ETO m Ob novem letu Sesto vzkliknemo: "Pa smo zopet leto dni starejši!" Isto lahko rečemo za naš Tekstilec, ki s to številko vstopa že v četrto leto kot ciklostira© list. Veliko je bilo težav in dosti sprememb je bilo potrebno, da je dobilo glasilo vsaj malo ustaljeno ob-.liko. Uredniški odbor se je trudil, da je glasilo kolikor toliko zadovo-. ljivo izpolnjevalo nalogo:.obveščati in seznanjati delovni kolektiv o vseh va žni]L-skl ©pair, samoupravnih -organov^ seznanjalo z materialnim in finančnim stanjem podjetja ko,kor tudi o delu in življenju samega kolektiva, Anketa, ki je bila izvedena v kolektivu, pa je pokazala, da je potrebno še temeljiteje ' seznanjati in obveščati. Zato je pred glasilo postavljena nova in s tem težavnejša naloga, ki jo bo možno izpolniti le, ,6e bomo pri tem sodelovali vsi, dopisovali in 3e oglašali v Tekstilcu ter tako obveščali drug drugega o svojem delu, težavah, pomanjkljivostih in uspehih, skratka o delu in življenju celotnega ■kolektiva. •Upajmo, da se bo v doglednem času izboljšala tudi tehnična plat našega Tista, ta. čas pa vas prosimo, da potrpite, ° " 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Proizvodne naloge, .katere so- postavljene bile pred naš delovni kolektiv v lptu 1962. smo jih zadovoljive rešili in to kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so se pojavljale tako v proizvodnji, kakor tildi v,,qbj,ekt.ivnih,težavah,-na katere smo naleteli pri preskrbova-nju s surovinami, . ' * Predvsem smo zabeležili v letu I962. še kar dobre rezultate.v poveša n ju. produktivnosti v predilnici in upamo, da bo produktivnost v tem obratu, tudi v letu I965» V stalnem porastu, .ker so dani vsi po* goji, da to tudi dosežemo. Drugi rezultat, ki je bil v preteklem, letu precej dober,, je ta, da smo kljub vsem težavam, ki so se pojavljale na inozemskih tržiščih -predvsem grupiranje tržišč v Evropi V takozvano skupno evropsko tržišče - dosegli velik uspeh pri povečanju izvoza bombažnih tkanin ter .tako dosegli res pomemben uspeh pri izvozu, Sfaso kapaciteto bombažnih tkanim predstavljajo v državnem merilu 4,5 j', izvozili pa. smo .6,8 % od celotnega plana v državnem merilu, se pravi; izvozili smo 1^ milijon 6OO tisoč kvadratnih metrov več, kot pa je bil naš plan izvoza. Kljub stagnaciji prodaje v lanskem letu, to se pravi, da se je osebna potrošnja v tekstilu zelo malo dvignila, ali pa sploh nič, smo izvršili realizacijo po vrednosti preko 100 kar je prav gotovo uspeh, katerega je vredno omeniti* Leto je za nami. Prod nami stojijo nove naloge in situacija ni nič boljrožnata, kot pa je bila v letu 1962* Potrebno bo vsestransko preanalizirati naše planske naloge, katere pred nas postavlja družba, Delo bo treba organizirati tako, da bomo lahko naloge pravočasno iinrraevaJJL^tako v proizvocDaji^Lca,Icoy p?] dp.rqj-*4Avoe*-«-oL._____ '' domačem in tu^om težišču» Naše planske zadolžitve so sledeče: - predilnica 3«530 ton bombažne kardirane preje - tkalnica 14,600.000 kvadr, metrov bombažnih tkanin - oplemenitilnica 15,000.000 kvadr. metrov bombažnih tkanin Y letu 1963» se jo sistem preskrbovanja v bistvu spremenil. Podjetje samo bo moralo z izvozom kriti 30 %, 70 $ pa dobimo na plan, to. se pravi: če ne bi izvrševali predvidenega plana izvoza, se postavi vprašanje normalne proizvodnje in seveda, s tem v zvezi je samo po sebi razumljivo, da je tudi vprašanje stroškov, ki nastajajo pri zmanjšani proizvodnji. Zato bo prav posebno potrebno posvetiti še več pozornosti izvozu, ker bo le na ta način preskrba s surovinami v takem obsegu, kakršno rabimo za normalno izvrševanje nalog. Zaradi grupacij tržišč so se za leto I963, povečale tudi težave. Do sedaj smo' lahko nemoteno izvažali v Ameriko in Anglijo, dočim so za leto 1963. omejitve io so določeni kontigenti, to se pravi, dà je ..--država vzela na sebe obvezo, da lahko na ti dve tržišči izvaža samo določeno količino bombažnih tkanin, katera pa je manjša od efektivnega izvoza v preteklem letu, V zvezi s tem bomo morali iskati nove možnosti za plasman naših standardnih artiklov na ostala tržišča, razen tega pa bomo morali preštudirati vse možnosti in po potrebi tudi spremeniti našo proizvodnjo na artikle, kateri ne spadajo v kontigentno listo izvoza. Še bolj bo potrebno paziti na kvaliteto tkanin, zato se v zvezi s tem postavljajo pred nas še večj.e naloge. Za normalno proizvodnjo, t,j, za plan 1963* bi po normativih Sveta za tekstilno industrijo potrebovali 2,352;500 dolarjev za surovine. Na.podlagi tega bi morali izvoziti za 705.750 dolarjev tkanin. Naš plan pa predvideva 3,500.000 kvadratnih metrov po povprečni ceni. 20 cts, kar znaša 660,000 dolarjev. Iz tega sledi, da bomo morali, ali spremeniti kvaliteto tkanin, to se pravi, iti na artikle, ki so dražji od 20 cts, ali pa povečati izvoz preko 3»300,000 kv, metr, Ce pogledamo izvršitev plana izvoza ga leto 1962», potem vidimo, da bomo potrebna sredstva za surovine, katera predvideva nov sistem v preskrbovanjii, osigurali. Obstoja pa verjetnost, da bodo posamezna podjetja z novim načinom preskrbovanja prišla v težave» Predpogoj za izvršitev danih planskih nalog je, da se plan vsestransko preštudira po ekonomskih enotah in da se sleherni delavec upoz-. na z nalogami svojo ekonomske enote* Na podlàgi tega naj se uvede taka orhanizacija dela, da bo proizvodnja enakomerna, kot to predvidevajo naloge, ki smo jih'za letošnje leto prevzeli. Potrebna bo vsestranska pomoč vseh organizacij v podjetju*- tako ZKS, sindikata in mladine* da bodo na svojih sestankih seznanjali Članstvo o vseh težkočafc. in nalogah^ prav tako ..pa bo potrebno plodno delo samoupravnih Organov, ker samo na ta način bo lahko dosežen uspeh, katerega- si vài želimo. ing. Franc Žitnik'. + ■+; r+ • ... +++ .. Hr-H+ r r: ■ 4+ +$+’ +t+ :+#*■ ..+:}:■* tt- +t± +i+i+ ±t+t ++ ++ ++. ++- 444 _■ ■ .444. . . . 4 4 . .. .4 *4" H- -f* +++ +.++ +++ +4- ++ 44. 44 , ++ ++ 4+ 44 44 44 t4 44 +t+i+ +i+t± .±t+t+ "%4Ì+ +t+t + 4.4 4 44 44 +«4 444 4$4 ++ +Ì4 +t% +$4 4 t+tf +t+ +t+T - 4 4 PROBLEMATIKA O PLANU IH PROIZVODNOSTI ZA LETO 1962. IN PRIMERJAVA Z LETOM 1961. Predilnica; « Letni plan 2,602,722 kg pri "bazni Nm 34 je Lil izvršen z 2,766.003,5 kg in znaša 106,27$. V primerjavi z letom I96I, se je' izvršen j e plana povečalo za 4>65 $* Izkoriščanje vretenskih ur v primerjavi è letom 1961. . pokaže., da je Boljše za 3,5 $ in sicer na račun rekonstrukcije. Odstotek izostankov delovne sile se je v primerjavi z letom I96I, znižal za 1,- $, oziroma 8 delavcev; znižali pa so se "bolezenski izostanki. Baznih, gramov na vretensko uro je "bilo v letu I96I, - 16,87, v letu 1962, pa 17,74* Storilnost je v primerjavi z letom I96I, porastla; za' 100 kg preje pri "bazni N m 34 je bilo porabljenih 31,42 del, ur ali 6,83 delovnih ur manj kot v letu . I96I, Indeks .storilnosti v primerjavi z letom I96I, je 121,74 $*. . Sukalnica : , „ ,• ... V sukal niči je;, bil letni plan 555*814 kg. pri: povprečni Hm 9,2 izvršen s 591*719,4 kg, 'kar znaša. 106,46 $ in je v primerjavi z letom I96I, višji za 3,34 %« Zastoji vretenskih ur so se v primerjavi z letom 196I, zvišali za 1,7 $, medtem ko se je odstotek izostankov delovne sile znižal za 4,1 $,• ali za 2 delavca na račun porodniških .in bolezenskih, izostankov. Storilnost je 'v primerjavi z letom I96I, nekoliko porastla; za 100 kg preje pri povprečni Nm 9,2 je bilo porabljenih 13,52 delovnih ur ali 0,30 delovnih ur manj, kot v letu I96I. Indeks storilnosti je . 102,22 $. Tkalnica ; • Plan 23,954*569votkov je bil v letni komplativi izvršen s 24,-210.988 : votki in znaša 101,07 odstotkov in so je v primerjavi z .letom I96I. .znižal za 2,29 Pri planu 13,641.054 kvadratnih metrov, ki je bil izvršen z 99,43 %, je bilo narejenih 13»563*746ji kvadratnih metrov in je Izvršenje v primerjavi z letom I96I, niže za 4,12 $. Na nedovr-šenjo plana kvadratnih metrov je vplival porast nedovršene proizvodnje v pregledovalnici. Zastoji statvenih ur so se v primerjavi z letom I96I» zvišali za 1,6 $ in to na račun pomanjkanja delovne sile, popravil in čakanja na osnovo. Odstotek izostankov delovne sile pa s.e jev primerjavi z letom I96I, zvišal za 0,2 $, medtem ko 'so se izostanki tkalk znižali za’ 0,6 $ ali.2 tkalki in to radi porodniških dopustov. Storilnost 'je nekoliko padla; , za 1000 votkov je bilo porabljenih 47,61 delovnih ur ali 0,72 del, ur več, kot povprečno v letu I96I, Indeks storilnosti v primerjavi z letom Ì96I« pa je 98,49$. OplemenitiInica: V tem obratu je bilo v letu 1962 planiranih 13,304*455 kvadratnih metrov'blaga in'izvršenih 14,617»568,2 kv, metri, kar znaša 109,87 $* Plan 303,922 enot pa je bil izvršen s 329i569,2 enotami, to je 108,44 $* V primerjavi z letom 1961. se je izvršenje plana kvadratnih metrov zvišalo za 9,"33 $, izvršenje enot pa za 7,65.$< Odstotek izostankov delovne sile se je zvišal za 1,- $, ali za 2 delavca napram letu I96I. Storilnost je porasla; za 100 enot je bilo v letu 1962. povpr. porabljenih 87,15 del. ur, v letu 196I. pa 89,3o del,ur, Indeks storilnosti v primerjavi z letom I96I. pa je 102,54* LETNA OBČINSKA KONFERENCA SZDL 20» januarja 1963« jo Mia v Domu Partizana občinska konferenca SZDL, katere se je udeležilo okoli 100 delegatov in gostov, med njimi tudi Beno Zupančič kot ' zastopnik Glavnega od-Tbora SZDL Slovenije in Ivan Pepino, predstavnik Okrajnega odpora SZDL Ljubljana« Po uvodnem referatu, ki ga je imel tov, Marjan Markič,, dosedanji predsednik Občinskega odbora SZDL in na podlagi poročil, ki so jih. delegati prejeli že v .naprej, se' je razvila živahna'razprava, V ospredju je bila seveda, t rž iška industrija, ki je za Tržič najpomembnejša .dejavnost in. .pa turizem, ki stoji na veliki preokretnici» Ravno na .področju turižma se nam obetajo velike možno.sti«' če bomo s pra-vilriiini posegi ih seveda tudi investicijami pravilno pristopili/k izvajan ju "zamišljenega načrta# Na tem pa bo' tr.eba. zelo pohiteti,. da bo vzporedno s "predvideno, cesto in skorajšnjo dograditvijo predora ha polju turizma že kaj storjenega, ;. • Na konferenci, j e ’bilo govora tudi o‘kmeti jstvu, gozdarstvu, šolstvu, .sploh o vseh problemih na raznih področjih dela, s katerimi se sre-Čujpmd' občani ...kot člani ene najbolj masovnih organizaci j-SZDL» Kon-...f e renda 'Sama je dala' nekaj pomembnih misli, predlogov in zaključkov, ki bodo koristno služili kot osnova za delo in nadaljnji razvoj. o o 00 o V "zadnjem času .. je bilo delo sameupra mih organov po- ekonomskih eno-,tah preGej živahno,- ..saj se jo fazfifhvljald .o uspehih doseženih v preteklem letu, prav tako pa o pomanjkljivostih in nepravilnostih, .ki so se’ pojavljalo pri delu. Nadalje, j e.- bilo precej govora tudi o bodočih 'nalogah, ki jih postavlja družba pred naš kolektiv, V glavnem pa so se vodile-burne razprave-ob korekturah' meril'za osebni dohodek za Leto 1963», ki pa še niso končane. Medtem pa je 'imel že dve seji tudi Centralni delavski svet. 0 nekaterih najvažnejših sklepih in rezulte.tih s teh; zasedanj vas želimo sozhahiti, - ' 'e. g:-.-; " "■ v..-. .Delavski svet je bil seznanjenj delom upravnega; odbora od 22, do 3Ò. redne seje in je potrdil v s e- njegove predloge, z malenkostnimi spremembami, Obravnavana, jé bila tudi problematika IV# ekonomske enote. Po točni in temeljiti analizi posameznih oddelkov je bil osvojen predlog., da se teži po zmanjšanju števila zaposlenih .v teh oddelkih s tem, da se ukineje vsa uslužnostna dola» Mer jo v treh delavnicah možno delo po normi, je bil spre jet'.sklep, drv se začne to izvajati. Delavski svet.je potrdil tudi predlog upravnega odbora, ki se nanaša na odobritev izrednega plačanega študijskega dopusta, in sicer za vse člane kolektiva, ki po svojem delu obiskujejo kakršnokoli šolo brez ozira na to, kdo krije stroške šolanja. Vsleà težav, ki nastajajo včasih. 347,400*- din v letu I960, izdalo v lanskem, letu kar 8,914,120,- din, to pa vsled* tega-, ker se je v\ tem. času število ljudi, ki koristijo mesečne vozovnice, povečalo od 292 na 385, CDS je potrdil predlog cen za ostanke blaga in ker imamo vsi kolektiva možnost, da si jih nabavimo, navajamo cene: - ostanki od 0,05 m do 0,25 m ža kg 300,- din- - ostanki od 0,25 m* do 0, 50 m za kg 430,- din - ost,belj.od .0,50 m do 2,50 m.: za kg 680.~ din - ostr. sur, od 0, 50 m do 2,50 m za kg 590,- din 2 Poleg tega si vsak član kolektiva lahko nabavi letno do I5 m ostankov 'dolžin od 2,50 do 10 m, ki se prodajajo s /\0 % popustom prodajne cene, ali od 10 do 20 m s J>0 % popustom. Prodaja je možna tudi za ostale, ki niso člani našega kolektiva^ v kolikor bodo ti na zalogi, Popis interesentov - članov kolektiva naj se izvede po EEr Osvojen je tudi predlog, da se nikakršen material, ki je last podjetja, ne posoja članom kolektiva, izvzemši političnim organizacijam in društvom, Spričo izvolitve tovariša Branka Veselinoviča za sekretarja TK - ZK je bila v upravni odbor podjetja kooptirana tovarišica Anica Knific, v CDS pa tovarišico Jožico Kalan, Na tem zasedanju je bilo podano tudi izčrpno poročilo o delu Upravnega odbora Izobraževalnega centra, o katerem pa smo poročali že v eni izmed lanskih številk. öb koncu je CDS potrdil še predlog posebne komisije zaodpis nekaterih artiklov, ki'-so za'naše podjetje neuporabni, in sicer v skupni vredno.sti „64,899,- d.in. Osvojil je,tudi predlog za /odpis in prodajo -tkalskih strojev in prodajo nekaterih osnovnih sredstev. V meseou decembru . lanskega leta smo imeli, v naši tovarni' 9 ,obra-t-■ nih nezgod, od tega kar 3 na poti' na delo oziroma z dela» Pa poglejmo še, kdo so bili ti pone-s,re čenči; Edvard Pepine, podmojster v tkalnici 'si; je poškodoval sredineo leve roke, ko je padel v kanal v spodnji 'etaži' nove 'avtomatske t tka lnice. ... • Vzrok -slabo prekrit kanal,, vsled cesar se je ponesrečencu udrlo, Stanislava, Bučan, .predica si je na . poti. od 'doma do avt obusa ‘pri • 'padcu .nalomila levo roko, • d' ----- Heli Zeoh, kurjač v kalorični k ot krni' se- jo pri up o rabi ' bencina, katerega je vlil- na ogenj, opekel po obrazu, in. vratu, -Vbrok- - mislil je, da je bencin' -že gnk rat p reg o ret,..' poleg tega ‘ ;■ pa je “uporabljal nevaren način: ^ dela?* Marija Màjc, 'provija,lka,,,..vptka, : 'Pri ~ posluževanju volkovega stroja ji je padel na noge voziček . za navitke in ji poškodoval levi palec « Vzrok- - ' zaradi naglega dela, ■Vinico -Meglič,.- vozač avtokare 'si jb pfi zaganjanju kompresorja za polnjenje zračnic poškodoval mezinec l-e.ve roke. Vzrok; - -zaiddi, neprevidnosti, ' Ivana' Rozman, pregledovalka blaga. rri'dviganju blagovnega valja na p r eg1o dovalno mizo so ji je le-ta izmuznil iz rok in ji padel na, prste, desne noge. Vzrok'- 'zaradi .naglice pri ■ delu in premajh.de'previdnosti» r Frano .Janc, mazač strojev v tkalnici je na poti na delo padel in se udaril na desno ramo, Ladislav Rozin, tehnični vodja podjetja si je pri padcu, ko se je vračal' proti domu iz službenega potovanja, zlomil levo nogo v členku, Rajko, Zaplotnik, strugar v elek-t rodelavniei» X° je v. mizarski dèlavnici na krožni, žagi obdeloval'les, ki ga je kasneje rabil za. izdelavo kabelskih ' zamaškov, se je pri tem užagal na desno roko Vzrok - pomanjkanje poklicnih izkušenj, ker tega dela ni navajen. Vseh devet nezgod v tem mesecu jo .terjalo izpad delovnih dni', in sicer: nezgode pri delu - 64 dni, nezgode na poti pa 44 dni, skupno torej 1.08 delovnih dni. V'letu I962, smo imeli pri delu skupno 61 nezgod s 567 izgubi j e-nimi. dnevi ter I7 nezgod na poti na delo in z dola s 145 izgubljenimi dnevi, Skupno je bilo torej 78 obratnih nezgod, ki so tekom »celega let-a .povzročilo ' 7I2 dni’izpada, ;■ Stanje napram lanskemu, to je 1961» letu jo precej boljše, saj je bilo 1961« leta skupno 138 nezgod,, letos pa 60 manj. Poleg tega jo bilo lani /I96I,/ izgub-• 1 j on ih 1,4 2 6 dni., letos pa le 7Ì2, torej za polovico, T letu I96I« je procent nezgod, ki sö se pripetile pri' delu, znašal 7*37 z ozirom na. stales za-poslenih, lótbs pa le 3»?5 %» Med posameznimi ekonomskimi, enotami ' je bila v letu I962, najboljša predilnica, kamori:'je nedvomno v veliki meri prispevala ? okon-.Stiukoija ter s tem v zvezi boljši delovni pogoji. Tudi oplemeni-.tilnica. je. precej boljša od prejšnjega leta» Med posarneznjmi 'delavnicami pa’j o najboljša meha-nišna delavnica, ki jo znižala število nezgod od I4 /v letu 196I./ na eno!! /v letu I962,/ V letu 1963» pa naj bo naša naloga ta, da število nezgod še zmanjšamo. Tako -bomo prihranili stroške sehi.;. kakor tudi celotni skupnosti» . # v & Ker vsi naši elani kolektiva v preteklem letu niso 'koristili dopusta v našem počitniškem domu . . V'-v. Ma te ra di, lo marsikoga' zanimalo,-kako se je - celotno delo okrog, rekreacije odvijalo,. Zato - ..- •• 1 orno. v. dveh nadaljevanjih podali • pòro čil o Odi o ra "’"V,' - za ‘oddih in rekreaci jo., • ' ' • • *• • ■ • ••• ‘ ..... . ’ ’■ . “ '• ^ O■*- r Poslovni odb'or Sindikalnega počitniškega doma BPT -v Poreču znzaki jurčkom sezone jeseni, leta 1-961, ni prekinil s svoj-im delim. Kötr po’le-'.v'i ti, tako je tudi v òbdobju 'med.-sezonama vestno pripravljal ih urejal področje dela, ki .mu je lilo ponovno zaupano na lanskoletnem občnem ' zborU Sindikalne podružnice: Z ozinoti na razširjeno dejavnost-- vi njegov okvir je prišla t-udi na-loga organiziranja rekreacije ' za ; naše ljudi v planinah'- se je odbor med letom-preimenoval, v Odbor ža oddih in rekreacijo BPT. Se v zimskih mes.ec.ih se je. odbor pričel sestajati‘na redne seje, kjer je.obravnaval važna ekonomska in finančna vprašanja kot1 podlago za uspešno Sezono v lotu 1962, . . :- Že v začetku meseca februarja smo se ^seznanili o'situaci ji V Matera-di, nakar smo skupno z .odg-ovorhimi strokovnjaki izdelali plan najnujnejših del, katera na j bi se-izvedla'v pred in V sezoni, Žal se zaradi pomanjkanja sredstev pretežen del naših načrtov ni mogel, realizirati, Že v. februarju s.-mo::se domenili o osebju ža leto- 1962,, o cenah v domu, poleg tega pa Smo sodelovali tudi pri sestavi predloga za regresiranje-, .-'i Na sejah v aprilu smo določili plače za personal v našem domu in razpisali delovna mesta,, Naša želja je bila že takoj v začetku ta, da obdržimo čim'več oseb ja iz leta 1961, Ob določitvi' odnosno izbiri ljudi smo imeli pri delovnem mestu "upravnika" nesrečno roko, vendar se je na koncu vsega le videlo, da smo kljub .raznim neprilikam in nekaterim svojim greškam napravili dobro potezo, kar nam dokazujejo rezultati poslovanja. Dejstvo, da v podjetju nimamo organa, ki bi po službeni plati opravljal dela operative, je naložilo odboru ogromno de là pri organizaciji prevozov, nabav zelenjave, mesa.;in'mesnih izdelkov, pranje perila, kakor tudi organizacija propagandne službe v-cilju popolne zasedenosti naših kapacitet, -- Važen moment v gospodarskem-vodenju našega .doma je bil prav gotovo,, dokaj zgodnja otvoritev sezone, sa j smo: zač.eli že .-prve dni junija, p ropagandna služba, sodelovanje z ostalini kolektivi, kakor tudi priljubljenost našega kotička ob morju, sta'garantirala 100 % zasedenost naših kapacitet v sezoni. Nesigurnost glede zasedenosti kapacitet sta nas pripeljala predvsem v tednih po 12; v mesecu do neugodnih situacij, saj je. prišlo včasih tudi malo po naši krivdi do ra z nih menjav ali odpovedi.1etovanja, kor nismo mogli ugoditi želji posameznikov, Mi smo prepričani, -da smo si prav v tem oziru v letu 1962, nabrali mnogo izkušenj za organizacijo razporedov v letošnjem letu, ■ V času sezone je odbor stalno •zasledoval delo perdonala v Poreču, ' nadalje situacijo, zasedenosti ter na osnovi tega skušal upoštevati oventuelno -pripombe članov kolektiva, kakor tudi ostalih gostov. Bili smo. v stalnem kontaktu z Osebjem-v Poreču ter sproti odstranje- vali_ nepravilnosti, ki so.se po javi jang e. v poslovanju. Prav tako kot s o ' go rt j e. k ri tizi ra 1 i našo napake,' tako Scio mi ugotavljali. pri 'nokaterih. gostih..'napako s-, tem, da so v. gotovih primerih na zelo he-pri'mereh' na.&in izražali ali* -izvajali svoje zamisli in ideje, .Primari -poškodovanja naprav, nasadov* ali škode na objektih, niso hili redek primer. Mislimo tudi na tiste ciano našega kolektiva, ki imajo do skupne imovine tako "dober" odnos, da si/jo prisvajajo na. -ta ali oni način, Kraja ali zamenjava obešalnikov, rjuh, prevlek itd., kakor tudi :goljufanj:e ’pri .blokih -so v' glavnem "odlike" nekate» rili naših gostov, predvsem pa članov našega, kolektiva. Primeri nepravi lnega- odnosa ali prevelike -zahtevnosti in' komandnošti, kar si ob teh minimalnih cenah nikakor ne moremo privoščiti, so prav gotovo., ypliyal’ia na' razpoloženje in delovni .elan Osebja, kateri je skui šal pp .svojih! močeh ustreči še tako pikolovski ali dlakocepski želji posameznih gostov. Pes. je, da naš dom ni hotel, drži pa tudi, da jé- namenjen za preprosto Ijudiy ki'oi želijo z dosegljivimi cenami preživeti' teden dni oh morju in si nabrati novih moči. Zavedamo se vsi, da ne moremo nuditi kompleten komfort, da še kljub najboljši volji še vedno pojavljajo jVo.ma.njki j ivosti, ;da imamo za -igro in razvedrilo še vedno -prem,alb rekvizitov,. da je jedilnica' premajhna, da ni večerne zabave, čolnov, vesel in motornega čolna, da obala še ni urejena, da - nas 'motijo razni-tuji gostje, da b-i ' človek še našteval., ,če se ne bi ‘ob hast evan ju spomnil, - .da.-, smo ki jub vsem tem pomanjkljivostim lanskoletni dopust v našem domu v Matoradi prav vsi obiskovalci zelo lepo preživeli. /Nadaljevanje prrihodnjič\/ -, vo O'- - :• £ rr r.ii.-d-b.-ie ; / , . V mešecu decembru so se v na- šem -pödjeijü .zaposlili sledeči:"----' ' ; Anton Meglič - v sklad, bombaža Zeihii 'Kažaf.erovi6 - v predilo. 'Franc Kovač - v predilnico Albin. Gol major.'- v predilnico Pave 1 A.1 j a nči č ~ v predilnico -A,lo j p.. Šumi,S; - v p re dii ni o o Àpi.on Golmajer.;- v predilnico Kristina Perko — v tkalnico Štefan Poagoo. - v tkalnico V ten' Čas'u ' pa so odšli iz podjetja: -iz tehničnega sektorja: .ing,: Mari ja-.-Pirc pravilna ,. ■ odpoved - iz Predilnice''' Pavel Golmajer - prav,odpov, + + + + + +++ ,+++. +++ +++, +++, +4- 4- 4-++4-4-4-+++4-4-++t 4- 4-++4- 4-4- +... +-.++- *r4-4- +4-4- ' +4-4- 4-++ • + + + 4- . . 4- 4 - Ivana B oršt nar invalidsko pre-moscone v Križe 'Francka Stritih - umrla . Marjan-Dežman -. 'disciplin, odpust - iz tkalnico: Francka Blažič - invalidsko pre-meš če,na v'Križ e .Mihaela Perko - invalid, upokoj. ■ Ciril.Lavsegar - discipl,odpust - iz mehanične delavnico; Anton Knifid - invalid, ,'premešč, v trafiko - iz oplemenit ilnioe: ....'■ ' Jože Vertelj - samovoljni izstop - iz kalorične kotlarne:. Janez Polajnar - v pokoj. 000000000000 STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI KOTI CEK STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI Marjan Šarabon . E 'Že večkrat sem mislil napisati članek v naš časopis v. zv.ezi z montažo .novega kotla -G-2, Stanje v naši kotlarni jo bilo tako spremenljivo, da bi bilo vse napisano mogoče že naslednji da-n neresnično. Sedaj se je stanje normaliziralo in se zato lahko-kaj več pomenimo o tej stvari, • Na- mestu, kjer stoji sedaj novi kotel.G-2, je bil - preje naš stari-' kotel. Tega, smo v mesecu aprilu 1962. demontirali ter prodali Les-. -nemu podjetju Češnjica, v Selški dolini. Takoj po de montaži starega - kotla smo začeli z gradbenimi deli prirejenimi za novi kotel. Po : dovršitvi, teh del smo 15,8., začeli s‘strojno mohtažo novega kotla. Kljub precej težkim pogojem pri montaži je novi''kotel 25*10. • zagorel, v začetku le z lesom, to pa z 'namenom, da se dobro prestisi. Sušenje, je trajalo I4 dni, nakar smo I5, 11# zakurili s .premogom in ga vzporedno s starimi priključili-na porabnike- pare, .-Jcäterih je v naši tovarni precej. Od tu dalje pa so se- pričele- težkbče, ' katere smo uspeli premagati šele sedaj. Rešetka te vrste za naše premoge ni, odgovarjala in smo morali vsa- > ke tri dni zamenjati najmanj 50 komadov rešetnie. Po laboratorijski * analizi materiala in drugih dokazih smo uspeli zamenjati vso drugo cono z novimi rešetnicami "Prokrom 25!% katere teoretično ne morejo zgoreti, imajo pa to slabo, lastnost, da so zelo drage. Tem potom naj omenim še to, da so vsa,, ta popravila šla na breme Tovarne parnih kotlov iz Zagreba. Koma j,, pa smo uspeli urediti rešetke, že’ se jo -pojavila druga, še bolj kočljiva stvar,- Pregorele in pretekle so namreč plamene oevi v ■ zgornjem delu :plamonecevnega bobna. Z uvaljanjem zgornjih vrst cevi . je' kotel po dveh dneh zopet zagorel. Komaj teden dni po prvem popravilu se.je^ista stvar, še enkrat' ponovila. Tudi to smo popravili na isti način kot.-.prvič .in ga ponovno zakurili in sedaj že 3 tedne dela zelo zadovoljivo. Za določitev vzrokov teh okvar je Centralni delavski’svet našega podjetja postavil komisijo. Takoj po končanem dedu komisije bomo ponovno poročali o’njenih ugotovitvah, :’ . Mogoče bi posameznike zanimali še grobi tehnični podatki novega ko-. tiar * ' Produkcija pare 6-7 ton/uro -‘ Deleghi pritisk - I3 atp 'Temperatura pare - 194 ? 13 C Q Temperatura izhajajočih plinov - .220 G Skupna ogrevna površina - 235 kvadratnih metrov . : P-avršina ekonoma jzer ja - I48 kvadr, 'metrov Površina rešetke - 9 kv. metr. Konstrukcija kotla samega je zelo podobna staremu. Razlika jo v načinu dovajanja goriva v kurišče. Novi-kotel ima mehanično stopničasto rešetko. Glavna prednost tega je v posluževanju samega kotla in pa ta, da zgori na tej rešetki tudi slabše čiščen premog, kar nam pri starem dela velike težave, Z ureditvijo vsefo merilnih instrumentov, katere homo nabavili pred--vidoma konce f ehruapja, bo rekonstrukcija v grobem končana in je s tem problem pare-tudi dokončno rešen. §§§§§ OB IZIDU PRVEGA DELA SPLOŠNEGA TEHNIŠKEGA SLOVARJA Preteklo leto je dalo Slovencem 'poleg slovenskega pravopisa, ka-• te rega' is da ja je po nepotrebnem -dvignila" toliko -prahu, tudi prvi1 dol Splošnega tehniškega slovarja'»" /■ ,(7,- Besednjak slovensko .tehniške besede,- -ta. p ropot rebni - pripomoček strokovnjakov ter vseh, ki jim je draga naša materinščina, je upadno izšel na II, simpoziju t ehniške besede j- ki ga je priredilo .Diu^tvo inženirjev in tehnikov LRS v decembru lanskega leta. '1’;c" ' Javna razprava' o prvencu,- ki je uzakonil osnovne izraze sloven- ske. tehniške terminologije, je opozorila na nekatere pomanjkljivosti in slabosti, ki so bile pri sestavi takega dela sko-.’.raj. nujne, ,T.o bo brez dvoma koristen napotek' tehniški sekoiji Terminološke komisije pri Slovenski akademiji znanosti in ^ umetnosti pri eostavi drugega * dela slovarja. Najbolj tehtna pa je gotovo ugotovitev, da je presoja vrednosti besednjaka odvisna od njegove .'uporabe,. BRUŠIMO SLÖ7ENSK0 , o. ; oo ' ' TEHNIŠKO BESEDO ! 0 0 0 0 o 0 0 o o o o o o o o O o -.0 ...... o o o 0 0 o o o o o O 0 0 o o o o o v h !.. rS Na tp veliki zbor so je vsa mladina Jugoslavije pripravljala že precej časa. Tudi letne konference organizacij LM so bile.temu primerno predčasno izvedene, 'da bi se ' cim temei jit e j e pripravili na ■Kongres v Beogradu» Glavno mesto Jugoslavije je bilo spet gostitelj velikega sestanka. Tokrat jo bila v naši prestolnici zbrana mladina iz vseh krajev naše domovine pri obračunu svojega dela, Tegs kdo-groša so se udeležili tudi predštaVniki;-socialistične mladine iz mnogih držav, - •■■■■'■■ Kongresu je prisostvoval tudi tovariš Tito, udeležili pa so se ga tudi druga vidno osebnosti političnega življenja. Mladina je z vzkliki zadovoljstva spremljala izvajanja tovariša Tita, ki je med drugim povdaril, da se ne 3me ostati pri uspehih, ki jih je mladina požrtvovalno dosegla, ampak mora.še trdneje pristo-' piti k izvrševanju nalog, ki jih postavlja, skupnost pred.mladi rod. Nadalje je govoril o- nekaterih važnih pomanjkljivostih in povdaril, da mora. biti mlada generacija tista, ki bo to Slabosti 'dosledno odpravljala in se proti nji,m borila z vsemi prizadevanji. Toga pomembnega zbora jugoslovanske mladine se je udeležila tudi članica Občinskega komiteja LMS Tržič in predsednica ideološko-poli- tiene komisije tovarišica Marija Jezerškova. Udeležba na VII, kongresu LMJ je za slehernega nepozabno doživetje, saj neposredno dela in spremlja kongres. Upamo, da nam bo tovarišica Marija ob priliki povedala mnogo novih stvari in nalog, ki jih je slišala in doživela na tem kongresu. Albreht Franc +++++ +++++ + ... ttm ++t+t +tm ++++ +++++ +++w ++- itttt +++++ +++++ ■ H-++-I +f-ttt ++H tttii + 4-+ + ++ + +4+ + +++++4-++4~t-++++4-+4-++++4- + + +4-+t+++ • niti ii±±i . lili + 4—f- ++4-++ .+++++ 4-4-4-4- + +++++ +++++ ++++4- .0« ttm +++++ +++++ +++++ +++++ +++++ +++++ 4-+4-4-4- 4-4-4-4-4- +++++ 4-4-+4-4* 4-44-4-4- 4-4-4-4--T 4-4-4-4-+ 4-4—j-4-4* +4-4-4-4- +4-4-4-+ 4-4-+4-4* +4-+4-4- ■ ■ ++++-j-+-j-+++4-++++++++++-f-++4-++ +++£+ +++Ì+ + ~r-f-4-+ T-r4-,+,'r + + +++ +++++ + ++ + + + +-H4-4 tim 3RALO LPNASUJEJO - ml j^om/nano Vprašanje, ki smo ga dobili, se glasi:' KMALU BO POMLAD II SE BOMO ZACELI VOZITI NA DELO Z MOTORJI IN MOPEDI. KDAJ BODO NAŠI KONJIČKI DOBILI V Sii J ZASILNO STREHO ? . ..Na tO' vprašanje odgovarja tov, Mirko- Ma jer: ' V planu investicij za leto 1963,, katere se formirajo iz amortizacije, je planirano, da so uredi prostor za parkiranje in nadstrešnica za vsa motorna vozila* Plan sicer ni še odobren, na vsak način pa je upanje, da se ta investicija v tem letu realizira, §§§§§ Po členu 33. Zakona o tisku in drugih oblikah'informacij /Ur*list FLRJ 45/6O objavljamo ' ■•• " . . POROČILO........... o finančnem in materialnem poslovanju tovarniškega časopisa "TRŽJŠKI TEKSTILEC" za leto 1962,, katerega izdaja Center za izobrazbo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1,500 izvodov, V letu 1962,‘je’izšlo 12 številk s skupno 199 strani. Stroški pa so sledeči» ‘ MATERIALNI STROŠKI. . IZDELAVNl STROŠKI • SKUPAJ STROŠKI 355,344,- 394,o6?>- 749,4II.- Povprečno je vsaka številka imela 16,5 strani. Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in.tkalnice. Tržič.* Ureja uredniški‘odbor: Vida Golič, Dorca Kralj, Mato . Mežek, Riko Prešern, ing, Lado .Halužan in Franc Meglič, Glavni urednik: Nace Pirjeveo. Tehn,. upednik: Franc Šarabon Zunanja oprema: Renato Semič in Viktor Ivnik, Tiska Center za izobrazbo Bombažne predilnioe in tkalnice Tržič v nakladi 1,500 izvodov. Izhaja vsak mesec. . ŠPORT NI KOTIČEK ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORT NI KOTIČEK ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORTNI KO SMUČINE IN SLEDI SANK PO POTEH PARTIZANSKE JELOVICE Zadnjih nekaj let se vsakega januarja vrše v bližnjih ..vaseh: na obronkih Jelovice rszna tekmovanja, tako smuški teki, veleslalom, pa-trolni teki, sankanje s tekmovalnimi sanmi in seveda tudi z navadnimi, Vse to se vrši v spomin padlim borcem iz NOV, ki so v letih vojne prehodili celotno Jelovico kot kurirji ali borci brigad, . Najhujše bitke na Jelovioi so bile v Dražgošah, kjer so partizani vodili neenako borbo z okupatorjem ter mu prizadejali veliko škodo. Prav zato se vsako leto vršijo v teni kraju svečanosti, katerih se udeleži vedno precejšnje število ljudi, ki prihitijo od blizu in daleč, da sodelujejo in tekmujejo v irazličnih 'zimsko-športnih. panogah, . Iz našega kolektiva se je teh tekmovanj udeležilo 23 članov.. Iz Tržiča smo se odpeljali z avtobusom pròti Škofji Loki 'in :Seloam na-proti, kamor smo prispeli še ob trdi temi. Sledil je kratek razgovor s prireditelji in še 3e je kolona vzpenjala na start. Proga za sankanje je bila ponoči šele zorana, saj je vseskozi snežilo. Zato je bila nekoliko mehka. Pričelo se je tekmovanje, sneg pa je še venomer padal, kampa mig' ni motilo. Čeprav je bilo mraz, je bilo zelo prijetno Rezultati Tržičancv so naslednji: 1» Albin Valjavec ... navadne, sani s časom 4*15*0 2, Jože Tišler navadne sani s.Časom • 4,17.5 / 3» Aleš Aha-Čie 'natadne sani s časom 4,20.6 ' in ženske: . ; . . : : ' !- 1. Barbka Tišler ,... navadne sani s časom 4,39*0 2. Kati Zaplotnik ... navadne sani s časom 4,47.8 . 3. Marinka Eržen .... navadne sani s časom "5*00.1 4. Marjeta Tišler ... navadne sani s časom 5*10.1 Prvi trije moški in prve tri ženske so prijeli poleg pokalov tudi praktična darila, vsi udeleženci pa spominske diplome* • 0000000000 , 0 B V E-.-S-T I L. 0 Sindikalna podružnica ..obvešča vse, tiste, ki so se že, ali: še'šebodo prijavili za enodnevni izlet v Gorico in Trst, dà do 16,2,1963« Oddajo izpolnjeno vprašalno, polo s kolekom za JO,- din, katero dobijo v TuristiČhem društvu,. nadalje potrdilo vojnega odseka za moške, ki še niso odslužili vojaškega roka, 3 fotografije. Izlet se bo vršil predvidoma 16,3,1963,, zato vsi interesenti pohiti t e. LOJZETU V S' OVO!.. Možno smo Lili preso lečoni- ob ve ..ti, da Te ni vež, da si ki juh-.ysem. nape roll podlegel neiz prosni bolezni in omahnil za vselej» S TeBoj p-lrag.i •Lojze, sno spet izgubili človeka, borca ,in-kemunisoa, ki,-si. v /som:tem preteklem, a tako viharnem -Cbcobjir-Upal: in znal vodno postaviti v tiste vrste borečega se pr zLebariata., : i je bojeval neizprosen • boj s svojimi. ; zkóri-Jcevaici.» Zaradi tega si se že pred vojno vključil 7 napredno'delavs;; o-gibanj e, tam, stavkal in se udeleževal akcij, v kateri', še je boril proletariat proti takratnemu /cežifnu# Borbi delavskega raz :?eda\ se nisi izneveril tudi. takrat ne, ko je bilo najhuje, ko je taoizem krojil usodo skoraj • vsem evropski m’: nar odom* Kmalu si postal član Osvobodilne fronte ter ..napi sle-driud-r aktivno vstopil, v Narodnc-osvo-bodilno .vojsko in svobodo dočakal, kot’ oficir NOV. Tudi po vojni / nisi drža I'kri tem' rok. Vedro si se. odzval: klicu' Partije in služboval in se udejsoveval tam, kjer je bilo najbolj potrebno« Ni /dar se nisi. otiral na težave' in ovire^ dasiravno To je življenje poetilo,_kotmalö koga izmed nas. Pri ,vroh te . trdih prei kušnjah,j.skozi kat ere si šel , -pa si cestai leena j en in --vest Partiji,’ ki Te je-' vodila in JPk tudi da :.a' moralnih uroči v najhujših trenut- . kili. - - . • ... _rr . Ravno zavoljo^ t ege , ;o je' zaradi Tvoj e predanosti in zvestobe organih jc i j"; Z ;e.ze. komuni p . ov, spoštovanja njenih, -načel' ;ob’’ vseli p cet ztaašr jah hoš o tal celotnemu kolektivu,.-zlasti .pa T'vejin r.ekdanji-m sodelavcem v trajnem spornimi Ker smat ramo,,-da, je pož rna varnost z.a naše . polj.ct j • zelo • velikega pomena,j jjo ćob -o, :da. _ se o tem -nekoliko’, ree ’ p me ii- • mo, ■-.>• . _ •' Na območju' Tržtžb. ’ odr.os .o. občine je bilo v' Ib bit .19&2, pri-javljenih skupno 1.5 y glavnem manjših požarov,.' o 1 kat rib jih je b-ilo kar 9 ? naš im'' podjetju. Iz tega jo/-.torej razvidno.,, da je stopnja ne/1 ar.10--sti pri nas zelo velika in "da ' mora-mo .prav’ zaradi tega .biti zelo budni," da 'no bi ne .oČ prišlo, d.0 kakšnega veČj/ga. požara, ■ 1' Za to pa je nujno in pa» predvsem potrebna energična 'pre- ventivna služba, ki je v vsakem ■; '- česu sposobna preprečiti škodo, K- r vemo, da naši dežurni gasil c j ne morejo- biti v stanju, da . pris.osčvujejo' .vsakemu' požaru, •ki se-pojavi -zdaj v tem, zdaj v or cm obratu, ker je to nemo-/ g. če ,-4.e oti jno, da sleherni /.iz-med članov našega kolektiva-, po sc-bro pa še ‘tisti, ki delajo na najbolj nevarnih delovnih mescih '- • a*p.r, v predilnici - zna upravljati 2 .ročnimi gasilnimi apa-rat?.., .ki so razmeščeni po posameznih obratih, 0 tem smo src-er že imeli več seminarjev, prav tako‘se vsi nòvosprejeti dv i r vo a . v. p o zna jo z up o rab o t eh n- prav na sprejemni1! seminarjih ko vstopijo v našo podjetje. Ker pa primeri gašenja z aparati niso dnevna opravila, se to sčasoma pozabi. Da pa to pozabljeno znanje ne bi nekoč postalo usodno, je bolje, da ga sedaj, ko je Čas, obnovimo. V bližnji prihodnosti jev programu več kratkih' seminarjev v Samih obratih, kjer si bo lahko vsakdo to pozabljeno znanje osvežil,". • ; , aparata razbili stekleno ampulo. V tem hipu je žveplena kislina prišla v dotik z-.vodo 'oziroma sodo bikarbono in nastal je pritisk, ki je skozi šobasto' odprtino potisnil tekočino. Pri tem je važno, da aparat držimo ves čas, ko deluje, na "glavi", ker bi se sicer pritisk izpraznil, aparat pa ne bi bil sposoben .za gašenje. Pri tem pa moramo pomniti slede-. če: • Prav tako pričenjamo z današnjo z aparatom ne smemo gasiti nobene številko s teoretično razlago električne naprave, ki je pod na- posame-znih. ročnih gasilskih apa- pet ostjo, ker lahko v. takem- s ju- rat ov,-kakršni so v našem pod- čaju postanemo žrtev elektriČnega j et ju v uporabi. Danes si bomo toka, "" • v naslednjem ogledali enega naj- - Poz,nano je namreč, da je.voda ze-bolj razširjenih aparatov, to . lo dober'prevodnik električnega jes aparat na vodò T-I4 ^ - . toka, , ta prevodnost pa.'se še iz- boljša s prisotnostjo .žveplene kisline in sode bikarbo,ne. Kaj lahko, ga s ìlio s tem aparatom? Vse lahkOvnet 1 jive materiale v trdnem stanju, Ta aparat pa ni. za gašenje raznih kemikalij, ali bencina, nafte, raznih olj itd, §§§§§ X Wh I & REŠITVE NAGRADNE ZLOGOVNICE ’ Aparat je polnjen z 10 litri vode, v kateri je raztopljena soda bikarbonat V posebni luknjičasti cevki' leži hermetično zaprta cevka. - ampula, ' v kateri je žveplena kislina, • Kako aparat sprožimo; Snamemo ga iz stene, kjer visi, ga obrnemo "na glavo", nekoliko pretresemo, da 'se soda bikarbo-na, ki je bila dotlej kot usedlina na dnu, dobro premeša, nato pa udarimo ob iglo na trd predmet in aparat začno dejstvo-vati, Kaj smo s tem naredili, ko smo udarili ob tla? Z udarno iglo srno v notranjosti Kljub temu, da se je v zadnjo zlogovnioo neslišno in nevidno urinil tiskarski škrat ter tako spremenil prostaka v "PROSTARA" in paroelo v "PACELO", smo kljub temu zelo zadovoljni z vami, saj je v naše uredništvo prispelo skoraj 80 rešitev. Seveda smo pri žrebanju upoštevali vse kot pravilne, čeprav je bila tu pa tam kakšna majhna napaka.. Opozorili bi vas radi še. na to, da vsakdo lahko pri žrebanju sodeluje samo z enim glasom na vsako ime. Mòrda tudi to. ni najbolj pravilno, da nekateri izpolnjujejo- v imenu drugih brez njihove vednosti.. Izžrebani pa 30 bili: 1,nagrada 'Riko Stritih 2;nagrada Kati Golmajor in 3,nagrada Cveto Bečan NAGRADNA SATOVNICA NAGRADNA SATOVNICA NAGRADNA SATOVNICA NAGRADNA SAT TOVNICA NAGRADNA SAT OVNICA NAGRADNA SATOVNICA NAGRADNA SATOVNICA NAGR A DNA SATOVNICA NAGRADNA SATOVNICA NAGRADNA SATOVNICA NAGRADNA SAT OVNI 1. Makedonska reka, 2. Kontrola 3- Zapora z vojaškimi ali polioij-skimi stražami,'4» Kruhovec /drevo/, 5« Tkanina aa namizne prte 6, Pijača, "bogov, 7* Nemški zvezdosloveo, 8, Globa-kazen. 9« Naš artikel, 10, Egiptovska očesna "bolezen. 11, Poklio, 12, Rizično obračunavanje. 13* Vrsta gimnazije. Vse besede vstavljajte v satovnioo začenši z označeno piko in nato dalje v smeri urnega kazalca. Rešitve oddajte najkasneje do I5, februarja- I963, v Center za izobrazbo. +++++++++ +++++++ + +++++ + ++ +++ ++ +++ + +++ ++++ ++++ +++ + +++ ++ +++ ++ ++±nti++ +++++++++ +++++++++ +++++++ 1 + +++ + + + ++ +++ ++ + + + + +++ 4-4-4-+ ++•++ +++ + +++ +4- +++ ++ + +4-+++ + ++"t-}++;j;+ +++++++++ +++•++4-+ + +++++ + ++ +++ ++ +4-+ + +++ ++++ ++++ +++++++++ +++++++++ +++++++ +++++++ + +4-4-4—h + + +++4-4- + + +++ *r+ 4- - +++ ++++ ++ + +4-4- tt ■ 4-4--, +u+tt+ +++++++++ (-+ ++ 4- + H—f—h +4—f- 4* . ++++ ++++ + 4-+ 4- -M— ++ +++, ++ + +4-4-4- + 4- +++++++++ 4-4-+4-++4-+ +++4-4- + 4-+ +4*4- ++ 4-4-+ 4- +4~f +-i—i-+ ++4-4-4-4—}- + ++4-++ +++ ++ 4- +4-+++ 4* +4-+4-+-I-+ +4-+4-4-4-4-++ +4- +++++++++ +4-+++++ + +++++ + ++ 4-4-4- -i—f +++ + +++ ++++ ++++ +++ + +++ 4-4* +4-+ 4-4- + ++H—H+ + t±ntw+ Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks Glasilo delovnega kolektiva BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Ì I