Gospodarske stvari. 0 zavarovanju proti ognjn. (Svojim krajanom na razmišljevanje spisal Jožef Žitek, profesor v Ptuju.) I. Dne 17. avgusta 1873, tedaj že pred 5 leti, sklenol je okrajni zastop gornje-radgouski: osnovati zavarovalno društvo proti ognju, omejeao na domači okraj. Letni prineski bili bi pri tem, reklo se je, mnogo mauji, nego indi, ker društvo bi ne gledalo na kak dobiček, ampak edino le na medsobno poraoc' v nesreči in zato bi se zavarovanim v okraju prihrauilo veako leto na tisoče goldinarjev, ki se zdaj v Gradec, Trst, Beč in drugam poiiljajo. V pravilih tiskanih lani v Gradcu — ne vem na čigave, no, brž ko ne ua okrajae troške — se bere, da je bil predlog od mnogih strani podpiran, enoglasno sprejet, in da Ijudstro kaj takega že prej težko očekuje. Ali pri vsej narduienusti je itak že polnih 5 let preteklo, odkar je okrajni zastop teinu vso svojo podpoio obečal, no to čudno dru^tvo se le nikako poroditi nemore. Kaj je temu vzrok, se prav ne v6. Bodisi kaj goder, ali to se očitno vidi: voz, na kterem se je gornje-radgonski okiaj imel t strmi navzdol peljati, zavrl se je še za časa, orebovski rpauernferaja" pa ga zdaj opet odvreti namerava, in da bi še bolj veselo teklo, mu je potače že nacaazal. Orehovčani, ki so osnovanje zavarovalnega društva zdaj v roke vzeli, ali piav za prar oni, kteri njiiu za hrbtom čepijo, obečavajo vam, dragi rojaki, poslopja raša cenejše proti ognju zavarovati, kakor ste njih do idaj zaTarorana imeli. Pravijo, da že samo gračkej zavaiovaluici muogo tisoč na leto v«č plačajete, kakor je potrebno; da bi si z temi denarji, ki jih zastonj v Gradec pošiljate, doma labko napravili lastno zavarovalnico; te peneze, ki jib raznim zararovalnim društvom razpošiljate, dajte, prarijo Orehovčaui, raji nam v roke, in mi bomo vam v vsakej sili hitreje, zdatoeje in bolj vestno pomagali, kakor one tuje zavarovalnice, pri kterih mora pogorelec dolgo na syoje denarje čakati, različne komisarje drago plaeevati, in ti še mu vselej Bog v^ kaj vse ,,doltergajo"; mi pa bi, kedar bi komu kaj zgoielo, vso škodo hitro in popolnoma poravnali in zatoraj, ker bi mi to vse brez plačila delali, bi si z ri-emeaom tudi se lastno hranilnico napravili, iz ktere bi kmet, kedar bi v nadloge piišel, vsaki čas brez vseh troskov in za nizke procente lahko zdatao pomoč dobil. Pri gračkej zavarovalaici odrajtujete po goldinarju in še več od stotine, pri nas pa bi se kam manje plačevalo. Pri onem zavarovalnem društvu, ki ga naš orehovski rpauernferajn" snova, bi se namreč po §. 10 pravil sledeča plačila donašala. Pervič: plačilo za spiejem v drustTo po 30 kr. od stotine zavarovane vrednosti. Ta denar obrnoli bi mi za ruatico ali zavarovalno glavnico. (Reservefond.) Drugič: letni doneski razdeljeni bodo pri nas na štiri vrste in sicer po 15, 30, 40, 50 kr. od 8to gold. zavarovane rrednosti, in kedar nam zavarovalna glavnica na 50.000 gold. naraste, ne bo vam trebalo celo nič več placevati, ampak poškodavanja povračala se bodo po našem §. 10 z obrestmi te glavnice in še le onda, če bi teh ne bilo zadosti, bi se od društveuikov zopet kak krajcar zafateval. Tako in temu podobno se vam v Orehorcih poje. Poglednimo pa si to pesem zdaj malo bolj na tenko iu pri drugej lači. §. 5 onih pravil pravi: društvo začue svoje delovanje, kedar se oglasi k pristopu najmanje 300.000 gold. zavarovalne vrednosti dosegnejo. Pri vsem tem, ko se je orehovsko blago že od biše do hiše na prodaj nosilo, znaša k pristopu oglašana vrednost se le komaj 260.000 gold. Tako se je reklo dne 9. septembra pri ^pauernferajnskem" zboru v Oiehovcib. Treba se tedaj najmanje 40.000 gold., drugače se ne sme ne početi. Ali postavimo, zavarovaua vrednost zadela bi 500.000 gold. in poglejmo kako bi onda račun tekel. Plačilo za sprejem v druitvo, to je 30 kr. od sto goldinaijev znašalo bi 1500 goldinarjev. Recimo dalj«, ysi priložniki plačevali bi, ne po 15, 30, 40, anipak največji za četrto njibovo najdražejo vrsto postavljeni donesek, to je 50 kr. od sto goldinarjev. Po tem takem bi se opet nabralo 2500 goldinarjev. Pri 500.000 gld. zavarovane vrednosti skupilo bi se tedaj vsega vkup prvo leto 4000 gold. dalje pa vsako leto le samo 2500 gold. in to še le takrat, če bi, kakor smo tukaj predpostarili, vsaki 50 kr. od stotine platil. Ko bi se za 20 let nikaka neureča ne zgodilo, narastel bi ta kapital z vsemi obrestmi Tied na 102.000 gld. in že za deset let na 37.600 gold. Tudi že precej lep denar, zlasti če bi se lesketal v kaki orebovski kasi. Še Nejovi nebi preveč sraraote delal. Poglejmo pa naproti temu tudi, kako bi se godilo ,,pauernferajnskemuu podvzetju, če mu 8reča nebi deset ati dvajiet let tak prijazua biti btela in kako bi se račun pokazal, ko bi društvo vsled požarov koj v prvem letn postavim 10.000 gld. zavarovancem izplačati moralo? Ali morebiti ni mogofce, da bi 86 kaj takega prigodilo? Tega vendar nikdor ne bo trdil. Če bi se po nesreči to pripetilo, moralo bi društvo k onim 4000 gld., koje je prvo leto nabralo, se 6000fl. pridodati. Zarad tega bi še na vsako etotino zavarovane viednosti 1 gld. 20 kr. doplačati trebalo. Društveniki bi tedaj že prvo leto od vsake stotine dva goldinarja priložiti morali, v kasi pa bi bila še popolnoma suša. Nastanejo ie pitanja, kdo bo brezplačno preračunaral, koliko dodatka bi poedinega zadelo, kdo bo peneze pobiral ? Koliko časa bo k temu potreboval in kaj bodo pogorelci med tem zafieli? Bo se to res brez vsega plačila storilo, kakor se vatn zdaj obečuje? Bodo vse te sitnobe občinski predstojniki zapstonj na se prevzeli? Morebiti, ali jaz sem v tej reči neveren Tomaž. Zavolj poškodovanja pogorelcov, pravi v pravilih §. 11, poda se v 8 dneh po požaru eden ud druitvenega ravnateljstva k poškodovanemu in tam z pomočjo 2 zaupnih mož, ki se pri starljenju in zidanju poslopij dobro razumejo, velikost požara pogleda in spozna. Orehovci so blizu v sredini gornjeradgonskega okraja, od ondot bi se skoro najleži, to je biez najmanje zamude, na take cenitve hodilo, in itak ne verujem, da bi se med (Kehovčani kdo našel, ki bi vse to brez vsakega ntringleta" opravljal, ampak trdim. da bi neobbodne potrebšine tisoč in še več goldinarjev na leto požrle. Ali fam bode inorebiti bnzgainice, razno gasilno orodje in shrambe zanj kdo zastonj 8pravljal? Nebi rekel, da imate tega že prek dovoljno. nFeršidenes" ima tudi prazne žepe in je rad žejen in lačen. Saj to nobmani" dobro vejo. Ko sem v preteklih šolskib prazninab enemu za ono društvo precej zavzetemu znancu o teb rečeh govoril, rekel mi je na zadnje: mi bomo le poskusili, vsaki začetek je pač težek. Cela resnica. A!i dragi moj, po slabem začetku še navadao kam hujše pride. Treba bo tedaj dobro oči odpreti popre.j^ da si kdo sedeči poleg sklede ne zagrabi iz kopanje! Rudeča detelja -, zakaj tolikokrat pozebe. Zgodi 86 pogostoma, da celo gosto zaraščena deteljišča po zimi večidel ali vsaj deloma pozebejo. Med drugimi vzroki sta posebno dva, na ktera z tem pozornost naaih kmetovavcev obrniti hočemo: 1. Se mlada v cvet stopivša detelja predolgo pnšča stati, da seme začne zoriti. Rudeča detelja je dveletna rastlina. Ce se pušča, da prvo leto seme rodi, tako je z tem naravno nalogo svojega življenja i^polnila in pogine, saj se je seme že do popolne -.-¦ :lo8ti razvilo ali ne, če je le neko stopnjo razvitka d seglo. Ta reč je ravno tako resuična, kakor ta, da ee jednoletne rastline dajo v dve in več leti i spreobrniti, če se jim zabrani, da ne morejo .se: ^eua roditi. 2, Pozna košnja mlade detelje strnišnice tako, da se zarad pozne letin? ne more več obrasti. Vrtnarji že davno znajo, da se jim rastline, kterim se stebla puščajo, boljie «kozi zimo obdržijo, ko pa one, kterim se porežejo. Pozna košnja mladih deteljnih rastlinio jim večidel mo6, zoperstavljati se neugodnim vremenskim nezgodam po zimi, vzame. Po 87. Mibelu bi se ne smela nobena detelja več kositi. Elopi ali klešči. Ti za nektere živinčeta na paši, tudi za lovske pse, pogosto prav nadležni zajedavci s* drobne, lene živalice, ki po Sumi, grmovju iu travi žive in na mimogredoče domače in divje živali pa tudi ua človeka prežijo, na nje skočijo in se njihove kože primejo in polne krvi naaesajo. Zavrtajo svoj sesalni rirček globoko v kožo dotične živali, se nasesajo krvi, da postanejo za stokrat debelejse kot prej. Koža njibova je namreč prav raztezna, in nasesane postanejo debele ko bob. Nekteri misiijo, da se samo satnice krvi nasesavajo. ŽiTalice, ki so se kože dragib živali prijele, se ne smejo z silo od kože proč odtrgati, ampak z oljem, žganjem, solno vodo ali tobakovim sukom malo pomazati, da prej spust^. Odtrganim ostane rada glava v rani v koži in nasledek j« labko raoa, ki se gnojiti in otekati zaCne. Po benzinu pre hiporna poginejo. Pri nas najbolj navadni klopi so: 1. Navadni lesni klop, ovčji ali volovski kledč, Isodes riciuus, debel za konopno zroo, jajčuate podobe in napit za bob debel, višujeve barve, noge in drngi priveski so temnorujavi. Nahaja 8e po gozdih in šumah pogo^to, prime se psov, ovac, goved in tudi tSloveka. 2. Višnjevorudeči lesni klop, ovčji klesč, volovski klešč, Isodes reduvius, je skoiaj okrogel, rujavovišnjev, z 5 temnimi podolgavatirai progami; brbtna sčitica belkasta, rjavopikasta. Nabaja se pre najbolj po moferirnatib travnikih in v tratju in prebaja odtod na goveda, ovce in pse. Rane na skorji drevesni, kako jih zaceliti. Če se skorja na drevesu na kteri koli na6in, postavim po zajcih, rani iu poakoduje, je najboljje, seveda če zajc skorje ni okoli in okoli debla ogrizel, v kterem slučaju je le težko, kaj več poniagati, rano pomazati z mažo, ki se je iz ila, kravjeka, nekaj pepeia in te^ečje dlake napravila, in sicer brž ko mogoče potetu ko 8e je koža ranila, predno se rana posudi. Če pa rana bolj globoko v les sega, je jo najbolje z katranom dobro pomazati. Sejmovi. 19. nov. Gomilica, sv. Juri na Pesnici, Podsreda, Ljubno, Ruše, gornja Poljskava, Šostanj, Slov. Gradec; 21. nj)v. Arvež, sv. Barbara v Halozah, sv. Juri na Savnici, sv. Jnri pod Tabiom, Podčetrtek, Svetina; 22. nor. Ernanž; 24. nov. »r. Marjeta na Pesnici.