica« na Dunaju priredi v četrtek, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v Budjc-viški pivnici (Alserstrafle 59) prvolet-nikom pozdravni večer. — Pogreb dr. Mihaela Mogoliča, Iz Rudolfovega se poroča, da se je pretočeno nedeljo popoldne ob peti uri vršil pogreb umrlega g. dr. bogoslovja in modroslovja Mihaela Mogoliča, ki je umri dne 10. t. m. na Dunaju v starosti 72 let. Pogreba sc je bilo udeležilo mnogo duhovščine ter drugih novomeških meščanov in več usmiljenih bratov iz kandijske bolnišnice. — Osebna vest. Cesar je imenoval profesorja na državni gimnaziji v Trstu dr. Jožef Viclossishca za ravnatelja na državni gimnaziji v Kopru. — Blago iz Ribnice v Ameriki. V »Clevelandski Ameriki« čitamo: Ljubljanski trgovec Paul Magdi Č, pri katerem se je naročilo blago za semenj na veselici Na,rodne Dobrodelne družbe, je moral vso glinasto stvar in posodo naročiti nalašč okoli Ribnice, in sicer samo za to veselico. V vaseh v okolici Ribnice so zaslužili lep denar, in kdor hoče videti to blago v Clevelandu, mora priti v nedeljo, dne 29. oktobra v Knatisovo dvorano na veselico. — Samomor radi smrti zaročenke. Neusmiljena smrt je pred tremi meseci učitelju godbe Tulliju Polli v Trstu ugrabila zaročenko gospico Ferjančič. Mladeniča se je vsled te nesreče polotil tak obup in dosadnost življenja, da. se je v nodeljo, ravno 3 mesece po smrti svoje zaročenke, ustrelil na njenem grobu na pokpališču Sv. Ane. — Preprečena nesreča Ko se je v nedeljo popoldne vračal automobil trgovca Val. Lapajneta iz Logatca v Idrijo, mu je bila pri Hotederšici zaprta pot s hlodi, ki so bili položeni preko ceste. Ker je bil a,uto.mobil zaseden, se je le pazljivosti šoferja zahvaliti, ki je automobil takoj ustavil, da se ni dogodila večja nesreča. — Stavka v Zagrebu. Zagreb, 17. oktobra. Včeraj je stopilo delavstvo cementne tovarne »Croatia« v stavko radi premale plače. Prišlo je do nemirov pri katerih je moralo posredovati orožništvo. Pri tej priliki sta padla baje od strani delavstva dva strela. — K. S. K. Jed nota ki je največja slovenska organizacija v Ameriki, je po poročilih ameriških slovenskih listov izrekla se proti seda,njemu predsedniku Nemaniču ter bo izdajala lastno glasilo. — Podjetnik operne sezone v gledišču »Fenice« v Trstu pobegnil. Kakor znano se je imela sinoči vršiti zaključna predstava v gledišču »Fenice« s »Fedoro« od U. Giordano. Prav za ^rav ste bili za včeraj napovedani dve predstavi te opere. No, dočim se je popoldanska. predstava vršila brez ovir, jc pa operno osobje uro pred pričetkom večerne predstave dobilo od podjetnika Hermana de Filippi pismo, v katerem je izjavljal, da jim ne moro plačati zapadlega kvartala in da če hočejo, na j sami prevzamejo v lastno režijo zaključno predstavo. O tem pa ni hotelo nič vedeti osobje orkestra, ki je tudi oškodovano. De Filippi, ki je ob sezoni sodeloval, jo bariton, rodom Tr-žačan. On je pobegnil. Neki njegov svak je bil baje aretiran. — Slaboumni zašel. Ko jo v soboto spremljal posestnik Ivan Vesel iz Travnika pri Ribnici svojega 531et,nega slaboumnega tasta Ivana Knavsa na božjo pot na Brezje, se mu je ta v cerkvi med ljudi izgubil ter ga do danes šc niso dobili. Kjer bi so utegnil ustaviti, naj ga pridrže in obvestijo Vesela. — Italijansko maščevanje. Iz Tripolisa poročajo, da je dobil turški zidravnik dr. Gozzala 6. oktobra ob 8. uri zvečer obvestilo, da mora zapustiti ob 11., najpozneje ob 12. uri z družino Tripolis. Pomislimo neprijetno presenečenje moža, ki je moral v tako kratkem času spraviti svoje zadeve v red in odriniti! In vzrok? Čisto navadno maščevanje Lahov. Soproga zdravnika je bila namreč napisala začetkom prošlega leta v neki parižanski reviji članek, v ka.terem je bila povedala Italijanom marsikatero grenko resnico. Vsled tega so se takrat Italijani v Tripolisu hudo razburili in zahtevali «zadoščenje«. No, sedaj so se maščevali nad dotično gospo, njenimi otroki in njenim soprogom. LloDllansKe novice. SHOD LJUBLJANSKIH ZAUPNIKOV S. L. S. bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Ljudskega Doma«. Dnevni red: 1. Poročilo o konstituiranju vodstva S. L. S. za Ljubljano. 2. Dopolnilna deželnozbor-ska volitev v Ljubljani. — Radi važnosti točk dnevnega reda vabi k najštevilnejši udeležbi dr. Vinko Gregorič, t. č. predsednik. lj Krščanska ženska zveza ima v sredo, 18. t. m. v Ljudskem Domu predavanje. Predavatelj vodja društva g. dr. Jos. Jerše. lj Kurzi S. K. S. Z. Danes zvečer ob 3/48 se vrši v slov. trg. šoli na Kongresnem trgu vpisovanje za laški tečaj S. K. S. Z, Pouk je brezplačen, plačati je le 2 K za svečavo in kurjavo ter 2 K po-ložnine, ki se vsem onim, ki ne izstopijo pred koncem, ob sklepu tečaja vrne. Jutri vpisovanje za knjigovodski tečaj. lj Zabavni večer, ki ga je priredilo v nedeljo zvečer »Katol. društvo za delavke« v »Ljudskem Domu«, nas je skoro presenetil. Iz preprostega, domačega »Rokodelskega Doma«, kjer niso mogle vsled pretesnih prostorov naše produkcije, bodisi pevske, bodisi dramatične, do prave veljave priti, pa naravnost v prostorno, akustično gledališko dvorano »Ljudskega. Doma«, to je velik korak! Topot srno se dodobra prepričali, da je primeren prostor prvi predpogoj vsake umetniške produkcije. Iste moči, a umetniški efekt neprimerno večji kakor je bil v starih prostorih. Tamburašice so nam zaigrale na tamburicah »Hrvatsko kolo«; pot-pouri »Na Gorenjskem je fletno« in pa znano koračnico iz »Prodane neveste«. Če primerjamo zadnji nastop tambu-rašic z nedeljskim, moramo zabeležiti velik napredek. Raz v en par taktov, se je igralo gladko, umerjeno, izrazito, v kolikor je sploh to mogoče pri tako priprostem instrumentu kakor je tam-burica. Pii na.s imamo sicer veliko tamburaških zborov, a odkrito povedano, človek, ki ima kaj umetniškega čuta, se te vrste muzike ogiblje, tako neprijetno dirne tisto trganje in mehanično razbijanje po tamburicah. Tam-buraški zbor naših deklet pa jc napravil na nas utis, da bo sčasoma dosegel v tamburanju tisti uspeh, ki je na tamburicah mogoč. Iz sigurnega igranja je pa še dolga pot do občutnega, do umetniškega igranja. Največji umetniški užitek smo pa odnesli od pevskih točk. Zlasti zadnji dve pesmici: St. Premrl: »Kedar tiha žalost...« in Fr. Ferjančič: »Plevice«, so bile tako lepo prednašanc, z takim občutkom, z takimi umetniškimi fine sami, da ta pevski zbor lahko med prve slovenske zbore štejemo. Osobito St. Premrlova zares krasna in umetniška pesem »Kedar tiha žalost . . .«, ki so giblje popolnoma v moderni maniri, in ki stavi precej velike zahteve na. zbor, nam je jasno utrdila našo sodbo, ki smo jo vedno imeli o umetniški sposobnosti tega ženskega zbora Za. tem nas je g. profesor dr. Debefvec upeljal v zelo pri-kupljivi obliki svojega govora, v francoske čase in nam pojasnil položaj, v katerem se giblje, igra »Junaške Blej-ke«. Igra. je samo za ženske uloge in ima poleg mnogih vrlin to hibo, kakor jo imajo ponavadi vse igre te vrste, da ima premalo dejanja in preveč dekla-miranja in pripovedovanja. Kjer imajo naši odri toliko tehničnih pripomočkov, kakor jih ima »Ljudski oder« na razpolago, bo igra prav lep uspeh dosegla. Nekateri prizori oziroma slike so krasne. Gosjx>du pisatelju bi pa izrekli skromno prošnjo, da bi igro v tej meri predelal, da bi nekoliko več dejanja vpletel. Z majhnimi spremembami 11. pr. z ustreljenjem Bogomile, bi prišlo v igro veliko več življenja in drugih motivov. Igralo se je obče zelo po voljno. Članicam je takoj videti, da so na odru domače in da imajo že precej igralne rutine. Gdč. Klepec, Simončič, Gergorič in Hlebce, so bile dobre, gdč. Zalar, Ovija č in Pavšek, so se pa posebno odlikovale; igrale so brez kak(v ga afektiranja, vendar naravno in več ustvariti iz vlog, katere so imele, niso mogle. Skratka, nedeljski večer je bil eden najboljših, kar jih je še »Katoliško društvo za delavke« priredilo. lj Čudna »senzacija« je krožila te dni po liberalnem časopisju. Liberalno časopisje je poročalo o »nekem dobro-znanem kaplanu« da se jo v gorenjskem vlaku nedostojno obnašal, da je boječ se agnosciranja, skočil iz vlaka, se smrtnonevarno poškodoval ter bil pripeljan v dež. bolnico, kjer dvomijo, da bi okreval. Pri tej »senzaciji« smo so spomnili na. slučaje, ki so so pred leti godili na Kranjskem in ki jih je povzročal neki duševnobolni nesrečni duhovnik, ki sedaj že v miru počiva. Takrat je vsak tak njegov slučaj liberalno časopisje obesilo kakemu drugemu duhovniku, dasi jo dobro vedelo, kdo jih povzroča, in ko so jo pričelo proti dotičnemu duhovniku postopati, so bili liberalci tisti, ki so kričali o »preganjanju« in ki so dotičnika po Ljubljani upija.nja.li, samo da je povzročal škandale in dajal »snov« liberalnim listom. Taka je liberalna morala in liberalno poštenje. Takrat smo morali odločno poseči vmes, da smo napravili škandaloznemu izrabljevanju in generaliziranju konec. Nekaj slič-nega bo skoro gotovo tudi v zgoraj omenjenem slučaju, če ni sploh vse izmišljeno, kajti niti v deželni bolnici niti v Leonišču ni bilo iu ni nobenega takega duhovnika, kakršnega opisujejo liberalni listi. Zato bi želeli nekoliko več jasnosti. Mi nikogar ne branimo, ki hrambe ne zasluži, ni nas pa volja mirno prenašati pavšalna liberalna očitanja in celo liberalne laži. Če »Slovenski Narod« v drugih ozirih nima nobene obzirnosti, naj bi je tudi v tem slučaju ne imel in nobenega imena ne prikrival, vsaj ne bo potem na drugo duhovščino padala njegova senca. Ij Salezijanski zavod na Rakovnika. Letos poteče deset let, kar so prišli Salezi-janci v Ljubljano in otvorili zavod za vzgojo mladine. Za te prilike (4. nov.) poseli Rakovnik vrhovni predstojnik sal, družbe, vIč. g. prof. Pavel Albera. Jutro pod kuratelo. C. kr. okr. sodišče v Ljubljani je dovolilo prisilno upravo nad celim podjetjem perijodičnega lista Jutro". Za upravnika je bil postavljen gospod Karol Wider učitelj v Ljubljani, kateremu se je že izročilo upravništvo Jutra s pozivom, da mora vse dohodke prejemati in donosne prebitke, ki se dosežejo s prisilno upravo, 1. marca in 1. septembra predložiti omenjenemu sodišču, medtem se je pa gospodu Mihu Plutu, kot izdajatelju Jutra" sodnijsko prepovedalo vsako poslovanje s imetjem in dohodkom Jutra* toliko časa, da ni ves dolg Učiteljski Tiskarni poplačan. Radovedni smo ali bodeta čakala sodnega dne Jutro in Plut — ali pa — »Učiteljska Tiskarna." Ij „Ljubljanski Zvon", pevsko društvo mladinov pod predsedstvom dr.Šviglja, priredilo je v nedeljo po milosti izposojenih pevcev iz Glasb. Matice in iz ljubljanskega magistrata, brez katerih bi sploh obstojati ne moglo Ipavčev večer t j. pevski večer na čast obema Ipavcema. S sposojenimi grli vred pribiižno 30 mož broječ zbor je nekaj starih zborov obeh Ipavcev kakor se da posneti izmed vrst „Laib. Ztg." malo preveč po domače „vrezal\ Edino kvintet „Prošnja" se je pel zadovoljivo _ in to so izvajali pevci, ki že dolga leta pojo po raznih pevskih društvih, samo pri .Ljublj. Zvonu" ne. Popoln fiasko vpričo klavrnega obiska tega večera prav precizno zveni tudi iz .Naroda" in Jutra". Baje namerava tudi .Slavec" poleg .Zvona", deloma oba vzajemno prirediti še več takih večerov v zaščito tradicije in v znamenju napredka. Socialnodemokratično nasilje kaznovano. (Izpred tukajšnjega okrajnega sodišča.) France Kovič, Mihael Valpotič, Mihael Požek, Anton Kastrelc, mizarski pomočniki ter hlapec Matija Srebrnjak vsi uslužbeni pri Simonu Praprotniku, mizarskem mojstru v Jenkovi ulici so stali dne 11. t. m. pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Vsi obtoženi so navdušeni socialni demokrati in so svoji rdeči navdušenosti dali duška s tem, da so dne 18. seotembra svojega tovariša mizarskega pomočnika Valentina Pipana, ki je Član Orlovske organizacije s silo izsuvali iz delavnice ter ga psovali s čukom, smrkovcem itd., kakor imajo že navado čivkati rdeči mladeniči. Od svojega mojstra so zahtevali — najbrže po zgledu iz Gradca — naj Pipana takoj odpusti, ker bodo sicer drugače oblič odložili. No in mojster Praprotnik jim je šel v resnici na led ter odpustil svojega najboljšega delavca, mesto da bi rogovileže poučil o dostojnosti. Pouk, katerega so bili tako potrebni, pa so dobili sedaj od sodišča tako Praprotnik, ki bo za nekaj časa moral svoje stroje ustaviti, kakor njegovi pomočniki, od katerih sta dobila Kovič in Valpotič vsak po 6 dni strogega zapora ostali pa po 3 dni. Mi pa želimo, da bi tako Praprotnik kakor njegovi vrli pomočniki, oni v delavnici brez delavcev, ti pa v celicah brez Orlov porabili tiho samoto za plodno premišljevanje. Praprotniku bi — ker ima baje veliko terminiranega dela — svetovali, naj si zračuni dobiček, ki ga bo »mel od stoječih strojev, njegovim rdečim ljubljencem pa, naj premišljujejo svojo in svojih graških tovarišev blamažo, katero so si očividno bili za zgled vzeli. Štajerske novice. š Mladeniški shod v Brežicah. Nedeljski mladeniški shod za brežiški okraj se je vršil ob silnem navdušenju udeležencev. Po službi božji v romarski cerkvi sv. Roka. kjer jo pridigoval predsednik S. K. 8. Z. za Štajersko, dr. Korošec, se je vršilo zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Shod je otvoril domači mestni kaplan Spindler, govorili so nadalje poslanci dr. Korošec in dr. Benkovič, rajhenburški kaplan Gaberc o Orlih; domači mladenič Šetinc kot jM>d predsednik Zveze slov. mladeničev je v živi besedi pozival svoje tovariše k sodelovanju in združevanju v naših mladinskih organizacijah. Brez dvoma obrodi ta shod lepe sadove! š Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v občini Osek v Slov. Goricah (Nemci pišejo »Ossegg«) so zmagali Slovenci na celi črti. Dosedaj so v tej občini gospodovali nemškutarji. Pred nekaterimi leti so bile še večinoma, vse občine okrog Sv. Trojice v rokah rene-gatov in takih, ki so plesali kot je go-del trojiški paša Gollob. Sedaj pa v lepih Slovenskih Goricah skoraj ni več nobene nemškutarske občine. Potres v »Dri DVAJSET MRTVIH, OSEMDESET RANJENIH. Katanija, 16. oktobra. Tukaj se je Čutil lahek potresni sunek. V krajih Giarre, Macchia, Guardia in Santa Venerina je bil pa precej močan. V poslednjih dveh Vaseli je bilo razrušenih mnogo hiš, ubiti dve osebi. V Macchiji se je cerkev zrušila, stolp se je prevrnil in podsul dve osebi. Tudi več hiš je poškodovanih. Nekatere hiše so se nagnile ali pa udrle po pol metra ali še več. Grozno opustošeni kraji se nahajajo na vznožju Etne. Mnogo hiš je porušenih in podsutih dosti ljudi. Vo jaštvo je takoj prišlo na pomoč. Do jutra so izkopali 20 mrtvih in 80 ranjencev. Porušenih je mnogo vil. Ravnatelj observatorija Olsen pripisuje potres vulkaničnemu delovanju. ZEMLJA SE JE ODPRLA. Rim, 17. oktobra. Iz Katanije poročajo listi, da se je v kraju Macchia odprla zemlja. Razpoka se vleče od severa proti jugu v dolgosti 600 metrov. Široka je krog 30 cm. Oblasti so radi potresa ukrenile vse potrebno. Na lice mesta je odšla uradna komisija vojaštvo in zdravniki. Danes ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu« predavanje Ante Gabra; »Umetnost v navadnem življenju«. Telefonska in brzojavna poročila. GOVOR DR. SUSTERŠIČA GLEDE POVIŠANJA URADNIŠKIH PLAČ. Dunaj, 17. oktobra. V današnji seji i&ta prišli v razpravo predloga glede zvišanja uradniških plač in pokritja v to svrho. Edini govornik je bil dr. Šusteršič, katerega jc z velikim zanimanjem poslušala skoraj cela zbornica. Dr. šusteršič je nekako izvajal: Kljub opetovanim regulacijam uradniških plač postaja nezadovoljnost meti uradništvom vedno večja. Naše stališče v tem vprašanju je. dn se mora v prvi ▼rstf pomagati tistim, ki so res potrebni. Z vso odločnostjo moramo pa zahtevati, da se pomaga /.lasti pomožnim uslužbencem, oficiantom in nižjim kategorijam uredništva od 11. do 6. čiuov-ne stopnje. Pri tem pa zahtevamo, da obenem povišajo plače definitivnin in provizoričnim delavcem, ki so v službi države, posebno delavcem v rudništvu, salinah in gozdih ter cestah. (Živahno odobravanje in pritrjevanje.) Pri tej priliki pa je treba konstatira ti, da je kljub vednemu pomnoževanju uradniških mest državna uprava od dne do dne slabša. Čim več je uradništva, tem slabše se dela! (Klici: Zelo resnično!) Število državnega uslužbenstva sc je od leta 1894 pomnožilo za 50 odstotkov, uprava pa so je za 50 odstotkov poslabšala. Mi imamo najmanj 40 odstotkov , preveč uradništva. Mi državnim uradnikom časovni avanzement in službeno pragmatiko iz polnega srca privoščimo, zahtevamo pa, da se delavna moč uradništva primerno porabi ii>; se število uradništva reducira. Čc bi uradništvo pri privatnih podjetjih lako delalo, kakor v državnih, bi bile vse privatne družbe že davnej v konkurz prišle. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Ko je država dovolila 6 milijonov za pospeševanje živinoreje, je bilo vse pokoncu, češ, toliko in toliko se je vrglo agrar-cem.Beda kmečkega prebivalstva pa je stokrat večja od uindniškel (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Nato se je govornik obrnil proti temu, da se je med regulacijo uradniških plač in pokritjem potom novih davščin napravil junktim. Hrvaško-slovenski klub stoji na stališču, da se mora predložiti obširen in temeljit finančni reformni načrt, da se državne in deželne finance sanirajo, način pa, kako hoče sedanji finančni minister to važno vprašanje rešiti, pa ni pravi. Povišanje osehnodo-hodninskega davka v višjih in najvišjih stopnjah je popularen, če pa pusti finančni minister to popularno davščino iz rok, mu bo potem nemogoče spraviti skozi davek na žganje in druge. Hrvaško-slovenski klub se najodločneje obrača proti temu, da bi se finančno-reformno vnrašanje na tak način rešilo. (Živahno odobravanje, govorniku čestitajo.) REVIZIJA LJUDSKEGA ŠTETJA V GORICI. Gorica, 17. oktobra. Okrajno glavarstvo je z revizijo ljudskega štetja že začelo. Okoli 3000 strank je dobilo od glavarstva pozivnico, da se zglasijo. Pozivnice so se poslale strankam, glede katerih se sumi, da so na magistratu njihove podatke falzificirali. Celo en član slovenskega odbora za ljudsko Štetje je bil vpisan za Laha, več trgovcev in drugi. Načelnik goriškega Orla je vpisan za Laha; ko so mu na glavarstvu pokazali polo, je takoj videt, da je pisava tuja, da je torej pola bila lalzifizirana. Ako se vse falzifikacije magistrata zaslede in revizija popolno izvrši, bo znašalo število goriških Slovencev najmanj 10.000. NOVA POSOJILA. Dunaj, 17. oktobra. V današnji seji zbornice je predložil finančni minister za polletje 1912 budgelni provizorij. Finančni minister zahteva, da se mu dovoli kreditna operacija 76 milijonov za izpopolnjenje armade in mornarice, 25 milijonsko posojilo za poplačevanje splošnega državnega dolga ter 109 milijonov za železniške investicije, skupno torej 210 milijonov kron. PARLAMENT. Dunaj, 17. oktobra. Danes se je končala draginjska debata. Ko sta generalna govornika, nemški agrarce Sei-del in socialni demokrat Ressel povedala vsak svojo, so se draginjski predlogi izročili tozadevnemu odseku, oziroma odsekom. Nato so prišli na vrsto predlogi glede regulacije uradniških plač in pokritja. Edini govornik je. bil dr. Š u « t e r š i Č. (Govor smo objavili posebič.) Nato se je debata zaključila, generalna govornika Groš in Sejtz sta se odpovedala besedi. Nato sta se predlogi izročili tozadevnemu odseku. Nato je prišla, na dnevni red r e f o r m a p o-s 1 o v n i k a. NOVE TEŽAVE GLEDE ČEŠKO-NEM- ŠKE SPRAVE. Praga, 17. oktobra. Pri določevanju programa za permanentno narodno-po-litično komisijo češkega deželnega zbora jo prišlo do jako resnih težav, ki se dozdaj še niso poravnale. STANJE BAVARSKEGA PRINCA-BE- GENTA OPASNO. Monakovo, 17. oktobra. Kljub ofi-cielnim vestem je zdravstveno stanje princa-regenta smatra za jako opasno. POIZKUŠEN ATENTAT NA PREDSEDNIKA ZJEDINJENIH DRŽAV. Newyork, 17. oktobra. Na predsednika Zjedinjenih držav, Viljema Tafta, se je poizkusil anarhističen atentat. Pod nekim mostom se je namreč malo predno se je imel čezenj peljati posebni vlak s Taftom, našlo 36 dinamltnih patron. Vrši se stroga preiskava. BOJI V MEHIKI. New York, 17. oktobra. Med vladnimi četami in vstaši se je bil boj. Med vladnimi četami je 170 mrtvih in ranjenih, tudi vstaši imajo mnogo mrtvih in ranjenih. LAŠKE LADJE SO SE POJAVILE V EGEJSKEM MORJU. Carigrad, 17. oktobra. Poroča sc iz Aivalija, da so se tri laške torpedovke pojavile v Egejskem morju in izpro-žile na mesto nekaj strelov. LAHI HOČEJO OPERIRATI NA SA-MOSU, V SMYRNI IN V SOLUNU. Rim, 17. oktobra. Laški politični in vojaški krogi izjavljajo, da bodo v slučaju, ako Turčija gre do skrajnosti, Lahi svoje operacije razširili na Egej-sko morje, zlasti pa na Samos, Smyrno in misli se tudi na bombardiranje Dar-danel. Dunaj, 17. oktobra. »N. Fr. Pr.« poroča. o laški nameri zasesti Rodos, Chi-os, Mytilene, Lemnos, Tenedo in Samos in opozarja na to, da bi zlasti okupacija Samosa občutno oškodovala avstrijsko levantsko trgovino. Glede namere bombardirati fort, Karaburnu pred Solunom izjavlja »N. Fr. Pr.«, da je malo verjetna, ker bi utegnila imeti slabe posledice v diplomaškem oziru. ABDUL HAMIDA STROŽJE STRAŽIJO. Solun, 17. oktobra. Straže pri Ab-dul Hamiclovi vili so se znatno ojačile, ker se je zadnji čas že opetovano poizkusilo ekssultana osvoboditi. 160.000 FRANKOV UKRADENIH. Pariš, 17. oktobra. Na glavni pošti v Toulusi ste bili ukradeni dve denarni vreči, ki sta vsebovali po 100.000 in 60.000 frankov deloma v gotovini, deloma- v vrednostnih papirjih. LAŠKA FAKULTETA PRIDE NA VRSTO. Dunaj, 17. oktobra. Pri glasovanju o dnevnem redu se je sprejel predlog Italijanov, da ima po debati o reformi poslovnika priti na vrsto laška fakulteta in šele potem budget. Za laški predlog so glasovali tudi Slovenci. TJRZUTK OT31VF1 Cene vel|ajo za 50 kg. Budimpešta, 17. oktobra. Pšenica za oktober 1911 ... . 1203 Pšenica za april 1912.....12 le Rž za oktober 1911......10 45 Rž za april 1912 . . • . . . 10 61 Oves za oktober 1911 . . . . 9 42 Koruza za maj 1912 .....8*61 Efektiv trdno. leteorologicno poročilo. Višina n. morjem 300-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm I i j Slini? C i c«! op s- baro. S ; zovanja ir.etra j v min Tempe-j T" Ve,rovi Celriiu I . 10 'J. zveč. I 743 6 i 10 0 ! sr. jvzh. 17 7. zjutr. 2. pop. 45 3 46 4 72 . sr. vzh. 9 7 | sr. jvzh. Nebo del. jasno oblačno 0C Srednja včerajšnja temp, 1i6» norm. 10'45. Karolina Dragan roj. Rupnik naznanja v svojem in v imenu svoje mladoletne hčerke Milnice žalostno vest, da je njen ljubi soprog, o?iroma oče. gospod Jakob Dragan bivši urar v Ljubljani danes oh polu 5. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 36. lotu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal Truplo ljubljenega pokojnika bo v sredo, dno 18. t. m. ob 4. uri popoldne slovesno blagoslovljeno in prepeljano iz hiše žalos1 i Tržaška cesta št. 4 na pokopališče k sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. 31'12 LJUBLJANA, 17. oktobra 1911. Klanjajoča se neskončni božji Previdnosti javlja Marija Šerc, mestna učiteljica, v imenu svojih sestra Antonije, Josepine Bregant, vdovo po c. kr. računskem nadsvetniku, in Pavle vsem sorodnikom, prijateljem in sočutnim znancem prežalostno vest, da je iskreno ljubljeni brat Karol Šerc po dolgoletni zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 41/., uri popoldne v 43.'letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predrazega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne Hi. oktobra ob 41/2 uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 50. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Petra in cerkvi Srca Jemsoyega. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 14. oktobra 1911, Zahvaljujem se v svojem in svojih sestra imenu za vse sočutje, za vse molitve in sploh vse dobrote, ki so jih izkazali prijatelji in sočutni znanci ined boleznijo in ob smrti prisrčno ljubljenega, nepozabnega brata Karoia Šerca Posebno pa izrekam najiskivnejo zti-livalo veleč. g. Frančišku Zorkotu za tolnžilne besede v najbridkejši uri, čast. duhovščini sv. Petra za. vodstvo I pogreba, č. 00. frančiškanom, g. kon-gregauislom, za toli obilno spremstvo k večnemu počitku, istotako vsem drugim udeležencem in darovateljem krasnih vencev in svojim ljubim učenkam za nežno sožalje. Sploh vsem in vsakemu posebej za vse dokaze iskrenega sočustvovanja. Dobrotu! Bog naj tisočero poplača! Ljubljana, 17. oktobra 1911. Marija Šare me-t na učiteljica. Zalivala, 3134 Ob priliki krute smrti, ki nam je za vselej ugrabila naso dobro, nepozabno mater Frančiški; Vnrzbach plJameiiberg nam je došlo toliko dokazov srčnega sočutja in sožalja od sorodnikov, prijateljev in znancev, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Sprejmite torej tem potom našo najodkritosrčnejšo zahvalo. T3og plati! Posebej pa se še zahvahljujemo g. dr. Premrovu, zdravniku za njegovo požrtvovalnost in velik trud, ki ga je imel ves čas dolgotrajne bolezni pokojnice, za krasne šopke in vence, slavnima požarnima hrambama v Litiji in Šmartnem ter slav. telovadnemu društvu ..Sokol" za častno spremstvo, slav. pevskemu društvu „Zvon" v šmartnem za ganljivo petje, vsem mnogobrojnim prijateljem iz Litije in okolice ter tudi onim iz daljnih krajev za udeležbo pri pogrebu, konečno velja naša iskrena zahvala tudi vsem, ki so bili v teh težkih dnevih tako pokojnici, kakor tudi nam v veliko tolažbo. Polni hvaležnosti, kličemo še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej: srčna hvala! Gradec pri Litiji, 14. oktobra 1911. Žalujoči ostali. iz Radovljice. V silno zadrego je spravil dopisnik »Sl. N.« s svojim dopisom z dne 2. oktobra radovljiške naprednjake, ko je v svojem dopisu nesramno napadel g. dekana oziroma celo cerkveno predstoj ništvo. V dopisu pripovedujejo iz »čisto zanesljivega vira« vest, da se bode novi »Kat. dom« zidal z denarjem farne cerkve sv. Petra. G. dekan je faranom zadevo očitno pojasnil in nepobitno do kazal zlobnost in skrajno neumnost dotičnega naprednega dopisnika. Kje v Avstriji pa je še kdaj c. kr. vlada kot varhinja cerkvenega premoženja dovolila, cla se svo-jinsko premoženje farne cerkve porabi v društvene namene? In brez dovoljenja c. kr. vlade se niti en vinar ne sme porabiti. »Kat. dom« se bode zidal ne z denarjem farne cerkve, ampak s čisto prostovoljnimi darovi somišljenikov S. L. S. Denarni prispevki v visokih zneskih so že deloma uplačani, deloma še obljubljeni. Hkrati sta g. dekan kakor tudi cerkveni ključar g. Ivan Bulovec pripravljena plačati nagrade 2000 kron onemu naprednemu dopisniku, če pove svoje če-stito ime in pa dokaže, da se je že ali da se bode v prihodnje le en vinar cerkvenega premoženja porabil za »Kat. dom«. Pričakujemo odgovora. Jos bo sodil sodnike." Francoski listi poročajo o sledečem dogodku, ki je kakor nalašč tudi za naše moderne razmere: Na obtožni klopi je sedel pred porotnim sodiščem v Assisi di Lilla mladenič 17 let star z imenom Emilij Gau-dot. Bil je pravi vzorec skrajno pokvarjenega človeka. Obravnava je vzbujala splošno pozornost, galerija poslušalcev je bila nabito polna. Predsednik sodnega dvora reče za-tožencu: »Gaudot, vi ste ubili Rozino Menie, da bi ji ukradli 40 krajcarjev. Gotovo bi tega ne bili storili, če bi vedeli, da boste imeli tako majhen plen.« —- Gaudot: »Zakaj pa ne! Kaj mi je mar, če je ena starka več ali manj na svetu? Jaz delam za vsak denar!« — Predsednik: »Vaša zlobna ravnoduš-nost bi se gabila celo ljudožrcem. Komaj 17 let stari, pa ste že na potu do :vislic; kdo vas je učil take hudobije?« — Gaudot: »Kaj jaz vem, kdo!« — Predsednik: »Ali se pripoznate krivega vsega, kar ste obtoženi?« — Gaudot: »Pripoznam, pa se k vsemu temu le smejem.« — Predsednik: Gospodje porotniki bodo sodili. Dam besedo zagovorniku.« Zagovorništvo je bilo poverjeno slavnemu advokatu Saint Appert, ki je tako-le začel: »Gospodje, moj posel je zelo lahek. Zatoženec je vse priznal. Nimam torej zagovora, ki bi kaj veljal. Vendar hočem dodati par besed. Pravica zahteva sedaj od tega obtoženca račun zavoljo njegovega zločina; dovolite pa, da povprašam jaz vas, kakšna bo vaša sodba glede tega zato-ženca. Kakšna bo? Tega ne vem, vem pa prav dobro, da je nekdo drugi mnogo bolj kriv, kot je ta zatoženec. Tega krivca, ali bolje, te krivce vam hočem naznaniti ... Ti krivci ste vi, gospodje, ki sedaj zastopate človeško družbo, prisiljeno, da sedaj kaznuje zločin. In ta družba s svojo brezbrižnostjo — in kar je še slabše — naravnost zavoljo svojega pohujševanja ni znala zločina zabraniti, ampak ga je celo sramotno podpirala. (Velika vznemirjenost med porotniki in občinstvom.) Dvigam svoj pregled tja na nasprotno steno in pozdravljam znamenje sv. križa. To znamenje stoji tu v sodni dvorani, kjer obsojate zločince. Zakaj pa tega znamenja ni v šoli, kamor kličete otroke k vzgoji? Zakaj se drznete kaznovati zločince pred očmi in v imenu Boga, ko vendar na vsak način poskušate z vašimi nauki in z vašimi najslabšimi zgledi ravno tega Boga zapoditi iz nežnih src nedolžnih otrok? ln zakaj ka-žete Gaudotu križanega Jezusa prvikrat danes, danes, ko stoji tu, da bo obsojen po postavi? Ako bi pokazali križ temu revežu takrat, ko je sedel v šolski klopi, bi ne sedel danes na klopi sramote! Kdo je kedaj povedal Gaudotu. da živi Bog, ki hudo kaznuje? Kdo mu je kedaj govoril o duši, o ljubezni do bližnjega in o ljubezni do Boga? Kdo ga je učil in mu kedaj zabičeval »poln jeva nje božje zapovedi: »ne ubijaj!« Nasprotno, vi ste prepustili to dušo groznim in pogubnim strastem, in on, nesrečni mladenič, je živel, kakor živi zver v puščavi, sam in zapuščen v sredi te človeške družbe, ki ga hoče sedaj ubili kot tigra, med tem ko bi ga mogla in morala vzgojevati in voditi kot jagnje. Da, vas o gospodje, vas tožim; vas, ki se hvalite s kulturo, pa niste drugega kot barbari; vas, ki širite med ljudstvo pohujšanje, umazane čas-mke, podobe ln sploh vse, kar vodi Od gospodinje je odvisno blagostanje in sreča družine; gospodinje in matere imajo pa tudi v celem narodnem gospodarstvu eno najvažnejših vlog. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne in varčne gospodinje! Dolžnost vsakega naroda, ki hoče prospevati, je, da skrbi za vzgojo veščih in spretnih gospodinj. V zadnjem času se sicer po raznih gospodinjskih šolah skrbi za prospeh in povzdigo umnega gospodinjstva, toda našim meščanskim, delavskim in kmečkim materam ter ženam, ki takih šol ne morejo obiskovati, je manjkala dosedaj strokovna knjiga, ki bi jim bila zvest in zanesljiv svetovalec. Vsaka slovenska gospodinja mora biti tedaj vesela nove knjige: Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila .*. S* M. Lidvina Purgaj voditeljica ».Gospodinjske šole" v Ljubljani. Knjiga je pregledana od najboljših strokovnjakov; deželni odbor in c. kr. kmetijska družba sta se zanjo zelo zavzela, ker se bo rabila tudi na gospodinjskih šolah. Knjiga ima izredno nizko ceno, namreč samo K 2*20 za broširan in K 2*80 za trpežno vezan izvod, po pošti 30 vinarjev več. Pisateljica sama je dolgoletna, praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici „Gospodinjske šole" tudi temeljite teoretične naobrazbe. Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva za vse sloje našega ljudstva, tako za preprosto, kakor tudi obširnejše gospodinjstvo. H koncu knjige je dodal praktični zdravnik dr. Dolšak še pouk o zdravilstvu in postrežbi bolnikov. Knjiga je opremljena z mnogimi, lepo uspelimi slikami, izmed katerih so nekatere večbarvne. To dragoceno knjigo naj si nabavijo za mal denar vse naše gospodinje, matere, žene in dekleta. | Katollika Bukuarna u Ljubljani. % mlade ljudi k nečistosti, pa se potem še čudite, če ljudstvo odgovarja vašim naukom s zločini iu nezaslišanimi hudobijami. Le obsodite mojega klijenta (varovanca), človeška postava vam daje pravico. »Jaz pa vas obtožujem v imenu božje postavel« Sledilo je le,m besedam burno in dolgotrajno odobravanje prisotnega občinstva. Predsednik sodišča je moral nastopiti z grožnjo, da je utihnilo — porotniki so se odstranili k posvetovanju. Pol ure pozneje je bila prebrana obsodba: Gaudot je bil obsojen k smrti. Advokat pa je stegnil desnico proti znamenju sv. križa in z resnim glasom, ki se je v svečani tihoti zdel še bolj resen, kriknil: »Bog bo sodil sodnike!« Književnost. * Voditelj v bogoslovnih vedah. Četrti zvezek XIV. letnika prinaša te-le razprave: Dr. G. Rani, Biblična in babilonska kozmogonija. Pisatelj" primerja svetopisemsko poročilo <> st varjenju sveta /. babilonskim e po som, ki pripoveduje o boju Marduka z boginjo Tia-mat, o tvorbi sveta itd. Na podlagi tega primerjanja zaključuje: Obojno poročilo se ne razlikuje samo po idejah, temveč tudi po obliki, in zato je odvisnost bibličnega, poročila od babilonskega popolnoma izključena. Značilni moment izraelske religije je etični mo-noteizem, po katerem se religija starega zakona bistveno razlikuje od religij vseh ostalih narodov tedanjih stoletij. — Dr. J. Leskovar, Državno varstvo vere in njenih obredov. G. odvetnik dr. Leskovar razlaga pregledno in jasno splošna načela temeljnega državnega zakona, določbe kazenskega zakonika; in politične predpise. — M. štrakl, Cerkveno življenje v novem delu sedanjo lavatinske škofije v letih 1828 — 18-43. V teh črticah, sestavljenih po pismih, ki so jih pisali slovenski duliovnjki. onega dela sekovske škofije, kateri se je pri novi omejitvi priklopi I lavatin-ski, se poročajo dejstva, ki so predvsem važna za krajevno in škofijsko zgodovino; vsebujejo pa te črtice tudi mnogo gradiva, za versko in kulturno zgodovino Slovencev v onih krajih. Dr. A. Stegenšek, Naši Marijini stebri (z dvema slikama v tekstu in tremi tablicami). V 11. delu iz naslovom »Iz duhovnega pastirstva« nadaljuje profesor I. Markošek, poročilo o zbirkah podob za katehetični pouk. Opozarjamo tudi na razpravico kateheta M. Petelinšeka »Kako je ravnati katehetu, ako starši ne puste otrok k verskim vajam«. — Cerkveni pregled podaja poročilo o V. lavantinski sinodi, o V. hrvatsko-slo-venskem katehetskem tečaju (poroča katehei V'. Cajnko iz Varaždina) in o III. Velehradskem shodu (poroča prof. dr. F. Grivec v Ljubljani). — Zadnji oddelek obsega 23 ocen in slovstvenih poročil. Sprejme se dobro vpeljan | M pol l ..............Ml. • Ponudbe pod šifro „P. P. 89" na upravništvo ,,Slovenca". 3116 najraje pri kakem gospodu ali pa pri primerni stranki. Pridna in poštena. Gre tudi kot kuharica na ženitovanja. Naslov pove uprava lista! ;u27 modni salon Hlarija Gotzl Židouska ulica št. 8 uljudno naznanja velečastitim damam v Ljubljani in okolici da so raonohar d o Sil nalnopeiSi parižht in dnnalshl modeli u ueliki izberi, Cenebrez konkurence! __30T0 Haimajte ..Slovenca". A Zeieznato Kina vino lekarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika, vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v*Gradcu leta 1910. Železnato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke. 1/2 literska steklenica K 2-—, 3 steklenice E 6-60, poštnina in poštni zavoj franko. Želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, orehe, suhe če-šplje in hruške, vosek in med v sa-tovju in sploh vse deželne pridelke kupi vsako množino 3080 jRtiton J{olene v Gelju. ■ 0ej£ew flzoju za pode, deČ&e in otrobe. ^LajnovejZe v konfekciji ■za dame in deklice. šoCidria in -točna poi>tr.cž.6a. čDCajuiije cene. 3817 Brzojavka: so došle. ^Prodaja in popravila v Šelenburgovi ulici št. 6. Ig kratek čas. Ondi si ti 3094 lamo vssHdo aaiena soteline. dobro izučena v kuhanju, gospodinjstvu, likanju, šivanju, pranju in v vseh ročnih delih želi vstopiti kot kuharica v Kako župnišče na Kranjsko, Štajersko ali Koroško. — Naslov: Poste restante „X. štev. 2224" glavna pošta, Ljubljana. 3126 priporočan od zdravnikov, sprejema bolnike na živcih, udi nevarne slučaje histerične, bolne na srcu, želodcu pa take ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. Dr. frao Čeh, Gornja sv. ingota 3035 pri Mariboru. ZIMA morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefana Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2821 Šolske akvarelne Mzorci za slikarje Dedno nalnooeJSi Oljnate firneteve barve za pleskarls, stavbne in pohištvene mizarge, hlSne posestnike ter za domačo porabo MsseldorMe oljnate barve za umetnike Firneži, olja in retsiši za umetniško slikange Oljnate študijske barve in Sirnež •p* Emajlne glaziire Lake za ¥2ino pohištvo Štedilno voscllo za pode pi; .znano najbolje Jantarjeva llazura za tla Mse vrste čopičev Olje za stroje Snlie kemiL, prstene in rudninske barve Marijin trg št. 1. Prašno olje za pode priporoča 1069 a nasled. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »KatoliSke Tiskarne«. prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. Zalifeoalfi! cenike! Zahtevajte cenike! Odgovorni urednik: MIha Moškero.