TRST, nedelja 30. septembra 1956 .Leto XII. . Št. 220 (3458) PRIMORSKI DHEYKIK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 SŠ 37-33 ® ^ p**• *■ H- uad- — TELEFON S3-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 28 — Tel. vis‘ne v Širini i H , GORICA: U1- S. PelUco Ml.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zi vsak mm 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upcavn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vs« vrste oglasov po 80 dm. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 dm. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - Izdata Založni štvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst ZASEDANJA CENTRALNIH KOMITEJEV LEVICE ZAKLJUČENA Togliatti Nennijev o smernicah za prihodnji kongres EPI poziv PSDI na prvo konkretno dejanje besedilo resolucije CK PSI in Lombardijev poseg v diskusijo ■ Resolucija CK KPI objavljena šele čez deset dni in bo služila za razpravo za decembrski kong »tedrtavlL ~~ , Dei'stvo- da Iranki 0 levičarski V0livcevkot eno tretjino 14) : '?ez 8 milijonov od Poslan« Vec k°t eno tretjino id t? v Parlamentu (218 in Pst «r°d >aterih KPI 143 država 1 1- ie vzrok, da vsa »pteiDj:2 VeUkim zanimanjem tralniK i slclePe zasedanj cen-ki Knli mitejev obeh strank, vPliva'i° v zel° vel‘ki meri držav« na Politični razvoj To najbližji prihodnosti. Pripravil ker se socialisti Sociais ^al° na združitev s di - e>hokrati in s tem tu-v držav Prevzem oblasti tJdnii !• Oglejmo si najprej t?Ea , aa? razprave central-So siriT^teja komunistov, ki Ho r».»? .'. da bodo zaključki vC1i° izdelali na pod-iožsn- tez- 80 bile pred- ivih : , zasedanju in jo ob-začel 6 ^ez deset dni, ko Ptava , Predkongresna raz- Na;vz? decembrski kongres. Hišn:_ zneiša intervencija da- *1iattijpVIazP.rave ie bila To’ ?0N ori. i ]e v dolgem go-*• Pri t zS°dovino zadnjih držaj n ■ m .se ie največ za-Voja jPri najnovejši fazi raz- ki ®^Okristiar»clro ctranlcp iiovangaaei,a politiko tako imenik tntegralizma. Govor-tegra]i,Poudaril- da je ta in-listov ertl v službi kapita-ki obstj.1- označil protislovje, tahtevaJa ,med njimi in med tOriožia katoliških delovnih Unra'^- ie nato prešel iwil*vičene kritike. po-»reči0wost> tez ki so bile fjitejt, be centralnemu ko-zir*l Ji«v??°vno pa je kritiki Ja • Onofrija in de-le »asWle. .zdrknil na pozici-ttftedo : ,°thika ter da gre za r kot , ’.ki ie mnogo glob-‘t 51 je mogoče zamislijo u \ «°Wis .govoril o diktaturi ?°*tio a,a je dejal, da je (?vska- resničiti vodstvo de-, °i oKi-.r.azrec a v demokra-! ’■ ki jo predvideva as,ereJ_ kr označuje »tir. po Obdaril ** ie treba gibati*. f V%i » e nato potrebo po J-«! dr,vaerarni uniči ii °v0re- h oblik. h-7°gliaH° zunanji politiki JUHU® a*! dejal, da je po-',JPredpj- lln*la za posledico a*dica k- v1 ie hkrati poki edek- komunistov. Ta viden v nastanit ' črt med kapitalistično rzavami, kar razkriva ede 2?rav° kapitalizma. da Za Pa je treba ve- reformi, ki ostanke it, borii„ egiptovski delav-to 2sNdi tbr°ti imperializmu lil vseh Ra. uživajo podpo-■ kajjj Protiimperialističnih *U^8tvJahtev^ egiptovske- S lrpa t-i o so demokratične, se je spremeni- vse im- 1 v ,atlantskega pakta-Do Pri t 0 velika napaka, ra, Val; _,em komunisti mir-0dE«I'8Prei strani- kajti ko-bo?Py8rja J . v . borbi za mir p 1 z* di napredku v VPra°>»ik ilaUzem-” iti tS">je * nato načel Pili-- .°dnosov meč PSI H n«) Poudaril, da ko-to S0cialiSHtj0 ovirati proce-« 'teh Istran?116 enotnosti, ki 'kit ®ketn razdvojenost v 1)toda'nnOŽirah2redU in Uud" 4t»»Cc,ali*tična enotnost liti,--Po«ki,. ant;komunizma bi ‘Ptah6?a nni°V-ir? razvoja po-'ka ‘lo, S lozaja v državi. ao ,,5°cialH? Poskuša evrop-P«. T?diti ®m°kracija ponov- 4 . °da u Zahodno Evropi “eisl’dpam, se bo usmeri-ftoti^kuša?0 ratska akcija? ■'hta kolonih? - ustvariti blok C( h n*lnJm narodom, ki t,1štJo°Sku-ain snost. ali pa Sil lluereL Uresničiti nadut £ "»Df,: ,v severnoameri-' a- Potem to NaL^bžila Havlj?ti akcije' ^ demokraciji in 5 t ^i'r in pa’ nasprotno, *o s*. Pomiritev, po-kl "e mo- h ^-tičn- v krizo Bilav kri?« ..Politike, zlasti Kalilo * na nato prešel na tvuPozva^f^šanje in pri Jt{6 i naj _. oeniokristjansko tttii *?deti az*°dno pove, ali 'tllli ?ceti ko^?®tlii- in' « ° 8 decem- d viltle k0rnPredl°ži1, naj se dok0n- *la. ki bo šeni knfi,ltov l.Po besedilo dveh °brh v -’u je central, tv,- glavnih črtah 54 • To Mi, u an«. i- eini »ittr'f'“ Pa “n^1 in lngrao. fei." zSM«.« '10. zahteval Mat* Pomen°ii^rca^'nija, po ■ltoči]a v s n diktature pro-1,-bje * in Se lslu Longovega kn°kla aVe ,?j*vzel za lzva-kslblja delovn da Pridejo *k, ‘i« ^aloga vmnožice' Ta’ f,.ehta Pa j« komunistične ki j. reIorma parla-8aSt' oaa*en i,a Postati bolj kk**1, GEi°Va'ria|a ho v veoj' .'Vh.Vu i.alJal svriii ure pro- . svojim nalo-Je prav tako •v fial se kio ®ta-- s oni~.Je Prav tako th^hi hata Jm°m diktature s ?» de;ial. da Po--avsko p°jem hege- Socian razreda -iJ-viaiizma —; i c 8ts'ia. dneeis- ta t‘zma, nikakor i 8hja” »«u° nasilja in * nato konitosti. Go- 0 klerikalizacij države in dejal, da mora biti glasovanje pri volitvah delegatov za kongres tajno. Novella, ki je član vodstva KPI, je obravnaval napake komunistov v sindikatih in govoril o brezposelnosti v zvezi z Vanonijevim načrtom. Se prav posebej je poudaril, da je osnovna naloga komunistov v CGIL doseči sindikalno enotnost. Negarville je izrazil željo, da pride do socialistične enotnosti seveda le s pogojem, da bo ta enotnost okrepila proletarsko fronto. Obstaja namreč nevarnost, da pride namesto tega do še globljega razkola v delavskem razredu. Za razliko od zasedanja CK KPI je ob zaključku svojega dela socialistični centralni komite takoj objavil besedilo sprejete resolucije. V njej se odobrava Nennijevo poročilo in razvoj politike enotnosti, ki izraža zahteve prebilav-stva. da se ustanovi samo ena socialistična stranka, ki bo sposobna zaradi svojega veli- M. Pijade v Hamburgu BONN, 29- — Jugoslovanska parlamentarna delegacija ie na poti po Zahodni Nemčiji obiskala čanes tovarno avtomobilov Volkswagen v Wolfs-burgu. Zvečei je delegacija prispela v Hamburg, kjer ii je hamburški senat priredil večerjo. Jutri bo delegacija o-biskala hamburško pristanišče, zvečer pa se bo udeležila predstave v gledališču Hansa. Znanstveno sodelovanje med FLRJ in Poljsko BEOGRAD, 29. — V Beogradu so danes podpisali protokol o znanstveno-tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko. Istočasno so izmenjali tudi prvi program, na podlagi katerega se lahko gospodarske organizacije dogovorijo o konkretni obliki znanstvenega in tehničnega sodelovanja. Vodja poljske delegacije, predsednik državne načrtovalne komisije Leon Kaš-man. je po podpisu protokola izjavil, da se je med bivanjem v Jugoslaviji prepričal, da so široke možnosti za znanstveni ir. tehnično sodelovanje med obema državama. FONTAINBLEAU. 29. — Maršal Juin se je danes uradno posiovil od srednjeevropskega glavnega štaba, kateremu je do sedaj poveljeval. Ob tej priliki je imel tudi poslovilni govor. Novi vrhovni poveljnik srednjeevropskih sil NATO general Valluy bo nastopil sveje mesto I. oktobra. kega vpliva dokončati delo za gradnjo demokratične države in odpreti pot v socializem. Centralni komite zahteva od socialdemokratov, naj kot svoj prvi konkretni akt v politiki socialistične enotnosti priznajo, da je centri-stični eksperiment preživel ter iz te ugotovitve izvajajo potrebne posledice in se pridružijo socialistom v zahtevi, naj krščanska demokracija na svojem tridentinskem kongresu začne s politiko odprtja na levo. Nato se v resoluciji poudarja nujnost odstranitve med socialisti in katoliki nasprotij, ki ne zadevajo vprašanj vere, temveč le politična vprašanja. Socialisti se zavedajo, da pot pred njimi ni lahka in kratka za dosego enotnosti vseh socialistov v okviru enotnosti vseh delavcev. Toda PSI bo uporabila vse sile v prepričanju, da je socialistična enotnost sredstvo v borbi italijanskega ljudstva za demokracijo in socializem. Najvažnejši govor današnjega zasedanja CK PSI je bil Nennijev. On je vzel v svojem govoru v poštev vse kritike ter priznal, da je njegov sestanek s Saragatom v Pra-lognanu imel senzacionalen značaj, toda ne zaradi tega, k r bi on odstopil od kakšne dotedanje svoje pozicije, temveč zato, ker je ta sestanek zanikal obstoj kakršnega koli Saragatovega nasprotovanja socialistični enotnosti. Sestanek ni bil kapitulacija za nikogar in tudi ni umetno pospešil procesa enotnosti tako, da bi ga mo^el kompromitirati. «V tem procesu bo prišlo do borbe in do krize in po drugi strani ni mogoče razumeti, zaKaj bi naš poziv socialdemokratom, naj se nam pridružijo, da bi povedali krščanski demokraciji že pred njenim kongresom, da obstajajo pogoji odprtja na levo in da je treba to odprtje uresničiti, spravil socialdemokrate v zaskrbljenost,* je dejal Nen-ni in nadaljeval: «Kako je to mogoče? Mislijo torej, da je zbližanje mogoče med stranko, ki je v opoziciji in stranko, ki je na vladi, ne da bi to vključevalo elemente stalnih sporov in trenj?* Nato je poudaril, da mora biti razgovor s katoliki nenehen ter da je nujno postaviti pred krščansko demokracijo alternativo nove vlade, kar mora njihov kongres upoštevati. Nenn.i je zaključil svoj govor z besedami: ((Globoko sem prepričan v nujnost ponovne združitve socialistov. Mislim, da smo ustvarili objektivne pogoje za odstranitev razdora iz leta 1947 in mislim, da ne bi storili svoje dolžnosti, če bi razočarali ogromno upa- nje in veliko pričakovanje, ki smo ga ustvarili. Toda vem, da ne velja teči, če bi se v teku ločili od strankine glavnine ali pa od njenega dela.* Zelo značilen za današnjo razpravo je bil tudi govor poslanca Riccarda Lombardija. ki je med drugim dejal: ((Seveda bosta skupna borba in tudi polemika tisti, ki bosta morali pripeljati italijanske socialdemokrate do razdora z delodajalskim razredom. Ne sme biti nobene u-tvare, da bo enotno socialistično gibanje nudilo kaj drugega razen ozračja trdih borb, med katerimi bo prišlo do zbližanja in združenja. Zaradi tega se postavlja socialistična enotnost ne kot diplomatski manever, temveč kot faza borbe, tudi hude borbe. Vsekakor je očitno, da takšna odgovornost, ki ustvarja iz PSl prvoborca v sedanjem političnem položaju, ne more biti odbita.« Tudi Lelio Bas-so in drugi govorniki so z drugimi besedami poudarili misel Lombardija. Nekateri socialdemokratski res krogi so zaradi takšnega tona in odločnih zahtev v spreje i resoluciji precej začudeni. Ni dvoma, da se je moral Nenni prilagoditi zahtevam večine vodilnih *ovarišev v svoji stranki ter postaviti vprašanje enotnosti na bolj realna tla, v določeni meri pa se je postavil tudi v defenzivo zlasti glede tako imenovanih ((sporazumov pri vrhu*. Toda bil je spreten in se je znašel, kajti njegov zaključni govor z resolucijo vred morajo voditelj; PSDI smatrati vsekakor za pozitivne. Neka agencija poroča, da se je eden izmed prvakov PSDT takole izrazil: «Ceprav nismo popolnoma zadovoljni, mislimo, da so «zadnji govorniki razpodili preteče oblake, ki so se med zasedanjem nabrali.* Glede Nennijevega poziva, naj se začne s ((politiko stvari*, pa pri PSDI pripominjajo, da bi tveganje krize povzročilo okrepitev demo-kristjanskega klerikalnega «in-tegralizma*, kakor tudi njegovo težnjo za odprtjem na desno. Poleg ligo oideio FLRJ Se Spano, Maolaonaoa io dr. BEOGRAD, 29. — Danes so uradno sporočili, da bo 6. oktobra prispela v Jugoslavijo delegacija KP Italije. Obisk delegacije je bil dogovorjen med obiskom Togliattija v Beogradu. Med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bodo člani KPI razgovarjali z zastopniki CK ZKJ in obiskali razne kraje. V devetčlanski delegaciji pod vodstvom namestnika glavnega tajnika KPI Longa bodo med drugimi še člana vodstva KPI Velio Spano in Mario Montagnana, član CK Antonio Bezerdi in diugih 5 funkcionarjev. Bolgari v Sloveniji BEOGRAD. 29. — Delegacija bolgarskega narodnega Sobranja, ki je gost zvezne skupščine FLRJ, je prispela danes iz Makedonije s posebnim letalom v Ljubljano, kjer so jo pozdravili predsednik republiškega sveta Ljudske skupščine Slovenije Josip Brus s skupine poslancev. Opoldne je člane delegacije sprejel podpredsednik zvezne Ljudske skupščine Slovenije Ferdo Kozak, ki je pridržal goste na kosilu. Med kosilom sta Ferdo Kozak in vodja bolgarske delegacije Todor Živkov izmenja-] la zdravici. DRAŽKOVlC O TITOVEM POTOVANJU V SZ mo IN HRUŠCEV razpravljata o meddržavnih in medpartijskih odnosih (J pismu CK KP SZ članstvu in drugim komunističnim partijam - Razgovori so neformalnega značaja in zato o njih ne bo uradnega poročila FLRJ ima pravico do vojaških naborov v bivši coni B MOSKVA, 29. — Agencija Tass javlja, da bo zunanji minister Šepilov zastopal Sovjetsko zvezo v Varnostnem svetu mea debato o Suezu. Šepilov bo odpotoval v New York čez nekaj dni. Bojkot Sueza smrtni udarec gospo Minister predlaga «potrpežljiva pogajanja*, čeprav hkroti omenja tudi «druga sredstva pritiska* - Se vedno nesoglasja v vladi v zvezi s sueško krizo PARIZ, 29. — »Figaro* objavlja danes intervju rimskega dopisnika z italijanskim zunanjim ministrom Martinom v zvezi s sueško krizo in v zvezi s kritiko, ki jo je Pi-neau izrekel proti italijanskemu stališču. Med drugim je Martino izjavil, da je že 13. septembra pevedal Pineauju, da Italija plačuje Egiptu tran-z.tne pristojbine za Oio Sueškem prekopu v okviru kliringa, ki sta ga obe državi sklenili pred tremi leti; da l-talija nima nobenih pravnih sredstev, da bi svoje ladje, ki pi ipadajo zasebnim družbam prisilila, da riovejo okoli Rta dobre nade in da bi ta preusmeritev bila za Italijo gospodarsko porazna- Na vprašanje, ali je to stališče v skladu z italijanskim pristankom na načelo internacionalizacije uprave prekopi je Martino odgovoril: «Mi smo st pridružili združenju, v kolikor je ta organizem sposoben za iskanje re-š.vve vprašanja. Ta pridržek je bil nujen ker nismo bili vprašani za mnenje o ustanovitvi tega združenja. Ostaja-mt BOlidarni z ostalimi drža->-ami članicami, toda ne da bi se znova začela vojna ali da bi odobril' vse ukrepe, ki bi si jih utegnile zamisliti ZDA, Velika Britanija ali Francija.* «Mi mislimo da je usmerjanje ladij okol' Rta dobre na-de slaba rešitev. To bi namreč povzročilo tako izgubo časa in denarja da bi praktično uomenilo sankcije proti koristnikom (in dvomim, da bi jih druge države hotele izvajati) Mi moramo biti realisti Ne more se od nas zahtevati. da zasežemo naše ladje, zato da bi jih prisilili, da plovejo okoli Afrike. Nobena dr- žava ne bi tega storila. Za i člani združenja in ne posta-naše gospodarstvo gre tu za viri te pred že sprejete odlo- vprašanje življenja ali smrti: dodatni nevzdržni stroški, biezposelnost v naših prista-n ščih in naši industriji itd. Kaj bi bilo z našim izvozom, z mandatom nad Somalijo, z odnosi z italijanskimi skupnostmi v Mogadisciu, v Eritreji. Poleg tega ne pozabite, da se 24 odstotkov petroleja, ki je namenjen Evropi, rafinira v Italiji. Kriza naše industrije bi torej odvzela Evropi de.' petroleja ki ga potrebuje In ne sme se pozabiti, da nam Egipt dolguje 7 milijard lir. Naši lastniki ladij plačujejo pristojbino za plovbo Italijanski banki, Egipt polaga ongovarjajoči znesek splošni družb; od ustanovitve kliringa, in sicer od leta 1953; to n' torej nobena novost. Nova družba je hotela, da bi mi odšle: plačevali v gotovini. To smo odklonili. Primerjajte tore; naše ravnanje z ravnanjem d’žav članrn združenja, ki plačujejo neposredno egiptovski d žavni družbi * Na vprašanje, ali ohranitev kliringa ne pomeni pri?nanje egptovskega ((nasilnega udara*, je Martino odgovoril: «Ne priznavamo tega nasilnega u-dara. Kliring je kliring: to je vse.* Na vprašanje, kakšna sredstva bi Italija utegnila predlagati, da bi zmanjšali ((nepopustljivost Na ser j », je Mar-rine izjavil: »Mislim, da bomo do tega prišl’ samo s potrpež-riivimi pogajanji. Biti mora mogoče najti sprejemljivo formulo za Egipt in ki bi vsebovala jamstva, ki jih zahtevajo zahodne države: «Neke vrste mednarodne družbe. In na*o se lahko proučijo druga sredstva pritiska. Potrebno e piedvsfcm razpravljati med čitve.* Medtem pa nesoglasja v vladi zaradi stališča, ki ga je Italija zavzela v sueški krizi, še trajajo. Opazovalci menijo, da je Martinov nenadni odhod v Messino, prav v trenutku, ko je imel poročati na seji vlade, tudi v zvezi s temi nesoglasji. V pismu, ki ga je poslal ^egniju, je Martino zahteval, naj bi vlada izrekla pohvalo palači Chigi. Segni pa je odgovoril, da se ne more obvestiti v tem smislu zaradi nesoglasij v vladi med Andreottijevo skupino. ai v imenu demokrist-janske desnice kritizira pozitivno ravnanje paiače Chigi, ter skupino, ki je Martinu naklonjena Zdi se. da se je Martino pomiril, potem ko mu je Segni zagotovil osebno podporo. O nesoglasjih v vladi piše tudi «Voce repubblicana* v svojem uvodniku in zatrjuje, da je diplomatska akcija palače Chigi ((ustvarila okoli Italije izolacijo, od katere bo lahko imela korist Avstrija* v zvezi s sporom zaradi Južne Tirolske. Republikanci torej še vedno ostro kritizirajo pozitivno stališče vlade v sueškem sporu, kar se tiče social demokratov, se zdi. da tudi Saragat ni preveč navdušen do Martinovega ravnanja in to morda zaradi vpliva, ki jo ima na PSDI ekstremistično stališče SFIO, dočim je znano zmerno stališče britanskih laburistov. Upoštevati je treba tudi stališče demokristjan-ske desnice, ki jo vodita Andreotti in Scelba. Zato se pričakuje. da bo ponedeljska seja vlade dokaj burna, čeprav prevladuje mnenje, da bo prevladala zmernejša struja. zvezi s Suezom. S kraljem Saudom sta govorila o Suezu in gleče tega imata enako stališče. Zatem je Nehru dodal: ((Najboljša zmaga je tista, v kateri ni nihče premagan, pač pa vsi nekaj dosežejo.* Na vprašanje, kaj misli o izgubi prestiža Velike Britanije na Srednjem vzhodu, je Nehru izjavil; «Svet se je spremenil in položaj terja novo ocenitev mednarodnih odnosov na prijateljski podlagi.* Ob prihodu v Novi Delhi je Nehru nekemu novinarju, ki ga je vprašal, kdaj bo odpotoval v ZDA. odgovoril: «Zelo želim iti v Ameriko, ne vem še, kcaj bom šel.* Kakor je bilo včeraj javljeno, je uradni predstavnik indijske vlade izjavil, da bo Nehru obiskal ZDA decembra. Kakor je znano, je bil Nehrujev obisk v Washingtonu določen za julij, a je bil potem odložen zaradi nesoglasij v zvezi z ameriško politiko. Predsednik Eisenhovver je na svoji tiskovni konferenci v četrtek izjavil, da je obnovil svoje vabilo Nehruju in da je mnenja, č a bo ta prišel v Washington Se letos Indijski minister Krišna Menon pa je danes zjutraj odpotoval z letalom iz Londona. Medtem se v Londonu pripravljajo na konferenco veleposlanikov, ki se bo začela v ponedeljek. V zvezi s politiko britanske vlade je laburistični poslanec Brown včeraj v nekem govoru izjavil, da je Veliko Britanijo že doslej veliko stala «nervozna histerija* predsednika vlade. Zahteval je, naj vlada demobilizira rezerviste, ki jih je poklicala pod orožje zaradi sueške krize. »V prvi Edenovi ekstazi, je izjavil Brown, so bili poklicani desettisoči mož, da bi povečali sedanje redne čete. Brez dela, nezadostno opremljeni in premalo izvežbani, ubijajo svoj čas z nabiranjem jagod, namesto da bi opravljali svoje redne in koristne državljanske dolžnosti, čeprav je postalo jasno, da je propadla avantura, ki jo je imel predsednik vlade v začetku v mislih.* Egiptovski tisk pa govori danes o francoski in angleški zaroti proti Egiptu in arabskemu svetu. List «Akhbar Elyom» piše, da skušata Francija in Velika Britanija nahujskati ZDA proti Egiptu. List dodaja, da je Francija grozila z umikom iz atlantskega pakta, če ne bo Amerika podprla francosko vlado v sedanjem sueškem sporu. Z, velikim zanimanjem so sprejeli tudi napoved, da bo predsednik egiptovske’ ustanove za Sueški prekop v kratkem odpotoval v ZDA, «da prouči razne načrte za tehnični razvoj strateške sueške žile*. V egiptovskih krogih so mnenja, da so se v Washing-tonu sedaj prepričali, da je Egipt sposoben zagotoviti redno plovbo po prekopu in da bi bili morda pripravljeni sodelovati z Egiptom glede nekaterih načrtov. Prav tako z zanimanjem sledijo stalnim prihodom novih ameriških pilotov v Kairo in vidijo v tem ne samo ameriški nameh ((ustvariti ravnotežje* s sovjetskimi piloti, pač pa tudi znak, da oO ZDA «morda pripravljene sodelovati z Egiptom* Egiptovski tisk piše tudi, da hočeta Pariz in London izrabiti Izrael kot orodje pritiska na Egipt in ostale arabske države. V ta okvir spada po mnenju tega tiska tudi zadnji izraelski napad na Jordanijo. V krogih blizu sirskega zunanjega ministrstva zatrjujejo, da se bodo štiri države, ki imajo meje z Izraelom (Sirija, Libanon, Jordanija in Egipt) pritožile na Varnostni svet zaradi izraelskih napadov. Baje so že dali navodila v tem smislu svojim delegatom v New Yorku. V brzojavki, ki jo je poslal predsedniku sirske republike, poudarja Naser, da dobave orožja Izraelu «pornenijo sovražno dejanje proti vsem Arabcem*. Naser pravi tudi. da je zadnji izraelski napad na Jordanijo «nov načrt u-smerjen proti arabskemu nacionalizmu*. Kakor poročajo iz Washing-tona, je ameriški državni tajnik Dulles sinoči sprejel najprej jordanskega in nato izraelskega poslanika. Po razgovoru je jordanski poslanik Kifai izjavil, da je zahteval od Dullesa ameriško podporo, da se doseže prenehanje sistematičnih izraelskih napadov na Jordanijo. Izraelski poslanik pa je izjavil, da bi izraelska vlada z veseljem sprejela sporazum v okviru OZN za prenehanje sovražnosti z Jordanijo, toda samo «na podlagi recipročnosti*. V Teheranu pa je iransko zunanje ministrstvo v uradni izjavi sporočilo, da je iranska vlada poslala Franciji, Veliki Britaniji in ZDA poziv, naj storijo potrebne korake, da se prepreči ponovitev spopadov na meji med Izraelom in Jordanijo. 23. oktobra podpis pogodbe o Posarju BONN, 29. — Predsednik francoske vlade Guy Moller in zunanji minister Pineau sta danes prišla v Bonn, kjer sta imela ves dan razgovore s kanclerjem Adenauerjem in zunanjim ministrom von Brentanom O teh razgovorih, ki so se končali ob 22.40, so objavili uradno poročilo, ki javlja, da bosta Nemčija in Francija predlagali, naj se določijo tri važne osebnosti, da se pospeši nagla sklenitev pogodbe o Euratom in o skupnem tržišču. Med razgovori so proučili tudi delovanje vseh evropskih organizmov, kakor so evropski svet, premogovna in jeklarska skupnost, OEEC itd. Govorili so tudi o oboroževalni skupnosti. Poročilo pravi o tem: «0-ba vladna voditelja sta izrekla pripravljenost pripraviti skupne predloge, ki naj se predložijo ostalim evropskim vladam, ki so zainteresirane, da se na vseh področjih raz-vije dejavnost organizmov, kakor so evropski svet, OEEC in ZEZ. Zlasti sta se sporazumela, da bosta odredila proučevanje možnosti, da se v skladu s pariškimi sporazumi ustanovi prava oborožitvena skupnost.* Poročilo pravi čatje, da so ministri pregledali mednarodni položaj z enakimi pogledi. «Sueška kriza jih je prepričala o potrebi boljše koordinacije evropske politike in so poudarili odločnost, da bodo nadaljevali graditev Evrope in skušali pritegniti k temu Veliko Britanijo-* Mollet pa je Adenauerju po- ročal o svojih zadevnih razgovorih z Ecenom. Francosko-nemška izmenjava misli se bo ponovila «vsakikrat, ko bo potrebno*. Poročilo pravi dalje, da je bil dosežen popoln sporazum o Posarju, ter da je bil sporazum od 4. junija 1956 spo-poln.ien v vseh točkah: Posarje, Mozela, alzaški kanal in denarna zamenjava. Pogodbo bodo podpisali v najkrajšem času, takoj ko bodo končali njeno sestavljanje. Nemška agencija DPA jav-vljff, da bodo pogodbo o Posarju podpisali 23. oktobra v Parizu. V poučenih krogih izjavljajo, da se bodo v Posarju franki zamenjali v marke po uradnem tečaju. BALBOA, 29 — Predsed- nik Nikarague Somoza je danes umrl v ameriški bolnišnici «Gorgas», kamor so ga bili pripeljali iz Manague. Jutri zjutraj bodo njegovo truplo z letalom pripeljali v Managuo. j bivanjem Hruščeva v Jugo-' slaviji razgovarjali o vprašanjih skupnega interesa in da se bodo ti razgovori nadaljevali tudi med obiskom maršala Tita na Krimu. V dosedanjih razgovorih so pretresali razna vprašanja obojestranskega interesa s ((posebnim poudarkom na odprta vprašanja meddržavnih in medpartijskih odnosov*. Razgovori so neformalnega značaja in zato ne bo o njih objavljeno nobeno poročilo. Na vprašanje, kaj lahko reče o pismu, ki ga je CK KP Sovjetske vzeze poslal članstvu, v katerem se govori o Jugoslaviji, je Branko Draškovič odgovoril: «Kaže, da tašno pismo obstaja, čeprav nam njegova vsebina ni znana. Toda mi menimo, da je normalno in da ni nič nenavadnega, da je sovjetsko partijsko vodstvo na tak način obvestilo svoje članstvo o svojih pogledih na razna vprašanja, vštevši vprašanja naših medsebojnih odnosov Prav tako normalno in pravilno je z jugoslovanske strani. da imamo mi svoje mišljenje o raznih vprašanjih, ki se ne mora vedno strinjati / mišljenjem neke druge strani. Kot sem že rekel, so odprta vprašanja in razlike v pogledih, kot obstajajo široka soglasja o vrsti vprašani mednarodne politike in medsebojnih odnosov. Vse to pa je popolnoma normalno, kot je normalpo truditi se. da se takšna vprašanja na iskren in neposreden način rešijo.* Na vprašanje, kaj misli o dejstvu, da je to pismo CK KP SZ poslal nekaterim drugim komunističnim partijam je Draškovič odgovoril: *Q tem mi ničesar ne vemo. Toda lahko se reče, da bi bilo koristno, da se vsa vprašanja, ki zanimajo mednarodno delavsko gibanje, javno in konstruktivno obravnavajo. Dejstvo pa je. da mi tega pisma nismo prejeli.* Na vprašanje, ali kaže, da se bodo odprta vprašanja s Sovjetsko zvezo rešila. je Draškovič odgovoril: «Mi vedno računamo z dobrimi možnostmi za rešitev vseh vprašanj med državami m se vedno trudimo za njihovo rešitev.* Draškovič je dalje obvestil novinarje, da je že med uradnim obiskom maršala Tita v Sovjetski zvezi bilo dogovorjeno. da bo Nikita Hruščev prišel na privaten obisk v Jugoslavijo in da mu bo predsednik republike maršal Tito obisk vrnil ter da je popolnoma normalno, da se državniki, ki prijateljsko sodelujejo. tudi sestajajo. Z ratifikacijo sporazuma o NADALJEVANJE PROCESA V POZNANJU Razveljavljeni zapisniki o policijskem zasliševanju jugoslovanskih terjatvah v zahodnonemškem Bundestagu je po mnenju Branka Draško-vica odstranjena ovira v normalizaciji in obojestranskem razvoju odnosov med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. I? Sebastopolja poročajo, da sc predsednik jugoslovanske lepublike maršal Tito. pod-'t redsednik zveznega izvršne-gn sveta Aleksander Rankovič tei predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, so danes v spremstvu Nikite Hruščeva, prvega tajnika KP Ukrajine Kiričenka, tajnika CK KP SZ Preznjeva, glavnega poveljni-s? vojne mornarice Gorškova, maršala Sovjetske zveze Greč-ka in armadnega generala Sje-rova obiskal Sevastopolski zaliv. Po pregledu zaliva ie poveljnik črnomorske flote admiral Kasatanov priredil kosile na čast jugoslovanskim gostom na križarki «Admiral Nahimov». B. B. Položaj na Cipru NIKOZIJA. 29. — V grškem delu Nikozije velja se vedno policij- ka ura, ki določa, da prebivalci lahko zapustijo svoja stanovanja samo za eno uro okoli poldne, da si lahko kupijo živila. Tudi v Kireniji veljajo enake določbe. V vasi Akaki. 13 kilometrov zahodno od Nikozije pa je bil ranjen neki britanski vojak zaradi eksplozije bombe, ko je skušal potegniti grško zastavo z neke hiše. Državni departma ZDA o pomoči Jugoslaviji WASHINGTON. 29. — V u-radni izjavi je danes ameriški državni departma zanikal informacije, češ da je državni tajnik Dulles opozoril Jugoslavijo, da bi njeno zbližanje s Sovjetsko zvezo utegnilo spraviti v nevarnost pomoč, ki jo čobiva od »ZDA. Izjava pravi, da je Dulles s sporočilom od 19. septembra obvestil jugoslovansko vlado, da je ameriški program za pomoč Jugoslaviji v fazi revizije v skladu z zakonom za vzajemno varnost, na podlagi katerega bo Eisenhovver moral poročati o pomoči Jugoslaviji. »Sporočilo, nadaljuje izjava. pa ne vsebuje nič takega. ki bi imelo značaj groženj al: opozorila.* Pismo je bilo poslano kot odgovor na vprašanje jugoslovanske vlade, kakšno je stališče ZDA glede pomoči zaradi pomanjkanja žita v Jugoslaviji. Izjava pravi, da je državni tajnik čal nalogo, naj se jugoslovanski vladi odgovori, da bo on zadevo proučil po vrnitvi iz Londona in da je to vprašanje povezano z odločitvijo, ki jo je kongres predložil predsedniku v zvezi z bodočo pomočjo Jugoslaviji. Sodišče je sklenilo upoštevati samo zapisnike sodnega zasliševanja POZNANJ, 29. — Danes uta se pred poznanjskim sodiščem nadaljevali obe razpravi za-raci dogodkov 28. junija. Pri razpravi proti 9 obtožencem sta bila zaslišana druga dva obtoženca: Leon Olejniczak, ki ima 35 let in je najstarejši v skupini (vsi ostali imajo od 18 do 22 let) in Janusz Suwart. Izpovedi obeh obtožencev so med drugim pojasnile: 1. Stavka, ki se je spremenila v upor, je že zjutraj zavzela splošen značaj. Demonstranti, ki so prišli iz tovarne «Zispo», so odšli še v druge tovarne in prisilili delavce, naj zapustijo delo. 2- Množica, ki se je zbrala pred glavnim poveljstvom policije, je, preden je začela streljati. vzklikala: »Hočemo svo- bodo, naveličani smo, hočemo kruha,* V tem trenutku so se med množico razširile govorice, da se je poljska vlada menjala in da so odnosi s Sovjetsko zvezo prekinjeni. 3. Množica, ki je bila v bližini glavnega policijskega poveljstva, je najprej vzklikala: «Policija z nami*. Demonstranti so ploskali nekemu policijskemu poveljniku. 4. Demonstranti so skušali predvsem zavzeti postajo za motnje radijskih oddaj. 5. Policija je skušala razgnati demonstrante z vodnimi brizgalnami. Množica je odgovorila z metanjem kamenja v okna policijskega poslopja. «V tem trenutku so padli prvi streli,* je izjavil eden od obtožencev. Ni pa vedel povedati. s katere strani se je začelo streljanje. Obtoženec Olejniczak je zanikal. da bi imel pri sebi municijo in da bi jo izročil drugim. Pripomnil je, da so vojaki preiskovali vse. Eden od teh je pokazal municijo in izjavil, da jo je našel v njegovem žepu ter da ga je videl streljati. V procesu proti trem mladeničem, ki so obtoženi, da so ubili nekega vojaka, pa se je nadaljevalo zasliševanje prič. Nameščenci ambulant, ki so prišli, da odpeljejo vojaka. so izjavili, da jim je množica to preprečila. Komaj četrti ambulanti se je to posrečilo, toda tedaj je bilo prepozno, ker je vojak kmalu potem umrl. V procesu proti 9 obtožencem je obtoženec Suwart zanikal, da je med demonstracijami streljal. Dejal je, da je med preiskavo priznal svojo ljrivdo, ker je slišal, da obtožence mučijo. Pripomnil pa je, da z njim niso slabo ravnali. Zagovornik obtoženca je zahteval zanj začasno svobodo. Sodišče si je pridržalo odločitev. Obtoženec janus Bieganski se je pritožil da ga je policija hudo pretepala. Dejal je tudi, da mu je neki častnik med zasliševanjem svetoval, kaj naj izpove. Sodišče je danes razveljavilo del zapisnikov o policij-preiskavi Upoštevalo je 6. TOKIO, 29. Glavni taj- ski namreč pritožbe obtožencev zaradi slabega ravnanja z njimi na policiji in je zadevne dokumente razveljavilo ter je sklenilo upoštevati samo zapisnike, ki so bili napravljeni med sodno preiskavo. Sodišče je tudi sklenilo zaslišati novo pričo. Neki sociolog, profesor na poznanjski univerzi, je namreč med zasliševanjem povedal, da je neki profesor z univerze izjavil, da je videl nekega vojaka, ki je streljal na neko zensko med demonstracijami-Obramba je takoj zahtevala zaslišanje te priče. Kakor je znano, obtoženci priznavajo, da so vojaka pretepali, izgo-variajo pa se s tem, da so mislili, da pretepajo vojaka, ki je ubil neko žensko in cva otroka. nik konseivativne stranke je danes izjavil, da je japonska vlada načelno sklenila, naj predsednik vlade Halojama odpotuje 6. oktobra v Moskvo za podpis začasnega sporazuma za obnovitev sovjetsko-japonskih ddnosov. Pozneje je, po izredni seji vlade, zunanji minister Šige-micu urbano potrdil, da bo Hatojama odpotoval v Moskvo 6. oktobra Okoli 105:000 delavcev v japonskih jeklarnah je danes začelo 24-urno stavko, da podpre svoje mezdne zahteve. Za 5. oktobra je določena nova 48-urna stavka, ki se je bn udeležilo 200.000 nameščencev vseh japonskih jeklarn. Evatt za prekinitev atomskih poizkusov MELBOURNE. 29. — Voditelj avstralske laburistične stranke Herbert Evatt je na nekem zborovanju zahteval takojšnjo prekinitev atomskih poizkusov. Kakor je znano, delajo sedaj Angleži atomske poizkuse v Maralingi na avstralskem ozemlju. »Ti poizkusi se delajo, je dejal Evatt. samo zaradi tega. ker hočejo znanstveniki vedeti, v koliki meri so atomske bombe nevarne. Poizkue v Maralingi je bil Šestnajstkrat odložen zaradi vremena. To pomeni, da je radioaktivnost, ki nastaja pri eksplozijah. lahko nevarna ljudem v določenih vremenskih pogojih.* Evatt je na koncu izjavil. da je namen laburistične stranke zavzemati se za prekinitev vseh atomskih poizkusov sporazumno z drugimi državami. KALKUTA. 28. — Devet o-seb je bilo ubitih pri spopadu, do katerega je včeraj prišlo pred nekim rudnikom premoga v Jamauriji, ko je policija skušala razgnati 3000 stavkajočih ručarjev. Policija je uporabljala orožje. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 21,8, nat-nižja 15,6, ob 17. uri 21.2, zračni tlak 1021.4 stanoviten, veter 4 km zahodnik, vlaga 62 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21,4. Wm i i i i 1 i ti Danes, NEDELJA 3». septembf* Hieronim, c. ut.. 3**“, Sonce vzide ob 6.01 in 17.48. Dolžina dneva 11-40 fTj), vzide ob 1.23 in zatone -.-m* Jutri, PONEDELJEK L Remisij. šk.. Semišiav* OB mi EH 0 DOMNEVNIH CARINSKIH OLAJŠAVAH TRST SE NE SME ODRECI INTEGRALNI PROSTI CONI Zahteva po uvedbi integralne proste cone je bila postavljena zato, do se omogoči razvoj mednarodnega trgovinskega prometa Včeraj je rimski dopisnik »Corriere di Trieste» sporočil, da je z vedel v krogih okrog »Urada za Tista pri predsedstvu italijanske vlade, da pride prihodnji teden v Trst skupno s predsednikom republike Gronchi.iem tudi finančni minister Andieotti. List spravlja obisk finančnega ministra v Trstu v zvezo z nekaterimi uradnimi zagotovili, ki naj H jih Andreotti dal tržaškim oblastem o gospodarskih ukrepih v korist Trsta. List piše. da gre baje za sklep vlade, da določi za tržaško področje kontingent nekaterih proizvodov, ki bodo prosti carine. Pri tem naj bi šle za deset vrst proizvodov, med katerimi naj bi bili tudi: mineralna olja bencin, pope . kakao, sladkor itd. Sinoči je tržaški radio gornjo vest zanikal. Hkrati pa je sporočil, da minister Andreotti ne pride v Trst in da bo predsednika republike spremljal minister Gonnella. Kljub temi: zanikanju pa moramo omeniti, da podobni delni ukrepi ne bi mogli na noben način prispevati k reševanju krize tržaškega gospodarstva. Zahteva do ustanovitvi integralne proste cone je bila postavljena zato, da se omogoči razvoj industrializacije ter mednarodnega trgovinskega p-ometa in da se s tem povečajo gospodaiske produktivne panoge. Carinske olajšave za omenjene proizvode pa bi napravile iz Trsta prosto cono po goriškem vzorcu. In prav takšne proste cone se večina Tržačanov boji. Carinske o.aj-šave v Gorici so tako ne?’>-mc-mbne, da bi jih Goričani zamenjali z nekaj sto milijo-ir letnih državnih nakazil. Ce pa bi tržaškemu področju vsilili nekaj podobnega, potem lahko že danes rečemo, da vlada noče pomagati tržaškemu gospodarstvu, da bi se osamosvojilo, da bi tržaško pristanišče postalo dejansko trgovski posredovalec med zaledjem in čezmorskimi deželami da bi v Trstu zrasle nove iraustrije in ostale gospodarske dejavnosti, ki so izraz gospodarskega napredka pomorskega mesta. Pristati na podobne »carinske ukrepe« kot jih omenja včerajšnji «Corriere di Trie-ste», bi pomenilo zadovoljiti se z nekaterimi začasnimi u-godnostmi, ki bi se mestu pozneje resno maščevale, kot so se maščevale Gorici. S temi delnimi ugodnostmi bi Trst dobil naziv »privilegiranega mesta«, kjer bi stala skodelica kave 30 namesto 40 lir, kjer b lastniki avtomobilov prišli bolj na svoj račun in kjer bi piodajali čokolado in slaščice po nižjih cenah kot v drugih italijanskih mestih. Hkrati pa bi se za takšnimi «privilegiji» skrivala najnevarnejša past za Trst; izolacija Trsta od njegovega naravnega gospodarskega zaledja, propadanje velikih gospodarskih produktivnih podjetij in skrčenje trgovskega pristaniškega prometa. Tako bi se uresničil sen tistih, k se že vsa povojna leta tru cpjo, da bi iz našega mesta napravili navadno obmejno birokratsko središče, ki ne bi smelo in ne bi moglo imeti nobenega resnega gospodarskega stika s svojim zaledjem. Zato morajo biti vsi tržaški upravni, gospodarski in politični krogi zelo oprezni, da n.> bodo nasedli podobni ne Vorni pasti. Trst potrebuje resne in učinkovite gospodar-ske ukrepe, ki bodo omogočili razvoj pristanišča in vseh produktivnih panog. Kot je b-lo že ugotovljeno, je eden od teh ukrepov tudi ustanovitev integralne proste cone in ne raznih neučinkovitih nadomestkov, ki lahko samo škodujejo dejanskemu gospodarskemu napredku mesta. med katerimi bo general De Renzi, poveljnik V. armadnega zbora. Po ceremoniji in paradi bo mimohod čet po trža-ŠKih ulicah. Polk «Piemonte Cavalleria« se bo nastanil v vojašnici v Ulici Rossetti, top-n-čarji pa v vojašnici v Banih. Protest ANPI Pokrajinska odbora ANPI in ANPFIA v Trstu sta nam v zvezi s fašistično ceremonijo, ki je bila preteklo nedeljo na pokopališču pri Sv. Ani ob prenosu posmrtnih ostankov nekega padlega miličnika «1-talijanske socialne republike« pcslala izjavo v kateri odločno protestira proti tej ceremoniji. V izjavi poudarjata, da so navzoči pozdravljali med ceremonijo z iztegnjenimi rokami in dajali duška svojim fašističnim čustvom. Kar pa je bilo pri vsem tem najbolj resne in obsojanja vredno, ie dejstvo, da so se uradno udeležili te fašistične ceremonije piedstavniki vojske Italijanske republike. V izjavi nadalje poudarjajo, da noče nihče preprečiti ali protestirati proti pogrebnim ceremonijam v spomin katerega koli padlega. Toda nedopustno je, da se dovoljujejo take fašistične manifestacije, kajti republikanska ustava prepoveduje in obsoja vse oblike apologije fašizma, ki povzročajo upravičeno zgražanje demokratičnega prebivalstva. Odbora ANPI in ANPPIA sta se obrnila na vladnega generalnega komisarja in zahtevata naj posreduje, da se podobna izzivanja ne bodo več ponavljala. Hkrati sta obvestila o tem resnem dogodku vse organizacije in stranke, ki se sklicujejo na odporniško gibanje in na antifašizem. JUTRI 24-URNA STAVKA delavcev kamnoseške industrije Delavci zahtevajo ustanovitev menz, proizvodno nagrado in dve delovni obleki na leto Kakor je bilo napovedano, bodo kamnoseki in delavci, ki so zaposleni v kamnoseški industriji na našem področju, začeli jutri ob 7. zjutraj stavko, ki bo trajala nepretrgoma 24 ur. Delavci te stroke stavkajo, ker delodajalci niso hoteli sprejeti njihovih zahtev glede stalne na-grače za proizvodnjo v znesku 10 odstotkov plače, ustanovitve menz in izplačila zadevne doklade ter dodelitve dveh delovnih oblek na leto. Pred dnevi so v vseh kamnolomih in v podjetjih ,kjer drobijo kamenje, delavci stavkali čve uri pred zaključkom delovnega urnika. Udeležba pri stavki je bila povsod zelo visoka, ponekod stoodstotna, razen v kamnolomu «Cave Romane« v Nabrežini, kjer sploh ni bilo stavke. Delodajalci so kljub temu še vedno vztrajali na svojem odklonilnem stališču do delavskih zahtev, zaradi česar so bili v raznih obratih sestanki delavcev z njihovimi sindikalnimi prečstav-niki in so na teh sestankih sklenili spet začeti stavko v IZPRED PRIZIVNEGA SODlSČA Sodišče potrdilo obsodbo šoferja, ki je kradel benein večjem merilu, da bi prisilili delodajalce ,da pristanejo na njihove upravičene zahteve. Ravnanje delodajalcev in njihova trma zaslužita vso obsodbo, ker so zahteve delavcev res minimalne. Novi komentarji o vpoklicu orožje v bivši coni B Vabilo prejšnjim gojencem Igralske šole SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi gojence Igraiske šole iz preiekle sezone 1955-56, da se zberejo na razgovor s predstavniki uprave v četrtek 4. oktobra 1956 ob 20. ur: v prostorih SPZ. Trst, Ul. Roma 15-11. Uprava SNG Šolska obvestila 1 je kakor prej«, R. Hudson. G. odda v najem' Vabilo k vpisovanju v Igralsko šolo SNG Več sreče je imel na prizivnem sodišču klatež, ki je zaradi lakote ukradel štiri kolesa sira Znano je, da se policijski a- j je vsaj čakala topla hrana, genti za odkritje kršitev za-1 Kasneje ga je sodišče obsodi- Zaprla cesta Danes od 6.30 do 10. ure bo zaprt ves promet v obeh sme-rr.h od Trga Liberta do cestni ga križišča v Sesljanu. Ob istem času bo tudi prepovedan promet med blokom pri Stivanu in sesljanskim knž-prtjem, in sicer samo v smeri stivanski blok-Sesljan. Vozila se bodo morala zato preusmeriti na trbiško cesto. Od polnoči pa ne smejo lastnik’ avtomobilov parkirati scojih vozil v naslednjem območju: Trg Unitil, Trg Verdi, Trg Venezia, Corso Cavour in vsa nabrežja Te omejitve so odredih zaradi prihoda novih čet, ki bodo okrepile tržaško vojaško posadko. Iz Florence prideta namreč danes v Trst oklopm polk »Piemonte Cavalleria« in skupina baterij IX. topničar-skega polka. Ob tej priliki bo na Trgu Unita ceremonija in vojaška parada, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti, krna včasih poslužijo tudi zvijač, med katere spada brez dvema «mimetizacija», in sicer ne povsem v vojaškem smislu. Zvijača je namreč v tem, da se agent primerno preobleče zt> okolje, v katerem bi mora’ delovati. Tako «mimetizi-ran« je bil maja lani tudi a-gent civilne policije Aldo Mat-tera, ki je bil na straži na nekem polju v bližini Ferneti-čev. Agent je hodil po polju in se morda delal, kot bi si ogledoval okolico, ko je opazil, kako je tovornik, last av-toparka generalnega vladnega komisariata zavil z glavne na stransko cesto Jasno je bilo, da je hotel šofer tovornika, 45-letni Egeo Oltremonte z Ui. Madonnina, razkladati smeti, ki jih je prevažal, a a-gent je bil vseeno radoveden ter je sklenil opazovati dogodek. Dobro skrit je opazil, kako je šofer avto raztovoril ter se nato odpeljal tja, od koder je prišel. Toda naenkrat se je vezilo ustavilo: agent je seveda vedno opazoval in tedaj se mu je zazdelo, da nekaj ni moglo biti v najlepšem redu. Oltremonte je namreč izstopil vzel od nekod kanglico ter dolgo gumijasto cev, s katero je prelil bencin iz rezer-varja v svojo posodo. Bilo je torej jasno, da gre za tatvino in tedaj je agent stopil na plan pomolil presenečenemu Oltremontu svojo policijsko izkaznico pod nos in se z njim odpeljal na komisariat Oltremonte je tu pred preiskovalnimi organi priznal, da je ukradel 10 litrov bencina, ki ga je hotel uporabiti za izlet s sorodniki. Avta sicer ni imel, a tega bi si izposodil. Izgovarjal se je tudi, da se je prvič pregrešil, vendar mu n>c ni pomagalo. Moral je v zapor od koder pa so ga kasneje izpustili na začasno svobodo. Baja letos na je prišel pred sodnike, ki so ga obsodili na 22 dni zapora in na 3200 Lr globe. Z obtodbo, čeprav ie bila mila, pa se Oltremonte n hotel zadovoljiti ter ie vložil priziv, ki mu ni prinesel nobenega izboljšanja. Nasprotno, sodniki prizivnega sodišča. xi so mu prvotno kazen potrdili, so ga celo obsodhi ua p ačilo sodnih stroškov. lo na 6. mesecev zapora m na 12.000 lir, a kakor je navado, je tudi on vložil priziv, ki mu je pripomogel, da je prisil na svobodo; prizivno sodišče mu je namreč ka/.en znižalo na 2 meseca in 25 dni zapo'a ter na 5500 lir globe. Ker je za-p irno kazen že presedel, je predsednik odredil njegovo izpustitev na svobodo. Ce mu je s tem ugodit, pa ni znano. Preds. Arbanassi, tož. Sanra-n&staso, zapisn. Maggi. Sestanek odbora za qradnjo avtoceste Trst-Benetke 45-letni Nere- Corazza, brez stalnega bivališča, je bil že dalj časa brez denarja in Ker dva dni ni ničesar zaužit, mu lakota ni hotela dati mnu. Taval je sem in tja po mestu vtdno z isto idejo v glavi, da bi kaj ukraoet Nenaj mir.ut pred osmo uro 26. junija letos pa je lziabil ugodno pri"-ko ter je iz ustavljenega pol-tc 'omika pred «Formaggei le Lombarde« v Carduccijevi uli-c ukradel košaro s štir.mi ko si sira Ze je bil vesel, da to notolažil želodec, ko je pritekel za njim 36-letm Mano Matossi iz Ul Campanell”, ki ga je trdno prijel in ga nika kor ni hotel izpustiti. Ko so pa pr .šli na kraj tudi policijski agenti, je Coraz-zu ugotovil, da je izgubljen. Tajiti tatvine namreč ni mogel, ker ga je precej ljud. o-pazilo pri »delu« in vrhu te-pj so ga ujeli prav z rokami v . košari. Vdal se je v usodo ter sle-1 dil agentom v zapor, kjer ga Na konferenci za cestni promet v Stresi je imel minister jevnih del Romita govor o programu gradnje italijanskih avtocest, pri čemer pa ni o-menil avtoceste Trst-Benetke z odcepom Palmanova-Videm, ki je že bila vključena v program gradenj, ki ga je odobril posebni ministrski odbor. Ko je odbor za uresničenje načrta gradnje avtoceste Trst-Benetke zvedel za vsebino tega govora, se je takoj sestal. Sestanku je predsedoval poslanec Gorlato in so se ga u-deležili župan Bartoli, predsednik videmskega pokrajinskega sveta odv. Candolini predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Gregoretti predsednik beneškega pokrajinskega sveta inž. Favretto Fisca in predsednik goriške trgovinske zbornice Depicol-zuane. Odbor je Izrazil presenečenje nad dejstvom, da minister Rcmita sploh ni omenil avtoceste Trst-Benetke ter je po kratki diskusiji soglasno izglasoval resolucijo, v kateri izraža svojo zaskrbljenost. Razen tega se je tudi domenil o bodoči akciji. Hkrati je našli! vii na predsednika vlade Segnija in na ministra za prevez. javna dela in na zakladnega ministra brzojavko, v kateri pravi, da odbor /.a giadnjo avtoceste, v katerem so zastopane tržaška, beneška, videmska in goriška pokrajina, obsoja dejstvo, da ni minister Romita v Stresi sploh omenil gradnje omenjene avtoceste. V brzojavki nadalje poudarja važnost te avtoceste, ki bi spopclnila cestno omrež-ie Genova — Turin — Milan — Benetke, okrepila promet na našem področju, izboljšala gospodarski položaj v Trstu in sc povezala tudi s cestnim o-nirežjem Srednje Evrope. Vse štiri potnike so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer pa je Cesarkova okoli 4. ure zjutraj podlegla hudim poškodbam. Kakor poročajo, je stanje ostalih treh razmeroma hudo. Zanikanje vesti o ukinitvi vladnega gen. komisariata Tržaški radio je snoči poročal, da je izvedel iz Rima, da so glede vpoklica pod orožje vojaških obveznikov v bivši coni B v teku poizvedovanja po diplomatski poti. Ocenitev polezaja bo mogoča samo na podlagi uradnega odgovora jugoslovanske vlade. Menijo, da je prišlo do vpoklica pod orožje na podlagi ukrepa, ki so ga izdale jugoslovanske oblasti po uveljavitvi Memoranduma. Ta ukrep so svoj cas suspendirali po posredovanju italijanske vlade. Medtem pa so zavzele še druge organizacije v Trstu stališče proti temu ukrepu. Tržaški odsek republikanske stranke je pozval osrednjo organizacijo, naj njeni parlamentarci protestirajo proti vpoklicu pod orožje v coni B Glasilo PSDI «Italia Socialista« piše, da se vpoklic pod orožje v bivši coni B ne sklada z začasnostjo teritorialne ureditve, demokristjanska »Prora« pa celo trdi, da gre za provokacijo, ki jo mora italijanska vlada preprečiti. Citatelje opozarjamo v zvezi s tem na vest iz Beograda, ki jo objavljamo na prvi strani. Tržaški radio je tudi zanikal vest o ukinitvi vladnega generalnega komisariata, ki jo je objavil včeraj neki tržaški list.. Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi tiste, ki še niso obiskovali Igralske šole SNG, a bi se radi vpisali vanjo v novi sezoni 1956-57, da to store najkasneje do sobote 6. oktobra 1956. Vpisovanje se vrši v Ul. S. Vito 17, vsak dan razen nedelje, od 9. - 13. in od 14. -17. ure. Prijaviti se je mogoče osebno, s pismeno vlogo ali po telefonu. Navesti je treba: ime, priimek, rojistni datum in kraj ter sedanje bivališče. Ob vpisu prejmejo potrebna navodila za sprejemni izpit. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča svojim dijakom, da bo otvoritvena šolska maša v sredo 3. oktobra 1956 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Dijaki naj gredo naravnost v cerkev, po maši pa v Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Montorsino 8 (Rojan), obvešča, da bo otvoritvena šolska maša v rojaneki župni cerkvi v torek dne 2. oktobra t. 1. ob 9. uri; učenci in učenke naj se zbero ob 8.45 pred šolo. Reden šolski pouk pa se prične v vedo. dne 3. oktobra t. 1. ob 8. uri. Šolska maša za Slovenski industrijski strokovni tečaj za šolsko leto 1956-57 bo v torek 2. oktobra 1956 ot> 9. uri zjutrat v Nabrežini. Tržaška pokrajina sporoča, di se jutri prične novo šolsko leto v pokrajinski šoli in o-troškem vrtcu «Villa Giulia« v Trstu. Uprava SNG SNG za Tržaško ozemlje OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V trrek, 2. oktobra 1956 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU i Joseph Kesserling Z motornim kolesom povozil 14-ietnega dečka Zaradi zlotna piščali obeh nog so morali včeraj malo pred 21. uro sprejeti na ortopedskem oddelku bolnišnice Izletnega Oresta Ferfoljo iz Ul. Campanelle, ki bo moral ostati pod zdravniškim nadzorstvom najmanj 40 dni. Ferfolja, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, je zdravnikom izjavil, da ga je med prekoračenjem Trbi-ške ceste v bližini predora nad Montebelloni podrl na tla s svojim motornim kolesom 21-letni Lucio Mahnič iz Ul. Rossetti. Nezgoda na delu Medtem ko je 51-letni Pie-tro Monticolo iz Ul. Madonnina. ki je zaposlen na plavajočem bagru «Trieste». v industrijskem pristanišču s svojimi delovnimi tovariši tolkel po železnem kolu, ga je nekčo pomotoma udaril po roki. Udarec je bil ree hud, kajti mož se je moral takoj zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi zmečkanega kazalca leve roke pridržali s prognozo okrevanja v 13 ali 30 dneh na drugem kir. oddelku. 105 prošenj za sprejem v Dijaški dom za ledne gojence in 25 prošenj za zunanje gojence je sprejela doslej Dijaška Matica. To visoko število ni le izraz zaupanja, ki ga i-majo starši v Dijaški dom, temveč tuc’i dokaz socialne potrebe, da se podpre revni dijak. To svoje poslanstvo bo mogla Dijaška Matica o-p ra vij ati le ob razumevanju in širokosrčni podpori vsega slovenskega ljudstva na Tržaškem. Vsak zaveden Slovenec bo po svojih močeh podprl delo Dijaške Matice. Nove ribarnica na pokritem trgu Občina obvešča, da bodo jutri odprli novo ribarnico v prvem nadstropju pokritega trga v Ulici Carducci. Nova ribarnica bo imela enak urnik kot osrecnja ribarnica na nabrežju, in sicer: ob delavnikih od 8. do 14. in ob praznikih od 8. do 12. ure. Huda prometna nesreča Izjava prosv. društva «Slavec» iz Ricmanj V noči med petkom in soboto je prišlo na cesti v bližini Tržiča do hude prometne nesreče, ki se je zaključila z eno smrtno žrtvijo in v tremi ranjenci. Avto je vozil 37-letni Paolo Brai iz Ulice Imbriani, poleg njega pa je sedela 20-letna Ivanka Češarek z Jeričljevega trga, meč-tem ko sta bila na zadnjem sedežu Mario Maggini iz Ul. S Lazzaro in 20-letna Ondi-na Alzaretto iz Rocola. Potniki so hoteli z vozilom prehiteti ob cesti stoječo avtocisterno. a kakor kaže so luči za trenutek zaslepile šoferja, ki je izgubil smirel za smer in s precejšnjo silo priletel v obcestno drevo, kjer se je avto pošteno poškodoval. Prejeli smo in objavljamo. V zvezi s »Pojasnilom SPZ«. ki ga je Slovenska prosvetna zveza objavila v «Primorskem dnevniku« 16. septembra glede kulturne prireditve ob priliki 60-letnice piosvetnega društva «Slavec» iz Ricmanj, se čutimo Ricmanjci obvezani, da dodamo še svoje pojasnilo. Pred časom je bila na nekem članskem sestanku PD «Slavec» — včlanjenega v SHLP — ki je edino obstoječe društvo v vasi. sprožena zamisel, da bi organiziral proslavo društvene 60-letnice neki odbor, ki naj bi bil sestavljen iz predstavnikov vseh slovensKih kulturnih struj v vasi. Odbor je bil izvoljen na nekem sestanku, ki so se ga udeležili člani domačega prosvetnega društva, nekateri pripadniki SPZ ter kulturnega gibanja struje neodvisnih. Takoj je odbor začel_ s pripravami. Že so okoliški pevski zbori pristali na povabilo za sodelovanje, domači zbor je marljivo vadil in določeni so bili govorniki. Dva ali tri tedne pred prireditvijo je pa vodstvo SPZ interveniralo in zahtevalo, da se v odbor vključita dva druga krajevna predstavnika te organizacije, češ da sta edina, ki predstavljata v kraju to kulturno gibanje. Odborniki PD, ki so bili v tem odboru za proslavo, kakor tudi ostali društveni člani so predlog odklonili, ker menijo, da bi za sedaj prisotnost omenjenih zastopnikov ne bila koristna v takem odboru ter bi negativno vplivala na razvoj in obstoj domačega pevskega zbora. SPZ je nato odrekla sodelovanje, umaknila svoje zbore in govornika ter objavila v »Primorskem dnevniku« o-menjeno izjavo. Zato je proslavo priredil sam društveni Odbor za proslavo. Ker se je predstavnik SPZ na nekem skupnem sestanku v Ricmanjih v tej zvezi skliceval na dogovor med SHLP in SPZ, da se ob skupnih nastopanjih ne postavlja vprašanje oseb, — s katerim se načelno in na splošno strinja mo — moramo pripomniti, da če v naši vaui še ne obstaja ugodno razpoloženje nasproti omenjenim predstavnikom SPZ, smo mnenja, da bi se moralo to razumeti in preiti k skupnemu kuflurnemu nasto panju postopoma ter za sedaj organizirati skupni nastop na podlagi obstoječih možnosti in razmer (naš predlog je bil celo, da SPZ pošlje v odbor še več drugih članov — svojih zastopnikov, toda naj za sedaj opusti omenjene.) Vsekakor pa mislimo, da je umestno in potrebno, da se vprašanje prepusti iniciativi Ricmanjcev samih, da ga rešijo v svojem domačem. Vaškem okviru ter da preprečijo ustvaritev splošnega nepotrebnega dvoumnega ozračja izven vasi. Istočasno ne moremo mimo dejstva, da ne bi odklanjali sodbo, da so vsega krivi »nekateri ricmanjski funkcionarji« ter da le-ti ne razumejo načelnih pogojev za sodelovanje. Nam gre za okrepitev kulturnega gibanja v vasi s sodelovanjem vseh domačinov, do česar najle pride postopoma, ne pa šele za lomljenje obstoječega. Ricmanjski kulturni delavci Dne 29. septembra se ie rodilo v Trotu 9 otrok, umrlo ie 9 oseb. poroik je bilo 7. POROČILI SO SE: šofer-me- hanik Gino Misson in gospodinja Ada Fratte. barist Giacomo Besedmak in gospodinja Angela Vaientini, menanik Guerrino Zoch in gospodinja Giuliana Cigar, uradnik Giordano Desilia in uradnica Annamaria Canceili, inženir Francesco Panelli in gospodinja Lidia Baita, trgovec Au-gusto Ouaggiotto in učiteljica Ga-brieila Piscmanz. prodajalec Mario Specchiari in frizerka Lilia-na Laporta. UMRLI SO: 39-letni Domenico Ceschia, 77-letni Elio Nogurot-Nogaroito, 49-letni Enrico Prelz. 57-letni Dario Parrini, 76-ietni Michele Skerbez. 79-letni elemente Ianni. 70-1«tna Angela Mi-niussi vd. Mazzi. 71-letr,a Rai-aeia Ziegler, 67-1 etni Alfredo Frezzolini. OKLICI: Pomorščak strojnik Attiiio Mauri in šivilja Laura Z-udim, uradnik Franco Capole-va in uradnica Aurelia Romano, uradnik Giancarlo Stuiparich in uradnica Maria Grazia Valdini, mesar Fabio Suppaneig in gospodinja Loredana Musjacchi. ra-diotehnik izvedenec Mario Fai-diga in šivilja Nieolina Paludan, težak Pietro Srebernik in delavka Zora Pegan, težak Mario Pie-ri in gospodinja Concetta Ugo, slikar-dekorater Lino Canciani in delavka Edida Mileila, mehanik Ermmio Žago in gospodinja Co-rinna Zorzin, mizar Fausto Mar-chesan in gospodinja Giuseppina Vicich, uradnik Carlo Del Bian-co in gospodinja Luciana Scoc-chi, pomorščak strojnik Emilio Mouton in gospodinja Libera Sandri, barist Luciano Silli in gospodinja Annamaria Brunello, šofer Giacomo Dar is in gospodinja Vittoria Palisca, kapitan trgovske mornarice Giordano Chierego in gospodinja Ada Cas-son, karabinjerski podoficir Silvio Comisoo In gospodinja Licia Bašsi. uradnik Antonio Camoa-nella in gospodinja Maria Grazia Detoni. prodajalec Silvano Sebbeni in gospodinja Loreta Ca. pun, uradnik Alberto Sossi in bolničarka Marisa Riosa, ofic.r Pantaleo Vergine in gospodinja Luciana Monsacchi. pleskar Elio Favretto in gosipodinia Caterma Bertolini. brivec Giovanni Ruc-signan in gospodinja Silva Fonda. pomorščak Ezio Zatti in šivilja Bruna Ferlisi. težak Roberto Petronio in gospodinja Romana Salvatori. pomorščak Luciano Bozzer in gospodinja Lui-gia Martinolich, zidar Felice Cok in gospodinja Marija Roiec. delavec Giovanni ScarafHo in gospodinja Virginia Miniussi. kurjač Giuseppe Temine in gospodinja Luigia Kravos, prodajalec Gior-gio Pastori in pletilja Maria Lo Ru.rso, pomorščak Giovanni D’An-tonip in gospodinja Natalia Men-dizza. zidar Nlcolb Maier in gospodinja Olimpia Mondo, finan-car Osvaldo D'Ambrosio In gospodinja Anna Maria Boemo, uiadnik Antonio Stagnl in gospodinja Caterina Ianesch. industrije« Antonio Bramante in gospodinja Maria Zileri Dal Ver. me. kirurg Carlo D'Orlando in farmacevtka Fulvia Ciolli. agent CP Agostino Partinico in gospodinja Carmela Mascia, pomorščak Mario Veni er in gospodinja Alma Steffe. električni varilec Giovanni Zerovaz in delavka Lucia Kobout. mizar Alberto Caeletti In gospodinja Emi-lia Raguso. občinski uslužbenec Franco D’Ambrosi in delavka Cornelia Paulin. Mario Zucchini in Ester Zucchini. in teči Občina Dolina Pokrajinska ustanova za turizem v Trstu Planinsko društvo CAI Trst priredijo danes 30. sep. tembra 1956, od 15. ure dalje na trgu pred planinskim za- vetiščem «Premuda» PRAZNIK v Glinščici Sanders Ariston. 14.00: «Lov na tatu«. G. Kellv. C. Grant. Armonia. 14.00: «Pionirji v Aljaski«. A. Baxter, J. Chandler. Aurora. 14 30: »Tolpa poštenja- kov«. Toto, P De Fili-ppo. Garibaldi. 14.00: «Poslednji most«, M. Schell. Iz narodnoosvobodilne vojne Ideale. 15.30: »Gusarji na veliki reki«. T. Curtis, C. Miller. Impero. 14.00: «Fant». A. Sordi, A. Lane. Italia. 15.00: «Ljubi roe ali pusti me«. D. Day. J. Cagnev. S. Marco. 16.00: »Devica iz doline«. R. Wagner, D. Paget. Kino ob morju. 15.00: ;Walt Di-snev: »Prostrana prerija«. Moderno. 16.00: «Ti si moja usoda«. F. Sinatra, D. Dav. Savona. 14.00: ((Babilonska kur-tizana«. R. Fleming, R Mon-talban. Viale. 14.30: «Lov na ponarejevalce«, R. Danton, L. Snow-den. Vittorio Veneto. 14.00: »Izprijena mladina«, J. Dean. N. Wood. Mladoletnim prepov. Belvedere. 15.00: «Tropski pra- vičnik«. Marconi. 15.30: «Vsi na krov«. J. Povvell, T. Martin. Massimo. 14.00: «Lassijev po- gum«, E. Taylor. F. Morgan. Novo cine. 14.30: »Perverzneža«, J. Simmons. S. Granger. Odeon. 13.30: »Nana«, C. Boyer, M. Carol. Mladoletnim prepov. Radio. 14.30: »Ognjeni poljub«. J. Palance. B. Rush. Venezia. 14.00: «Cast je vpila po maščevanju«. R. Hudson. D. Reed. Skedenj. 17.00: ((Prošnja za pomilostitev«. fonirajte na 37-118. , zdravniku. Te*#’ lUHIi d MC “o ^ -i-.« ODDAM SOBO v ce"*™ r naslov na upravi Frančiška 20-111. O G t A s B naročite pri nas lahko kar Itlelonif10 na št. 37338 ali Oglasil se bo nato prj vas naš zastopnik, vam bo pomagal s kovnim nasvetom in P vzel naročilo. Uprava »Primorskega dneva»*» POLETNI KINO Arena dei fiori. 19.30: «Med dvema ljubeznima«. G. Garson. R. R.van. Paradlso. 19.30: «Gora sedmih sokolov«, A. Ladd. E. Ecott. Valmaura. 19.00: «Samoa», G. Cooper. v » Elektro-instalacijsko v» jetje — Sprejema naročila in popravi« nove instalacije vseD vrst električnih napeljav-kličite našo št. tel. 2S' Viale Miramare 29- SE PRIPOROČAMO G. M. COL NEDELJA, 20. septembra 1956 TRST POSTAJA A 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Of- sodelovanjem pevskih zbo-ro«_ in folklorne skupine. Zbor CRAL (SAICI) iz Tor Viscose, ki je žel veliko priznanje na turnejah v Londonu Parizu, Švici, Montreuxu itd- Vodil ga bo g. Avian. Tržaško narodno pevsko društvo pod vodstvom Celestina Vtcchieta. Pevsko društvo «V. Vodnik« iz Doline pod vodstvom Ota Ignacija. Nf sporedu so tudi izvajanja folklorne skupine ENAL f-z Ločnika. Sledil bo koncert godbe občinskega zabavišča «Brunner» iz Trsta. Od 18. ure dalje PLES N\ PROSTEM Igrala bo vaška godba. Na mestu bogato opremljen bife s prodajo novega vina, fenbachova fantazija; 9.55 Brahms: Madžarski plesi; 11.00 Orkester Mantovani: 12.00 Oddaja za nai-mlajše nato Koncert operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno potovanje; 14.57 Slavni pevci; 15.25 Dunajski odmevi; 15.55 Vieuxtemps: Koncert št. 5 v a-molu; 16.12 Operetna fantazija; 16.42 Suita iz opere Kavalir z rožo; 17.00 Poje zbor s Proseka: 17.20 Orkester Kostela-netz: 17.56 Mozart: Koncert za klavir in orkester; 18.30 Phil Spi-talny in Fred Waring; 19.00 Odmevi iz Budimpešte; 19.30 Koncert pianistke prof. Mirce San-cinove; 19.50 Glasbena medigra; 20.00 Šport; 20.05 Kramer in njegovi solisti; 20.30 Delibes: uLak-me». opera v 3 dejanjih: 23.00 VVolmer in njegov orkester. TRST I. 9.15 Napolitanske pesmi; 12.00 Orkester Franca Russa; 14.15 Igra kitarist Luciano Zuecheri; 15.30 Operna glasba; 17.00 Reportaža z negornetne tekme; 18.00 Simfonični koncert; 20.00 Igra Renato CaTosone: 22.45 Koncert pianista JE. Del Pueya. KOPER Poročila v slovenščini: UVOZ - izvoz plutovine IZDELKOV in TRST Ulica L della Croce teh 94-570 Tlgr. Colinter - Trle »UNION® Svetovno znana varovalnica od 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8-1 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNI« Splošni upravni ZEMLJEKNJIZN1 IN dokumen11 VOJNA ŠKODA POTNI LIS11 Od 13. ure dalje bodo avtobusi pomnožili odhode s postaje na Trgu Barriera Vec-chia (Stara mitnica). Ljudska prosveta Glasbena Matica v Trstu bo Imela svoj deveti redni ob€ni zbor dne 10. oktobra 19d6 ob 20. uri v Ul. R, Manna-29-11. s sledečim dnevnim redom: 1 Otvoritev. 2. Poročila funkcionar iev. 3. Poročila nadzornega odbora 4. Volitve novfega odbora 5 Razno. Ako ne bo ob napovedani uri občni zbor sklepčen se bo vršil v smislu člena 23 društvenih pravil čez pol ure ob vsakem številu prisotnih članov. Odbor Razna obvestila LOTERIJA BENETKE. 60 67 22 57 25 BARI 43 29 63 74 68 CAGLIARI 72 11 7 38 68 FLORENCA 35 21 70 15 86 GENOVA 24 53 89 42 67 MILAN 43 67 13 31 21 NEAPELJ 58 45 80 56 90 PALERMO 3 38 16 25 46 RIM 59 63 57 7 32 TURIN 46 68 23 7 39 NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Codermatz. Ul. Tor S. piero 2; Godina. Trg sv. Jakoba 1: Alla Minerva. Trg sv. Frančiška 1; G. Papo. Zgornji Kladin 1095 (Sv. Alojzij); Praxmarer. Trg Unit5 4: Rossetti. Ul. Combi 27; Signori. Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7. Tržaški lilatelističnj klub uL Košir«. Danes 30. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. V pripravi so interne razstave, zato nai se člani, ki želijo razstavljati. javijo pri upravnem odboru. Izvršni odbor Slovenske gospo, darsko-ku Murne zveze v Trstu bo imel svoio sejo 3. oktobra t. 1. ob 20. uri na svojem sedežu v Ul. Roma 15. Darovi in prispevki Marija Brišček daruje 200 lir za Dijaško Matico Ob 31-letnici smrti Danila Kralja daruje sestra Karla 500 lir za Dijaško Matico. 5.45 13.30 m 19.00 Poročila v Italijanščini: 6.45, 12.30. 17.45 m 23.00. 8.00-9.00 Spored iz Ljubljane; 9.00 Kmetijska ura; 9.20-10.00 Spored iz Ljubljane; 10.00 Tri, štirje operni glasovi; 10.30 Zena in dom; 10.50 Glaebena matineja: 11.30 Nedeljski koncert; 12.00 Glasba po željah; 13.30-14.15 Spored iz Ljubljane; 14.15 Glasba po željah; 15.00-15.15 Spored iz Ljubljane; 15.45 Nastop moškega zbora PD »Bojan« iz Dornberga; 16.10 Promenadni koncert; 16.30- 17.00 Spored iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in pesmi: 17.15 Nedeljska novela: 17,25 Rimska cesta; 18.00. 19.00 Spored iz Ljubljane: 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Lahka glasba; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Operni odlomki: 22.45 Lahka glasba; 23.40 Za lahko noč. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m. 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00 7.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19.00. 22.00. 6.00-7.00 Nekai . poskočnih za prijetno jutro; 7.35 Zabavne melodije; 8.00 Otroška predstava — Marijan Belina: Zajček stiaho-petček; 8.30 Pester spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter domačih napevov; 9.30 Se pomnite, tovariši — Franc Ka-nobelj: V Rožno dolino; 10.00 Nedeljski s.mjoničm koncert; 11.15 Oddaja za beneške Sloven ce: 11.35 Lahka giasba; 12.10 Opoldanski glasbeni spored: 13.15 Zabavna glasba; 14.15 2eleli ste — poslušajte; 15.30 Prenos med. narodne nogometne tekme Ceško-slovaška-Jugoslavija; 17.30 Promenadni koncert; 18.00 Radijska igra — Norman Corvvin: Štiri »lravniške zgodbe: 18.50 Glasbena medigra; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Večerni operni koncert: 21.00 Športna poročila; 21.15 Ritmi in melodile: 22.15 Nočni koncert. TELEVIZIJA 15.30 Športno popoldne: 17.30 »Zaradi tebe sem izdal«, film; 18.50 Športne vesti: 22.15 ((Izginula žrtev«, policijski film: 22.45 Poje Jula De Palma. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto. Ul. Roma 16: Man-zoni. Ul. Settefontane 2: Mar-chio. Ul Ginnastica 44; Rovts Trg Goldoni 8; Rossetti. Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v --------------- _ Barkovljah in Nicoll v Skednju. Alabarda. 14.00: «Kot prej... bo- Exoelsior. 15.00: «TIhi svet«, dokumentarni film o podmorskem svetu Fenice. 14.00: «Zavojevalec». J. VVavne, S. Havvvard. Nazionale. 15.00: «Rop z orožjem v roki«, S. Havden. Filodrammatico. 14.30: »Zadnja meja«, V. Mature. G. Madison. Supercinema. 14.00: «Serenada», M Lanza. J. Fontaine. Arcobaleno. 14.00: ((Operacija Normandija«, R. Tavlor, D. VVinters. Astra Rojan. 15.00: »Irvkova tajnost«. C. Heston. R Young. Goddard Capitol. 14.00: «Rižno polje«, E. Martlnelji. M. Auclaire. Crtotallo. 14.30: «Junaki na stratosferi«, G Madison, V. Leith. Grattacielo. 14.00: ((Serenada«, M. Lanza, J. Fontaine. Tel. 38 CICIBAN ciciban ciciban Dospela je St*v' Cena 20 PRIMORSKI 01 je v prodaji naslednjih n t TRZ1C Casopiso" °*p0r ALBANESE, ul' jsl'* porella 4 io-0pi RONKE - Sev.: agenc GREGI VIDEM: S.A.F. ška postaja flsr TRBIŽ: Knjigar"kE , ciso BRANDAl-^t. 1 BENETKE: S.AT-. železniška P°?*a j8C«fl' MILAN: S.A.F. st- traina postaja -pišit* RIM: S.A.F. *e postaja -«nči’ RIM. Časopisna 1.1 TOTT 17> yl. Di ffusi^ fucil: ta 110 MFSSINA: Ea ie deli« StarnP jj): ROSOLINI ‘SirapotfA Knjigarna J NI. Ul. Umhert« C it n tel j obVntnCel sorodnike Mali oglasi MOTOGUZZl Ekonomični «Gran turismo«. motorni tricikli z nosilnostjo 350 Motorni tricikli 1500 Nadomestni deli, valji, verige, prstani v cilindru, ventili, razplinjači Dellorlo. MONDIALP1STON za Automoto-dieeel. Specializirana delavnica, repliciranje, brušeme glav itd. Cremascoll, Trst, razstava Ul. Fabio Severo 18. KOLESA, moška in ženska, rabljena. po 7.000 lir. kolesa za prevoz blaga po 24.000 lir. motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke Marcon. Ul Pieta 3. DVA BRATA v Avstraliji v sta-rosti 25 in 28 let želita dopisovati s slovenskimi dekleti (samskimi) v starosti od 18-29 let; naslov: Franc in Jože Majcen 4/S. Post Office - TUMUT POND via Cooma N.S.VV. Avstralija. ZOBOZDRAVNISKA AMBULANTA, popolnoma opremljena, se V cv^tu tpla "sa Pre včeraj zapustila n ljena 16-letna LIVIJA od Spodnje Mag ^ jo',>efv Žalostno vest sV°l°eij*5 sorodnikom, Pr'j? p°|rtSf*1 znancem od žal°sn,alij Ernest, mati Ru ** Marij, sestre -jP Dorica in LuCiia”8' #0 sf < uiitu Hi ajmv" _ h0‘* trli Na zadnji poti 1° poij* mili k večnem^ ^ i j ponedeljek ob vašnice glavne pokopališče Prl Trst, 30. septembr® Vse za šolo vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA UL. SV. FRANČIŠKA 20 l^MKO B. RA DOLGOČASJE KRSTNA PREDSTAVA DE SICOVEGA FILMA «STREHA» *fc*navit kamen''k v okno .! it ']ePlm gibom, ki mu i! »»oloS k" ga ,je bU k*,h at Ponovil. Isti stek’*1 uUdarec’ isti žven' ■Kbite«. U ,, Pa ni žvenket k , lekla' Videl 5« ™-!!t° viL;igala zaves° >n s«S!iJ !n' "'koliko za-istem ), az ženske. V V0180^ mU k P°Sta‘ Henček , %az. v ' a nJ>m roka, “tkaj a a° se Povzpne le No iti r! “V po strmi ul>- %te vrati tdV°riŠČnih vrat‘ feipajo v’ kl izdajalsko za- il s° vjepnjettl° mu ie’ b ia at.- a ,zariavela, stara ^ bi s. lpaj0- Pomisli: lah-I J5ijliuje r>rnil! K1jub temu I 'ikov jn'. to'"o pet ko-i:>novani,26 3e v Pritličnem ,l!i °dgrniiŽene- kl 3e mal° On, s 28Veso- ^ okna6 tak°j umaknila 'tVefio’5r,k°Pila sk°zi malo !“ “ftlenai0 m: V tem k0 ie stala pa‘v'zna vrata, je !l, »ai "iim ga va- ‘l!> "jena^t^1' °dveč mu 5' lenost, v- . a’ vedno ista **li 5j„- 1 io je prenašala v, Točno ob isti uri li;,Sa i-. men'ka na okno, ;> !aVesonUtka roka razgri-,!»tata nato koraki, sta-tj °"a že na vratih. liSia bi3° odveč. Tu-!3«bjei, Plca z jablanami »*, ami"i vrtički. Moti-.*^6ost Ibeg0Va lastna ne-(i ia se 1 neg°t°vost in gibi, ? vitki: 11 nl'm porajali jn irn nazai v krčmo, v v neza' “U9 * So t*1nska i' pogledala To _.njegov' oči. ^isluS1' vdanost! — je i.‘ sta tna"i'nem pogle-S. JUpa> strah in vpra- »(! PPe»ričan VSakl l0,#?' k‘ j' bil na 'Vlil* it ni/nim vinom. Bra-1». s' je Plb objemov, ob-Viaj11 ie d auS'"'ga in bi- ' Sfdela asno. Ko bi Hm',"6 st=i tam pri oknu C' v S‘al"o vrtela. On bi k. H p- Tak molk bi Sč "klepala’ seVeda Č* Kol a s svojimi rameni in V3n° : telesom, ki je »M tq0 in - — ^1 5\n° i Za^ubljeno. f žlJiv i Pr°sila, naj bo its« od„n..se "t" nudila, S i,V°iitn hCl!- Umirjala ga !i .Si. ^ ožanjem in svo K’? «Us° lnjega 3e mo' !V. ‘ b» u’mn n glas’ '! h <^iimp 3e ^aja. \\ 2a bmi pa' "i imel ;:iv"'tia krivania, w ob-biel at'esa g°vor, na hva-Nikl ka ’vla opravljanje 1ati da mora ob ^ ^ pecivo, ki t* ‘h ,Ujaniu a*: prlPravlja. 'i n. baj c Ja le čaj raz-',i?e I*9 si*1 .Posbala žalost-r: ^'''vpro* 16 3ezi* zaradi V bosti in j; re. ‘‘ lh ;m'. da V miru N. Pa , m , PPsu tm°Stl ln 3i re' v v *i i1 '"olčinf ’ da V miru J6 60VOH,’ ~~ Pri sebi Vrt; ae „ : Moram od Aj^tij ap?> b°m znorel V(t(J2nai„ unost1-- 6 ^thni, en’ ki se 1 *‘,ci n' ’ oc“* s,»k Jutri 1 gobovo, da “ ' Vrnil, Ona si te Je"e va om 2 „ Pozna.^danosti... '(i> C, bol'zen____________ ** tj?r‘io °.ta i" se proti A ,eSa, j ^kostmi svoje- '■ 2asani°b3emi svojih % Je"ostjo svojih ' ^iil: Ce sem limiti • —- - X ^0' bre^v0 svo3° nuJ' A yeti obere ne bo 'tl, bil ■ 'S"?'' da pripravljen ji V'del use rešlla sa‘ b '■ k"381« n °' Vse ga I.V r'r ,P a sinočnje le-1' branila sadove - - —-» glave odtis ,Y ie 0.se ie \ Oav« 'ranila nH( .'■i ve v odtis nje- gib3egoVedelav3u' Poleg ti SL?V'. gtave odtis J ds. ]ji . a i' bil neku-3'žala° da. bl bila tj v strr,uV sinodnjem M *&1 u’da"®bi t;Sd 0biemaOlaStnOj' k°‘ kl sho - njegovo ie^trpd&* sv°i° mi* ,.t t; ‘u m pe,ala' - Ne. t|\J* "avaHPOtrebna no' '» uli .’ - Tako s« je °8^ila glavo. jer:Bnlla glavo. ‘eSa 2gPd“o nekaj Vti.*1'" °d se 1' i ^ *loi • ‘ V3* kioska! Pon°vno stala C* j. Vel iv ? štedilniku kl k t5fkhii °nec- ^ ko-VS ,St'diln,,''ma in nato * * 8s duh Dvig"i' J' /bv ^ pni - Po kuhanem 'eSk^ilo Cagetal' T° ga it s*0 bili 3e rekel: kensk Pdno k>oljši Vesel je bil, ker ni hotel z njo govoriti. — Pomagal ti bom — ji je rekel. Ona pa se je u-strašila; — Pridi k meni, prosim te, pridi k meni. Ne vidim rada, da opravljaš ženska dela. To ni delo zate. Ni je hotel poslušati. Na ogenj je naložil suhih drv in nato z žlico pomešal v loncu. Spominjal se je, kako je to delala njegova mati. In nenadoma mu je postalo prijetno v tej sobici. Obrnil se je in rekel: — Sedaj je zares lepo pri tebi. Ko bo večerja pripravljena, ti bom pokazal, kako sem zadovoljen. Polovico bom pojedel jaz. Toda ona ni bila vesela. — pridi k meni. Ni mi prijetno, te gledati, kako stojiš ob štedilniku. Ni mogel razumeti njene razburjenosti. Končno mu je začela ugajati. Vedno je le potoval, vedno spal po hladnih sobah, pri ljudeh s praznimi obrazi, pri ženskah, ki so prihajale in izginjale in ki jih je takoj pozabil. Hladna hrana, hladni narezki in plehko vino. Pogledal je na okno. Bilo je zamegleno od pare. Zenska s.e je pripognila nad mizico. Vstal je, objel njena ramena in jo nato dvignil. — Zakaj nisi vesela! — je rekel ženski, ki jo je držal v naročju. — Večerja ni zate, — je odgovorila. Razumel je; Ni za mene, prišel bo neki bog, neki sorodnik, neki tujec. Prišel bo z nočnim vlakom, prišel bo nekdo s komer on nima ni-kakih zvez in zaradi tega bo moral od tod. In moral bo prav sedaj, ko mu je začela ugajati. Morda le za nekaj dni, dokler bo ta v hiši, toda on ne mara iti. In to prav sedaj ne. Noče iti. Zato je rekel: — Nočem iti. — Vzkliknil je: — Prav nalašč ne grem! — Ponovno je vzkliknil, da ne gre in se ponovno znašel pred štedilnikom. Dvignil je pokrov, v tem pa je ona povsem spremenjena rekla: — Pojej najboljši košček, toda moraš od tod. On bi lahko rekel očetu, da ga je našel tukaj... Bil je jezen in ni občutil, da je njen glas postal prodoren, Glas žene, ki je bila v svojem sklepu odločna, se je spremenil. Želel ji je pojasniti: — Ni bilo zaradi večerje, ampak zaradi tebe. Jaz sem se le spomnil na neknj davnega, otroškega in to davno otroško, ki ni nikoli smelo v mojo sobo, se je sedaj uresničilo in se spojilo s teboj. In od tega mi je postalo toplo. Zaradi tega bi moral ostati, toda ne kot do sedaj. Ne tako mrk in zdolgočasen. Jaz sem te končno spojil s samim seboj iz otroških let. Sedaj se poznava že od de-tinstva. Ona pa je na to odgovorila: — Ne govori o tem. — Objela ga je in zašepetala: — Ne govori. Prosim te, ne govori. In to ni bila več tista ženska, ki jo je prosil: — Pusti me ležati, pusti me molčati. — Ta soba ni bila več dolgočasna soba. V njem se je nekaj spremenilo.— Sedaj je vse dobro, nočem več oditi, nikoli več ne bom odšel. Tudi če pride tisti, ki ima priti.. Jaz imam pravico ostati tu. Hi =ii i!i Ob koncu ulice je mrlela svetilka. Srečal je temnega moškega, ki je hitel po ulici. Obrnil se je in čakal. Temni človek je odprl dvoriščna vrata.. Slišal je znano škripanje, ki ga je tokrat prvič zaskelelo. Počakal je še malo, toda ni mogel videti nočnega gosta, ki je naglo odvrgel plašč in pograbil žensko, jo dvignil visoko medtem ko je ona odsotno pristajala na to in dopuščala objeme. V Milanu so pred dnevi imeli krstno predstavo znanega De Sicovega lilma *Streha» (II Tetto), v katerem sta igrala glavni vlogi dva uneznancan 16-letna dijakinja Gabriel-la Pallotta in 21-letni Tržačan Giorgio Listuzzi. Na sliki De Sica z Gabriello Pallotto na dan krstne predstave Muzejski teden v Sloveniji IZVENEVROPSKE i • i*i Za muzejski teden v Sloveniji v oktobru pripravlja Etnografski muzej zanimivo razstavo etnografskih predmetov iz Afrike, Azije, Amerike in Oceanije. Nekaj teh zbirk je doseglo že lepo starost. Najstarejša zbirka je iz Severne Amerike in predstavlja lovsko kulturo Očip-vejcev iz prve polovice 19. stoletja, poleg raznih mokasinov, zibelke, kanuja in drugih predmetov je zelo značilna pipa, imenovana ka-lumet, po naše mirovna pi-pa. Druga, ne dosti mlajša zbirka, je iz Afrike in pri-] kazuje lepe predmete Barij-skih domačinov. Ti uporabljajo mnogo železa v vsak-uanji rabi. Ne samo orožje, tudi lepotičje in deli obleke so iz železne kovine. Cisto drugačn’ so predmeti iz Kitajske. Neseni, bronasti in porcelanasti kipi predstavljajo različna božanstva, katerim Kitajci zažigajd dišeča kadila in pr;žigajo sveče, da jim odvračalo zlo in prinašajo srečo. Razno okrasje, oblačila, slikarije in drugo pa prikazuje značilnosti njihove stare kulture. Naš tedenski pregled PO ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA Občinstvo in kritika sta pravilno ocenila dosedanjo jug, filmsko ustvarjalnost Poleg umetniških filmov so bili prikazani tudi dokumentarni filmi, od teh so ^Splavarji na Drini» najbolje ocenjeni O festivalu mladih kinematografij, katerega prva prireditev je bila pred kratkim v Bariju v organizaciji mestne obč'ne Bari in rimske revije «Italjug» v okviru letošnjega mednarodnega velesejma v Bariju, smo že pisali in sicer, ko smo prireditev najavili ter nato o-menili filme, ki se bodo na festivalu predvajali. Danes se bomo ponovno pomudili ob tem, da bi prikazali dobre in šibke točke letošnjega festivala. Predvsem moramo takoj v začetku pribiti, da značaj tega festivala nima nikake zveze z zr.animi filmskimi festivali v Cannesu, v Benetkah, v Karlovih Varih ali v Berlinu in bi bila zato vsaka primerjava festivala mladih kinematografij s temi festivali odveč, ker ima- jo omenjeni festivali namen prikazati vsakoletne najboljše realizac;je vseh svetovnih kinematografij, dočim ima festival v Bariju le kulturno propagandni namen, ki se omejuje, kot sam naslov pove, na prikazovanje filmov mladib kinematografij, ki se šele razvijajo. Zato je festival v Bariju nudil 'jugoslovanski kinematografiji, ki se je razvila šele po zadnji svetovni vojni, možnost, da dokaže, do kod je prišl» njena filmska ustvarjalnost s kakšno tematiko se ukvarja, kako je uspela in kje so njene šibke točke. Splošni vtis. ki ga je pustil festival jugoslovanske filmske umetnosti, bi mogli oceniti kot dober in to tako pr' italijanskem občinstvu, kakor tudi pri italijanski SLIKARSKO-AMATERSKA SOLA N. PIRNAT V NOVI GORICI « Med ogromne težave, pred katerimi se je znašla osvo-Lojena Primorska ob priključitvi k svojemu narodnemu telesu, lahko prištevamo kot eno najbolj občutljivih, posledico nekdanjega potujčevanja. Proti temu je lahko uspešno nastopilo šolsko prosvetljevanje primorskega ljudstva, pri čemer so bile koristne vse oblike prosvetnega in kulturnega delovanja. Sem sodijo tudi kulturno-Umetniška društva, katerih jedro še danes predstavlja mladina. Prijatelji barv in svinčnika, ki so čutili pravo puščavsko žejp po lepi podobi našega življenja, so lani jeseni uslanovili, na pobudo slikarja-amaterja Pavla Zamarja slikarski klub. Njihova programska želja ie bila: razširjati likovno u-metnost med delovnimi ljudmi Frimovske Da bi se lahko smotrno vzgajali, so se člani odločili za šolo, ki naj bi delovala po vzoru liubljanske amaterske šole divan Rob», Ljudska oblast je pokazala vsestransko razumevanje za to ivprašanje in iniciativo moralno in materialno pndprla. Vodstvo sole je prevzel akademski slikar Rafael Nemec. Pri uresničevanju zamisli za ustanovitev šole pa so naleteli na vprašanje prostorov. Vso zimo so prezebali s svinčnikom v rokah v neprimernih prostorih, kar je imelo za posledico upadanje števila obiskovalcev. Končno pa jim je v za-čf tku letošnjega leta uspelo, ob vsestranskem razumevanju stanovanjske skupnosti, dobiti primeren podstrešni prostor v V. stanovanjskem bloku. Toda tudi tukaj m bilo mnogo bolje. Mraz je bil nepopustljiv, ko pa je pihal veter, j;m je prinašal prah s podstrešja. Jn \prav ko so delali v takih pogojih, so začeli misliti na adaptacijo prostorov. Ker niso imeli finančnih sredstev, jim ni ostalo drugega kot lotiti se udarniškega dela. Potrebni material in sredstva pa so zbirali pri gospodarskih in političnih or-gi nizacijah. Z delom so začeli v začetku maja in čeprav jih je bilo že precej, je breme prevzela nase skupina petih, ki jim težave niso delale zaprek za izvedbo skupnega cilja. Po štirih mesecih neumornega dela so bila glavna adaptacijska dela pri kraju. Iz sušilnice je postala veža, klubska iola, pisarna in shramba ter prostorna u-čilnica (atelje). Otvoritev je bila dne 8. septembra letos, to je na večer pred občinskim praznikom. Svečanosti so se udeležili predstavniki CK LMS, predstavniki javnega, političnega in kulturnega življenja ter sorodniki pokojnega slikarja ((Nikolaja Firnalan, čigar ime nosi o-menjeni klub. Klub šteje sedaj 22 članov. V glavnem so to delavci, sledijo jim uslužben-c’ in dijaki. Člani kluba se iz Nove Gorice ter iz drugih krajev goriškega okraja S ponovnim šolanjem so začeli sredi preteklega tedna zato, da bi čimprej nadoknadili čas, ki so ga porabili pri adaptacijskih delih. Se letos nameravajo ustanoviti pionirski odsek, ki naj bi skrbel za pravilno usmerjanje nadarjene mladine, ter kiparski odsek, cbogatili bodo klubsko knjižnico. ki naj bi vsebovala predvsem knjige in revije o likovni umetnosti. Za razširitev obzorja bodo organizirali obiske raznih razstav likovne umetnosti ter ogled stalnih zbirk Narodne in Moderne galerije, kjer bodo lahko videli i razvoj slovenske likovne u-metnosti, ki si je z velikimi težavami pridobila svoje častno mesto v našem kul- turnem življenju. Od časa do časa bodo priredili kolektivne razstave, ki naj bi služile kot prikaz njihovega dela. Z javnimi predavanji pa bodo pomagali preprostemu človeku čez oviro, ki ga loči od likovne umetnosti. Klubski prestori bfido tudi shajališče mladih književnikov, igralcev, glasbenikov in vseh tistih, ki ljubijo u-metnost in jim je razvoj kulture na Primorskem posebno pri sicu. Zaradi česar bo klub lahko postal kulturno ..srišče v Novi Gorici odnosno na Goriškem. NO filmski kritiki. Jugoslovanski umetniki so italijanski publiki znali marsikaj povedati in to predvsem preko vsebine niihovih filmov. Njim sicer primanjkuje tisto, kar bi lahko označili kot filmsko izurjenost, vendar je vsebina jugoslovanskih filmov v bistvu tako človeška, da zabriše pomanjkljivosti, kateri jugoslovanska filmska umetnost že ni kos. In italijanska kritika je to značilnost jugoslovanske filmske umetnosti tudi občutila in bila objektiven opazovalec ;n ocenjevalec vrednosti vsega, kar se je v petih dneh prikazalo v Bariju. Jasno je, da je italijanska kritika, v katero vštejemo tudi številno občinstvo, dala največje priznanje tistim filmom, ki so že doslej želi največje priznanje. Sem bi šteli znani mladinski film «Kekec» in novejši film «Dekle in hrastu, o katerih se je publika in kritika laskavo izrazila. Kritika je oba filma ocenila, da zaslužita vse priznanje ne le na domačih, ampak tudi na tujih platnih. Občinstvo je že med predvajanjem občutilo toplino obeh filmov in s svojimi aplavzi nagradilo umetnike in režiserje. Tudi film «Vesna» in «Ešalon dr. M.» sta doživela priznanje pa čeprav ne v taiii meri. Občinstvo je posebno sledilo »Vesni«, kar ni nič čudnega, saj je mladostna dijaška razposajenost, ki se odraža v »Vesni«, tako življenjska in vseobča, da je sorodna vsem, da naj bo to v Ljubljani ali Bariju. Pomanjkljivosti, da rnso filma ((Nevihte« prevedli v italijanščino, je treba pripisati dejstvu, da je občinstvo ostalo do njega precej ravnodušno. Do tu smo govorili o u-metniških filmih. Kaj pa dokumentarni filmi. Dokumentarni film »Črne vode« je *■: ■ ■ M naletel na veliko zanimanje ir to verjetno predvsem zaradi izredno dobre fotografije Franca Vodopivca. Tudi ((Splavarji na Drini« in «Mrtvo mesto« sta vzbudila zanimanje občinstva, dočim I i morali za dokumentarni film «Bor» reči isto. kar smo rekli za film »Nevihta«. Za vseh pet prikazanih filmov ter za ostale dokumentarne filme bi mogli reči, da so dali v celoti realno sliko kakovosti jugoslovanskega filma in ker je jugoslovanska filmska industrija, mlada, bi mogli reči, da je bil uspeh prav gotovo dober To dokazuje tudi italijanski tisk. O «Kekcu» ki je bil pred leti prikazan v Benetkah na festivalu mladinskih filmov, kjer je bil tudi nagrajen, ne bomo pisali, pač pa bomo omenili, kaj piše o ((Vesni« «La Gazzetta del Mezzo-g'orno». Zanj pravi omenjeni list, da je «veder in sentimentalen film, ki spominja na nekatere italijanske filme o dijaškem življenju («Osmi razred gimnazije«), ki ga je občinstvo zelo spontano sprejelo. Pisec članka pa očita režiserju določeno tendencioznost, ko film prikazuje junaka z ((vi- dika sedanjega jugoslovanskega življenja, posebno ko govori o mladini«. Pisec je mnenja, da se zdi, kot bi hotel dati režiser tu tudi rekak propagandistični poudarek — na račun padalcev in drugih športnih dogodkov v filmu. Takoj nato pa piše: «ln vendar je treba dati avtorjem filma vse priznanje, ker je osnova vsebine rešena dosledno z njeno vedro, brezskrbno in lahko vsebino. «Vesna« je vesela zgodba o mladosti, k: so jo realizatorji filma v glavnem dobro podali«. Za režiseria «Vesne» Capa pravi, da je v pričara-nju te mladosti spreten in vešč, le da bi bil moral biti bolj koncizen, da bi tako ne oslabil ritma filma. Med igralci pohvali posebno Metko Gabrijelčičevo, ki je v ((momentih pokaza-,a zelo močno intenzivnost« in Staneta Severja, ki da je «gotov in resničen igralec«. Posebno še poudarja, da je fotografija odlična. Med dokumentarnimi fil-nr pa je po splošnem mnenju »Splavarji na Drini« cdlično tovrstno delo, kjer prihaja posebno do izraza sugestivnost pokrajine in dramatičnost dogodka. Potem ko jo jrečno »zgladili spor med vlado in predsednikom ustavnega sodišča, je prejšnji teden nastala nova polemika. Gre za nitidino zunanjo politiko okrog sueškega spora. Na drugi londonski konferenci je namreč Martino sicer izjavil, da J talija pristopa v novo Združenje koristnikov Sueškega prekopa, vendar pa da ne bo plačevala pristojbin za plovbo njenih ladij skozi prekop Združenju, temveč direktno Egiptu, Zakaj? Zato ker je Egipt Italiji dolžan po trgovskem clearingu nič munj kot sedem milijard lir in trenutno nič ne kaže, da bi mogel Naser, ki trna ogromne stroške z mobilizacijo itd. la dolg plačati. ttCe plačujemo pristojbino za plovbo v okvira clearinga, jo dejansko plačujemo samim sebi«, je poudaril Martino in vse javno mnenje od levice do desnice mu je dalo prav. Toda ni mu dal prav francoski zunanji minister Pineuu, ki takšno stališče Italije ni smatral v skladu z zavezništvom med atlantskimi državami. Tudi Angleži niso bili zadovoljni in so svojo nejevoljo pokazati skupaj s Francozi s tem, da so brez posvetovanja z Italijo predložili sueški spor pred Varnostni svet Združenih narodov. In Martinovo zunanje mine strstvo je P ineauju v ene. uradnemu sporočilu za tisk to tudi precej ostro očitalo, če-prav Martino nikakor ni nasproten reševanju spora pred Varnostnim svetom: venuar misli, da je bila formalna dolžnost Francije in Anglije posvetovanje z zavezniki pred tako važnim korakom. Stvar ni tako huda, če upoštevamo, da o zadevi niso iz Londona in Pariza obvestil i niti ameriške vlade. Vendur pa zadeva s tem še ni v celoti obrazložena. Tudi nekateri ministri v Segni-jevi vladi se z Martinom ne strinjajo in dajejo prav Pi-neaujtt. Pravijo: Kako nuj vendar London in Pariz ravnata z Italijo po zavezniško, ko pa vendar nočemo novemu združenju plačevati pristojbin in jih plačujemo Naserju ter ga s tem podpiramo v tako življenjsko važni zadevi kot je Naserjeva nacionalizacija prekopa, od katerega je oduisna skoro psa angleška in zelo velik del francoske, ekonomije? Martino jim odgovarja: Kdo pa od osemnajstih članov novega združenja sedaj sploh plačuje temu pristojbino? Samo štiri... ln mi nimamo nobenega razloga, da bi bili med njimi ker naša linija poleg zajamčenja svobodne plovbe za vse. države brez razlike (in se zato Francozi in Angleži nimajo ničesar bati) tudi priznanje suverenih pravic Egipta do nacionalizacije. ■— Med nasprotniki Martinovega ravnanja so med demokristjani bivši preds. vlade Scelba in sedanji obrambni minister Taviani ter sedanji socialdemokratski podpredsednik vlade Saragat, dalje republikanski prvak in bivši obrambni minister Pac-ciardi s svojim glasilom ter nova radikalna stranka. Končni razplet tega zunanjepolitičnega in hkrati tudi notranjega spora pa bo najprej pred jutrišnjo sejo vlade, takoj nato pa pred parlamentom. Pravzaprav bi bil moral Martino poročati na vladni seji o tem že pretekli teden, pa se je temu izognil, da bi se med tem ozračje pomirilo. Eno pa je gotovo: da bo velika pečina senatorjev in poslancev na javni razpravi Martinovo politiko odobrila, ker gre za prvi primer v povojni zgodovini Italije, da je njen minister pokazal nekaj samostojnosti. Doslej je namreč Italija vedno samo prikimala na pse, kar so tri zahodne velesile ukrenile. Drugi zunanjepolitični spor ima Italija z Avstrijo zaradi Južnega Tirola. Na izjavo kanclerja Raaba, da Italija ne izvaja sporazuma Gruber-De Gašper i, je Martino odločno odgovoril, da to ni res, češ da je že pred mnogimi leti celo sam Gruber, ki je bil tedaj avstrijski zunanji minister, dejal, da Italija sporazum spoštuje. Spor se je torej zaostril. Prihodnji teren bomo videli, kaj bo rimska vlada odgovorila, ko bo sedanji avstrijski zunanji minister uradno zahteval, naj izpustijo na svobodo na tri leta obsojenega mladega avstrijskega državljana Magra, ki da je v Bocnu trosil letake o priključitvi Južne Tirolske k Avstriji Raab pa bi moral tista načela, katerih spoštovanje zahteva od Italije, izvajati tudi glede koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. V državi zasedata trenutno centralna komiteja Nen-nijevih socialistov in kornu-nistov. Sklepe obeh objavljamo na prvi strani lista. Demokristjani pa se priprav_ ijajo na enega izmed svojih najvažnejših kongresov 10 oktobra v Tridcntu, Sedaj polijo delegate in Fanfani je napravil vse, da bodo v večini pristaši njegove »demokratične iniciativen. Kongres bo moral zavzel: stališče do bodoče Združene socialistične stranke: ali z njo na vlado, podobno kot v Avstriji, tako da bo imela vlada trdno in močno večino v parlamentu, ali pa se bo odločil za enobarvno demokristjansko vlado ki bo odvisna od desni-čurske podpore■ Vatikan te že zavzema za zadnjo rešitev. Tudi to bomo še videli. Suez Kakor je bilo pričakovati, se je konferenca, ki je bila sklicana za ustanovitev Družbe koristnikov Sueškega prekopa, končala z neuspehom, ker m bilo med povabljenimi tn prijavljenimi predstavniki držav tiste solidarno, sti, ki sta si jo Francija in Velika Britanija želeli in pričakovali. Ko sta glavna pobudnika te kbnference uvidela mlačnost tudi v tistih deželah, na katere sta z goto-i ostjo računala, sta se premislila in ubrala drugo pot. Pritožila sta se na Varnostni svet OZN. S tem se Francija in Velika Britanija sicer ni- (Nadaljevanje na 6. strani) Velika razstava Avgusta v Umetnostni galeriji v V' Černigoja Mariboru sli: m Filmska igralka Jester Naefle, ki je igrala vlogo Vide v filmu »Kruh in sola, ki so ga posneli v piranskih solinah, gre sedaj v Španijo, kjer bo igrala v nekem novem filmu Odkar je dobil Maribor svojo lastno Umetnostno galerijo, je pridobil v njenem preurejenem poslopju nenavadno ugodne razstavne prostore ,tako da Černigoj m prvi in n c zadnji umetnik, ki je s svojo razstavo p tem pogledu kar najbolj prijetno iznenaden. Zares, mariborska galerija je doslej najobsežnejšo kolekcijo Černigojevih slikarskih risarskih in grafičnih del odlično namestila. Kakor je poskrbela za druge, tako je tokrat ponudila svojo gostoljubno streho našemu vodilnemu predstavniku sbdobne-(,* likovnegi življenja v Trstu. Hvale vredna prizadevnost mariborske Umetnostne galerije pa je bila s prireditviji pomembnega tržaškega umetnika, ki v tolikšnem obsegu doslej še ni uspel razstavljati, bogato in zares izdatno poplačana. Černigojeva razstava v Mariboru je sledila letošnjim umetnikovim razstavam v Ljubljani in Kranju, toda svoja najpozitivnejša pričakovanja je mogla uresničiti naravno le tam, kjer se jc mogla razprostreti s ISO deli po sedmerih razstavnih dvoranah — p obdravski metropoli Slovenije. Černigoj je danes na pi-iku svojih ustvarjalnih moči neumorno delaven je bil vedno. Umetnostno občinstvo ga je pričelo po vojni se bolj razumevati, kar pomeni ponovno spoznavati in ceniti, saj je odkrilo v njem vitalnost in energije neizčrpne duhovne sile, umetniško potenco, kakršna je redka tudi izven meja njegove domovine. Nepomirljiva aktivnost umetniškega temperamenta, izvirnost in domiselnost v dojemanju sodobnega likovnega izraza, plodovitost in zrelost v po- dajanju blestečih umetniških uresničenj, vse to so lastnosti že tolikanj razvite osebnosti, da je zajamčeno nepopustljivo zanimanje za zmogljivost kvalitete hkrati tudi spričo kvantitativne obsežnosti odbranih del. Pre-prosto rečeno, Černigoja štejemo danes med tiste u-metnike, ki nam vedo mno-gokaj novega povedati in It jim radi sledimo v najmanjše podrobnosti m dognanosti. Tudi do Černigojeve notranje podobe ne bi prodrli v naglici bežnega ogleda, marveč samo v poglabljanju aspektov od dela do dela, v podoživljanju številnih vuriucij njegove neutrudljive a vselej mladostno čile m prožne umetniške pričevalnosti. Gre za odziv, ki zahteva od nas pogum in voljo, srce in razum, čustvenost in intelektualno ostrino, torej človečnost tn estetiko. Kar preseneča tudi na tem skrbno pripravljenem jirikazu umetnikovega opusa zadnjih treh let, je v prvi vrsti svojstvena izvirnost v interpretaciji anga-žiraAih barvnih in grafičnih sredstev, je samoniklost kar najbolj neposredno občutene likovne izraznosti. Ne sumo mnogostranost tehnične obravnave, o kateri nam pričajo z dovršenim materialnim znanjem izdelana olja, tempere, gvaši, risbe, tuši, akvareli, barvna grafika (akvatinte) in obar-vaje risbe, gravure, jedkanice, lesorezi, linorezi, ne samo že dolgo priznano mojstrstvo v suverenem obvladanju materiala in njegovih tehnik, v mislih i-mam predvsem Černigoja kot oblikovalca novih in doslej še nepoznanih likovnih emocij, Černigoja kot tvorca očarljivih fantazij- skih stvaritev in najbolj pronicljive oblikovne imaginacije. Na tej stopnji u-stvar janja dopušča načelo abstraktne stilizacije naravno in neprisiljeno uporabo prvinskih sredstev, tu se poraja svet, ki je poln jpo-je lastne dinamike in ki si je dosledno priboril svojo lastno veljavo. Ze v območju predmetne upodobitve (tihožitja, figuralika, pejsaž) je umetnik svobodno razpolagal s slehernim postopkom likovne karakterizacije svojega motiva, toda v čisto abstraktni gradnji barvitosti in risbe posega asociativno v neizčrpno zakladnico svoje ste-reometrične kompozicije, v inventar čiste ploskovne projekcije prostornih likov. Na robu predmetnosti si o-svaja afigurativni slog sproščenih ritmov, kontrastov in harmonije. Z najpreciznej-jim tehtanjem valeurjev, tonov in prostornih relacij svojega kolorističnega in grafičnega izrazila pa se poigrava samo tak umetnik, kt mu je pričarala poetična vizija abstrahiranih likov, tenkočutno ubrano skladnost vizuelne metafizike. Černigoj jv izkoristil vrsto bogatih izkušenj svojega impulzivnega in mnogo-strano oplojenega razgledovanja: Kakor da bi bilo vse dosedanje prizadevanje, po-čensi od e! spresionizma m konstruktivizma pa do ne-okulistične geometrizacije form, ena sama priprava in napoved lastnega umetniškega razodetja — pot do sinteze in zaokroienja naj-primarnejših spoznanj. Kvadratura kroga ali most med slikarstvom in grafiko, ki spaja barvitost z grafičnim linearizmom. Razpored ploskev in v njej označene barvne in grafične struk- ture. Černigojev vitražni mozaik nojintenzivnejše barvitosti, preprostost komplementarnih barv, a razkošje prevladujočih plavili registrov, muzikalnost svetlih in odprtih tonov, nasičevanje tn redčenje, za vsem tem se razodeva polnokrven kolorist, k■ ga dopolnjuje grafik najodličnejših kvalitet. Ara-beskna bizarnost je ohranila svojo draž, kjerkoli zavrača ceneno dekorativnost ir samodopadljivo ornamen-tacijo, pravilo, ki pomeni ključ edine slikarjeve skrivnosti: nevsiljiva in obzirna eleganca, ki se uveljavlja z rafinirano lahkotnostjo in z vedrim vsevednim nasmehom. Bodimo slikarju hvaležni, a a nam pogosto prizanaša z naslovi, atributi in filozofijo, kjer tega balasta ni treba. To so enostavne kompozicije kondenzirane barvitosti v dobro vidni konfiguraciji nanizanih predmetov, kjer ločuješ gotski cerkveni interieur (»Kranj«, o-ije) od lastne podobe (»Zrcalo«, olje), pejsaž od tihožitja (v številnih barvnih tehnikah) in podobno. Černigojeva razvojna faza, kakor je zagledamo na mariborski razstavi 195ti, pa je privedla umetnika do zrelega viška tudi v grafičnem ia risarskem snovanju. Odpadla je sleherna možnost siučajnostne improvizacije, saj tudi neke vrste fovistič-rn eabstraktni impresionizem« (po Černigoju) niti malo ne pozna kakršne koli samovoljne približnosti in je zares sleherna obarvana ali slikana ploha že v celot-n* kompoziciji preračunana vrednota, sleherna grafična (Nadaljevanje na 6. strani) Dr. FRAN SIJANEC MED AKADEMSKIMI ORGANIZACIJAMI VLADA VELIKO RAZBURJENJE OKROŽNICA ROSSI: NE! SAMOUPRA V! AKADEMIKOV Odnose med akademskimi organizacijami in univerzitetnimi upravami bi bilo treba demokratizirati - Tudi v Trstu je prišlo do ogorčenih protestov Okrožnica št. 4800 ministra z a šolstvo Rossija je močno razburkala mirne vode akademskih organizacij. Se več, postavila je na glave upe akademikov, da njihov reprezentativni organ UNURI (limone Nazionale Universita-ria Rappresentativa Italiana) dobi značaj juridične osebe in bi s tem postal avtonomen organ, ki bi lahko razširil in okrepil svoje delovanje. Akademiki so namreč mnenja, da je nujno potrebno demokratizirati odnose med univerzitetno upravo in študenti in da jim ni mogoče več za Mladina naj potuje Zelja po potovanju je mlademu človeku ie prirojena lastnost in če mu bo danih le nekaj možnosti, da kaj potuje in vidi, bo te brezdvomno izkoristil. Sko-ro po vseh evropskih pa tudi izvenevropskth državah so se mladinska potovanja v zadnjih letih zelo razširila ir; dosegla velike uspehe, kar je vsekakor pozitivno. S tem da mlad človek obišče m si ogleda znamenitosti svoje domoi. .ie ter tujih dežel, se nauči ceniti in zna primerjati domače s tujimi lepotami ter poleg tega spozna nove ljudi ter običaje. Vse to bo nedvomno vplivalo na mladino, da postane pobudnik mirnega sožitja in/ prijateljstva med narodi. Seveda niso mladini v vseh državuk dane ugodnosti v isti meri, in bo treba je mnogo napraviti. Predvsem bodo morale tudi oblasti imeti več razumevanja in z raznimi olajšavami favorizirati in popularizirati laka potovanja. > Pri nas v Italiji stanejo potovanja precej in mladina skoro ne razpolaga z raznimi olajšavami. V raznih krajih in v večjih mestih obstajajo mladinski hoteli, ki po sorazmerno ugodnih cenah sprejmejo mladino za prenočevanje■ Z druge strani pa je treba ugotoviti, da je hrana precej draga, kot tudi prevozi po državnih železnicah, ali na drugih prevoznih sredstvih. Potrebno bi bilo, da bi mladina vsaj v počitniškem (asu uživala večji ali manjši popust, s čimer ne bi bila prehudo oškodovana uprava državnih železnic. V tem pogledu so v Jugoslaviji napravili več. Tam so v zadnjih letih zgradili precejšnje število mladinskih prenočišč in letovišč. Med njimi se posebno odlikujeta letovišči v Dubrovniku in Zadru, ki sta kljub svoji veliki kapaciteti v poletnih mesecih' skoraj vedno popolnoma zasedeni. Organizacija «P očitniška zveza Jugoslavijes, ki ima nalogo, da pospešuje potovanja mladine ima v svojem nagrtu, da zgradi še vetje 'število stavb, ki bodo služile potujoči mladini v raznih krajih in v tistih središčih, kjer je potreba največja. Največje objekte bodo zgradili na Hrvatskem in to: v Zagrebu, na Reki, v Splitu in na Plitvičkih jezerih. V teh domovih prenočujejo člani z nočnino od 40 do 100 dinarjev, kar vsekakor ni velika vsota. Poleg tega uživajo člani Počitniške zveze, ko potujejo skupinsko v številu od petih članov naprej, 75 odstotkov popusta na železnicah, kot tudi na ladjah in parnikih. Posebno ob dalmatinski o-bali je bilo letos živahno. Mladinska letovišča se tu vrstijo v velikem številu od Zadra pa do Ulcinja. Lokalna organizacija za Slovenijo pa je organizirala vet skupnih potovanj po raznih krajih Slovenije in Jugoslavije. Med drugim je organizirala 20-dnevno krožno potovanje po Jugoslaviji za 500 članov, potovanje po Panonski nižini (od Medjt-murja do romunske meje) za 60 čl°n°v, dalje po poteh IV. ofenzive za 60 članov in pa za 30 članov pohod po poteh srbskih partizanov. M. B. dolgo braniti soudeležbe v aktivnosti univerz. Te težnje so odraz vseh tistih krogov javnega življenja v državi, in predvsem a-kademikov, ki streme po splošni demokratizaciji, ki se mora začeti prav na univerzah, saj bo od tam odšel vodilni kader, ki bo moral v bodočnosti prevzeti vajeti u-prave. Vsa ta hvalevredna stremljenja akademikov je podprla vrsta naprednih poslancev, ki so pred kratkim predstavili vladi osnutek zakona za podelitev juridičnega statusa vsem reprezentativnim organom. Med podpisniki tega zakonskega osnutka je bil tudi poslanec Rossi, ki takrat še ni bil minister za šolstvo. Zelo čudno se je zdelo, da so v novi Segnijevi vladi demokristjani pustili šolsko ministrstvo socialdemokratom. Jezuitsko glasilo «La Civilta Cattolica« je namreč podčrtalo. da katoliki ne bodo dopustili na šolskem področju naprednejših reform. S tem bi izgubili najmočnejše orožje, ki ga ima v Italiji črna reakcija. Celo Martino, sedanji zunanji minister je zapustil — hote ali nehote — mesto ministra za šolstvo, potem ko je skušal uvesti nekatera nova načela in metode. Za liberalcem je tako prišel na vrsto socialdemokrat, za katerega pa so demokristjani prav dobro vedeli, da ne bo povzročal preglavic in v resnici Rossi, ki pripada desnemu krilu socialdemokratske stranke, jih ni razočaral. To je prišlo do izraza v šolski organizaciji in zlasti učnih programih, ki so vedno bolj črno pobarvani in kjer o naprednejših stremljenjih ni ne duha ne sluha. Sedaj pa je minister izdal okrožnico št. 4800, ki tolmači kaj malo simpatičen, drugače pa na pol pozabljen, zakon iz leta 1951. Formalno okrožnica na prvi videz ne izgleda prehudo nedemokratična, ker zahteva le, da je proračun raznih odsekov reprezentativnega organizma (kot na primer športni oddelek, zveza študentov tehnike itd.) sestavljen in o-dobren od univerzitetne u-prave. V resnici pa predstavlja ta okrožnica hud udarec in odločen «ne» želji akademikov po samoupravi. Okrožnica je vzbudila po celi Italiji vrste protestov. Tudi v Trstu se je sestal pre-teko nedejo «odbor tridesetih«. kjer so zastopane različne politične organizacije in visokošolci. Značilno je dejstvo. da so protestni dokument podpisali tudi predstavniki katoliških akademikov (FUCI), kar dokazuje, da je okrožnica v resnici zelo malo popularna. Protestu se niso pridružili le ekstremisti desnice v skladu s svojimi načeli, ki ne dopuščajo nika-kih demokratičnih in avtonomističnih stremljenj. M. LAH Šolsko leto se pričenja FILA TJtLIS T1ČJVEZANIMIVO&U AMERIŠKE NOVOST! Združene države Amerike so izdale 3. septembra znamko za 3 cente, ki je posvečena «Dnevu dela« — «Labor day», ki ga v ZDA praznujejo prvi ponedeljek septembra in ki zrači povratek s počitnic in pričetek dela v novi sezoni. Dne 24. septembra pa je izšla druga znamka za 3 cente, ki prikazuje pivi ameriški naravni spomenik «Devil’s Tower» — ((Hudičevega stolpa«. Leta 1906 je predsednik Theodore Roosevelt proglasil ta stolp za narodni spomenik. Ta stolp je ogromna skala visoka 452 metrov in je ognjeniškega izvira; ob vznožju ima premer 250 metrov. Ta «stolp» je povezan z indijansko legendo, po kateri je sedem deklic, ki so bežale pred medvedi, prišlo do te skale, katera je pri- 0B IZBRUHU RASISTIČNIH POGROMOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH «ŽIVE JIH BOMO SEŽGALIb so vpili fanatiki črnim otrokom Do pravih nemirov je prišlo zaradi odloka vrhovnega sodišča ZDA, ki odpravlja rasno diskriminacijo v šolah ■ Kljub gorečim križem Ku Klux Klana je pričelo delovati več sto mešanih šol, kar predstavlja velik korak za odpravo diskriminacije med belimi in črnimi ljudmi 1. septembra se začne na šolah Združenih držav Amerike redni pouk. Tako je bilo tudi letos. Vendar ne povsod. V sedemnajstih južnih državah, kjer živi večidel ameriško črnsko prebivalstvo, so med 11 milijoni učencev o-snovnih in drugih šol tudi 3 milijoni črncev. Medtem ko so v severnih državah že davno opustili ločeno šolanje belih in črnih otrok, se nekatere južne države tega krčevito oklipajo. Odlok Vrhovnega zveznega sodišča o ukinitvi ločenega šolstva je naletel tod na tolikšen odpor, da je zvezna vlada popolnoma brezmočna. To velja predvsem za rasistično najbolj nestrpne države, kot so Georgia, Mississippi, Louisiana. Južna Carolina in še nekatere dru- ge- Po odloku vrhovnih sodnikov naj bi že lansko, posebno pa letošnje leto sedli o-troci belcev in črncev v skup. ne razrede. Do tega odloka je prišlo ne samo zaradi tega, ker je ločeno šolstvo diskriminacija proti črncem, ampak tudi zato, ker je bilo srednjih in više organiziranih šol za črnce premalo ter so morali zato črnopolti dijaki odhajati na črnske šole, ki so bile včasih zelo oddaljene od doma. Ko so letos odprli prve mešane šole in so stopili v te prvi črnski učenci skupno z belimi, so rasisti na Jugu po- Med nemiri so rasisti napadali tudi fotoreporterje, ker Je večina tiska obsodila rasistično divjanje OSLOVO CE Novsplošn« jugoslovanski mladinski list Namesto dosedanje »Omladi-ne» in republiških mladinskih listov »Novine mladih«, «Omla-dinski pokret« bo 10. oktobra začel izhajati nov splošno jugoslovanski mladinski list aMladost«, Nekoč v sivi preteklosti naše zemlje, pred davnimi, davnimi časi, so nosile živali v svojih glavah enak delež pameti in norosti, kakor dandanes ljudje. Toda ti se takrat še niso imenovali ljudje, marveč živali, ker so jim bili po pameti in norosti povsem enaki. Razlika je bila ta, da so nekateri nosili dolg gobec, nekateri pa kratkega. Ker torej ljudi, kot jih poznamo dandanes, takrat še ni bilo, tudi domačih živali ni bilo in so se po travi pasli le divji prašiči, divji osli in divje mačke. Na svetu je vladal mir, kot si ga danes komaj lahko mislimo. Ker so bile živali pametne, so se hranile le z rastlinami, zato mačke niso preganjale miši in psi ne mačk. Ker pa so bile neumne, so izbrale za cesarja divjega osla, ki je bil poleg človeka najbolj raztresena žival. Zato ni čudno, če je nekega dne izgubil svojo pamet, tako da mu je preostala samo neumnost v glavi. Toda živali so ga vseeno spoštovale, kajti bil je njihov cesar, čeprav malo prifrknjen Kmalu pa je osel opazil, da je drugačen od o-staiih živali in v svoji jezi je sklenil zbrati na svojem dvoru vso pamet, kar jo je bilo na svetu. Ukazal je svojim služabnikom, naj gredo od polja do polja in od gozda do gozda ter poberejo pamet sleherni živali. Najprej pa je vzel pamet njim samim. Ti so potem v slepi pokorščini krenili v svet in zbirali pamet v ogromne koše, ki so jih nosili na hrbtu. Živali so se branile oddati modrost in cesarjevi služabniki so imeli hude boje, preden so jih ukrotili. Toda brž ko so jim odvzeli pamet, so jim začele ploskati in hvaliti modrega cesarja, kajti tako jim je velevala neumnost, ki je ostala sama v njih glavah. Tako so cesarjevi služabniki dospeli tudi do človeka, o katerem smo dejali, da je bil že takrat zelo raztreseno bitje, tako raztreseno, da je oddal cesarjevim služabnikom neumnost namesto pameti, kar pa ti niso mogli zapaziti, ker je bila tudi v njihovih glavah zgolj neumnost. Toda neumnost ni kakor pamet, ta se ne da ugnati kar tako v kozji rog! Se preden so dospeli služabniki na dvor cesarja osla, se je izmuznila skozi špranje v kosu in se vrnila k človeku. Sedem let so služabni- ki nosili cesarju zvrhane koše pameti. Bilo jo je toliko, da si je osel umislil ogromno skrinjo, ki je segala od zemlje do najvišjih gora. Vanjo je strpal pamet, na pokrov pa postavil svoj prestol, kjer je potlej noč in dan počival, zviška ogledoval neumni svet in občudoval samega sebe. Uboga pamet je dolgo žalovala za svojimi lastniki. V skrinji se je dolgočasila in umirala od samote in zapuščenosti. Končno pa tega ni več prenesla. Izpulila je iz oslovega repa dolgo dlako in se nanjo obesila. Toda odkar ni bilo več pameti na svetu, je gospodovala živalim neumnost. Nastala je stiska in kri je oškropila zemljo. Mačka je začela preganjati miš, pes mačko, lisica kokoš in tudi volk se je naveličal jesti travo ter začel klati vsepo-vprek. Celo osla so treščili s prestola, ker so menili, da neumnost ne potrebuje drugega cesarja, kakor samo sebe. Le človek je obdržal svojo pamet in takrat je tudi dobil ime človek, ker se je začel razlikovati od živali. Toda po neumnosti jim je ostal se vedno enak. divjali. Mnoge Črnske druži-so se ustrašile viharja in te šole že vpisanih otrok niso pustile k pouku. V malem mestecu Clintonu v državi Tennessee so letos v skladu z zakonom Vrhovnega sodišča prvič odprli mešane šole. V srednje^ solo se je vpisalo 12 fantov in deklet črne polti. Toda tudi ta je bilo za bele «nadljudi» preveč. Črnske dijake, ki so odhajali v šolo v spremstvu policije, so na poti napadli s kamenjem in gnilim sadjem. Razbesnela tolpa rasistov je zasedla šolo, tako da so mo-ali črnske dijake odpeljati domov v avtomobilih. Po mestecu so se začeli pogromi, kakršne so doživljali samo še Židje za časa Hitlerjeve Nemčije. Črnci so zaklepali hišna vrata ter s trepetom čakali, kaj se bo zgodilo. Ce so našli podivjanci na cesti črnca, so ga pretepli in opljuvali, avtomobile črncev pa so razbijali in zažigali. Ista usoda je doletela prodajalne in delavnice črnih domačinov ter tistih belcev, ki simpatizirajo z ukinitvijo ločenega šolstva. Rasisti so besneli po ulicah Clintona polnih sedem dni — dokler se niso izčrpali. Vlada je poklicala na pomoč vojsko in pred zgradbo sodišča so stali tanki. Ti so od časa do časa krožili po ulicah in razganjali demonstrante. Pripadniki Ku-Klux-Klana so zažigali križe — simbole smrtnega sovraštva do črncev. Ko so peti dan nemiri nekoliko ponehali, so šole spet odprli. Od 12 vpisanih črncev jih je prišlo k pouku samo devet. Ostali so se zbali. Beli ičenci, nahujskani od staršev, so mešano kolo bojkotirali. Od 800 jih je prišlo k pouku samo 250. Do črnih sošolcev so se vedli nesramno, jim obračali hrbet ali pa jilr sramotili prav tako, kakor so slišali svoje starše. To zastrupljanje mladih ljudi, ki sami po sebi nimajo nobenih vzrokov, da bi sovražili črnce ali se čutili vzvišene nad njimi, je v tej nacistični vojni najbolj žalostno. Podobne demonstracije proti mešanim šolam so izbruhnile tudi v drugih mestih. V Oliver Springu so nosili po ulicah križe z napisi, ki so grozili qrncem s smrtjo. Prvo noč so se zbrale v mestu prave teroristične bande, ki so vsaka na svojo roko obračunavale s črnci. Ce ne bi posegla vmes policija, bi prišlo do pokola. Namestnik šefa policije, ki je poizkušal zaščititi črnce, je dobil v hrbet kroglo. Demonstranti so streljali celo na vojaške pa-trplje. V mestu Mansfieldu (Texas) so govorili rasistični voditelji; «Ce je bog hotel, da bomo vsi enakopravni, zakaj je dal črncem črno kožo? Naj črnci žive, toda v Afriki in ne pri nas!« Do nemirov v čela rasti, tako da medvedi nisc mogli doseči deklic; skala je rasla, dokler ni dosegla oblakov, sedem deklic pa je šlo v nebesa kjer so se spremenile v sedem zvezd. Zanimivo je še to, da ni še nikdar noben alpinist dosegel vrha tega «stolpa». Le leta 1942 je planinec George Hopkins dosegel vrh, a zato ker se je vrgel iz letala s padalom. V New Yorku je ameriška podružnica aukcijske družbe Harmer objavila rezultate sezone 1955—56 Inkasirali so 1.702.834 dolarjev, kar je še enkrat toliko kot v prejšnjih sezonah. K temu visokemu številu so pripomogle aukcije prvih delov znane Casparije-ve zbirke, iz katere je tudi znamka, ki je doslej dosegla največjo ceno za posamezno znamko na ameriškem tržišču; je to znamka za 9 kron iz Baaena z napako v barvi, za katero so inkasirali 20.000 dolarjev (okrog 12,600.000 lir). V Clevelandu je neki filatelistični trgovec začel sprejemati . v zameno za nakup znamk stare znamke, duplikate in vse to plačuje po c.obrih cenah. Tudi v filatelijo prodira način kupovanja ki je že precej časa v veljavi v prometu z avtomobili- V Washingtonu je poštno m.nistrstvo objavilo razpis za tovarne kemičnih peres. V vseh poštnih uradih ZDA nameravajo zamenjati stara peresa s črnilom s kemičnimi peresi (biro). Poštno ministrstvo potrebuje milijon peres -,n 300.000 verižic s katerimi bodo pritrdili peresa v poštnih uradih. V Washing1onu je Postma-ster General, t. j. poštni minister, objavi1 podatke o nakladi nekaterih znamk iz preteklih let, katerih klišeji so bili uničeni. Narodna garda; 123 milijonov, Bodoči kmetic; 126 milijonov, kamionska industrija. 131 milijonov, Geor Eastman: 136 milijonov, Gidsden Purchase 110 milijonov. V New Yorku je nastanjen v pristanišču poštni urad za cenzuro, ki kontrolira vse poštne pošiljke ki prihajajo iz držav sovjetskega bloka. Na vse take pošiljke nalima-jo etiketo z napisom «Exami-nated-Passed«. Ni znano, ali je to politična ali carinska cenzura. V New Yorku so dognali, da izmed dvajsetih dnevnikov, ki izhajajo v ZDA jih Je devet, ki objavljajo redno rubriko filatelističnih malih oglasov. Vsem, ki se bavijo s filatelijo je znano, da je treba prištevati v vrsto tematskih zbirk tudi zbirke, kjer dobimo znamke z verskimi motivi, ne glede na to, kakšni veri pripadajo, motivi, ki so na znamkah prikazani- ^ leg številnih znam1 , kazujejo kat0'l*tjeve ii I* ke in druge m0-'^2naBS toliške vere, ima™° ^ 9 ki prikazujejo Žid ^ j. distično, hindiaističn j ge vere. Med izdajajo največ znam* tivi iz katoliške v ^■ varno Vatikan, _v»tei* Španijo. Irsko m n ^ meriške države. Neka« ^ ge države izdajajo , sa do časa kakšno verskim motivom. ,, ki Panama so PrlS1; $ kai meseci do dob« sl;ce, kako z ji-L k denarja, ker je ? je precej filatel ^ s takšnimi ***»£• Sklenili so izdfr* _aPež«r portreti vseh 2b0 ^ so od svetega Petro * - K’ vzbudila vir naspr^0' ^ I li na sveti stolici. filatelističnih kr°glh' * ustrašili pred kim številom zrn amk ie sestavljena w znamk, na kateri / direkcija vsake „ lahko dela kar ho*. f smo pred kratkim tovrstno serijo ^vanJ!: *l ki s® .. zani vsi papeži, >1 ime Pij. Serija V j! všečnost; je pre . jrf liji jo filate^ lir, prodajajo po 51 gDA p vsekakor precej. ..-vili panamska vlada v / klamo za to sen ) Life čez ce10 skJ 'do< ie potrošila - gjj Serijo nudijo za jev. Ameriška Weekl1 p revija «Linn s ""'neksij News» je objavi}3 v P kov o tem vpra šani“u Carl Pred neko šolo v MontgomeryJu so obesili lutke črnega dečka in belega ameriškega vojaka. Med nemiri je namreč odločno nastopila armada mestu je prišlo zaradi tega, ker so se vpisali v mešano šolo — trije črnski dečki. ((Žive jih bomo sežgali«, so vpili fanatiki. Rasni nestrpneži iz vrst komitejev za zaščito belcev poizkušajo svoje reakcionarne in za današnji čas absurdne nazore zaviti v plašč borbe za zaščito krščanstva. Vodja rasistov v Clintonu — neki Carter — je vpil na zboru belcev: «Naša borba je borba krščanstva proti brezbožnemu komunizmu. Na Severu so se ameriški državljani pomešali z vsemi mogočimi rasami. V tem je nevarnost! Ce ta proces ne bomo zavrli, Pošteno jo je skupil fotograf Jack Corn, ki je med nemiri v Clintonu skušal posneti nekaj fotografij bodo Združene države kmalu postale ruski satelit«. Pod plaščem borbe proti komunizmu je vodil svoje ((čarovniške« procese zloglasni MeCarthy, danes ga vodijo proti črncem rasistični demagogi. To je priljubljena parola ameriških reakcionarjev vseh vrst in barv, če hočejo preprečiti nekaj, kar jim ni všeč in uveljaviti nekaj, kar bi jim prinašalo koristi. Zanimivo je, da se ameriška zvezna vlada noče vmešavati v rasne spore Juga, čeprav gre tu za očitno kršenje zveznega zakona. Pred vrati so predsedniške volitve in državniki morajo biti zelo previdni, da se ne zamerijo ne belim ne črnim volivcem na ameriškem Jugu. Zato predsednik Eisenhower apelira bolj na dobro voljo in treznost kot pa na odločnejše ukrepe za potišanje razpiho-valcev rasnega sovraštva. Čeprav so se reakcionarji na Jugu zakleli, da ne bo prestopil v učilnice belcev niti en črnski otrok, je vendar začelo z delom več sto mešanih šol. Črnski otroci so doživeli grenke izkušnje z belimi ljudmi, ki sicer radi govorijo o demokraciji in svobodi, pri tem pa mislijo na svoboščine belih. Toda led je prebit (tega so se rasisti najbolj bali) in počasi bodo tudi na ameriškem Jugu izginili ostanki pregraj, ki ločijo črno in belo prebivalstvo. rih je člankar prišel do zakljuc lagi dokumentov tili namska vlada P° priPt’, kaj trgovcev, d .^ajJ vse potrebno za jot"1 znamk, za kar bodo ^ „ di procente. ste navadna sp -p ' klada pa iemUe . #0f ; vrednost: 15 ^ 1 merkov za ,r„nv l> ■ znamk. '0 mil')0 1 njo znamko ki P b» ja XII. Brez dv°» (e g' nekaj letih ce^r!lči vij trgovci že sedaj ni Poštno padla in prav V°J name pa je serije teh znamk ke štiri mesece^ ^ vsa izdaja trajal* j 1' -j*1,, d Sedaj je že v serija, ki bo Pr jp( papeže, Pavel. ki so se roj*' ;tv* Za stoletnico ‘“-0»' stvenika Bal laha je izdala 1» f jS, sko znamko za je pospeševal ljudsko vzgojo AUTOVIE CARS PROGA TRST - BAZOVICA - PADRICE TREBČE Tovarna pohištva Vittorio Lorenzi TRST, UL. ZOVENZONI * - TEL. 94366 Izložba: v Drevoredu XX. septembra 53 PO NAROČILU AMERIŠKE KUHINJE IN DELI POHIŠTVA — JAMSTVO 10 LET — PRODAJA NA OBROKE Odhodi s postaje Trg l.ibertd in Stara OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, D-> 14., 15., 16., 16.50, 17,30._,_ 18., 18.50, 19.50,^204^ ^ )jjS _ _ pii««*V 8.15, 9.30, 10.15, IT’ __________ 18.50, 19.50, 20. d' OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.39, 10., 11., 14.30, 15., 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Libertd . .»n, OB DELAVNIKIH; ob 7.30, 10.15, 13.10, 15-. V> OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 10., 13.10, 14 30, Odhod s Fmetičev „ m « OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 10.50, 14.05, OB PRAZNIKIH; ob 8., 10.50, 14., 15.15, 18.50, * PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05, 18.05, ' PROGA TRST - KOZINA - HERPE1^ oi }■11 Odhod s Trga Libertd ob 7. uri. Iz ^er^Jec^‘ Vožnje vsako drugo sredo in soboto v m . jp PROGA TRST - DOMJO - BOLJUNEC - p -PREBENEG 13- .O* Odhod s Trga Stare mitnice l2c5. * OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20, ' jp1 16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 g.05, OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35», H ^ 18.15, 19.35, 20.40, 22.05 „bene*8’ N. B- * Samo ti avtobusi vozijo do Fre se ustavijo v Dolini. ^ PROGA TRST - DOMJO - RICMAN ^ Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice jg05, OB DELAVNIKIH;.ob 7.35, 10.35, 12.20, 13-™' ^ OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05. 16.20, PROGA TRST - ADAMIČ - MAČKOV Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. Tg PROGA TRST - OSP - MACKOvD Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. ^ PROGA TRST - PODLONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice ^,40. j OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40**, 7., 7.2» ' o2 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 1015, 10.30*, Vl5*',, U 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**, 13.40. 0 ji 15.16*, 15.45*, 16., 16.20, 16.40, 17., jO.9*’ .J, 18.30**, 18.50, 19.20»», 19.40, 20.05**, 20.3U’ P' 21.40, 22.15*, 22.45*, 23.20. lO * informacije kličite telefonski številki J ' t&m&m DOPISI IZ NAŠIH KRAJEV PRIPRAVA NA TRGATEV 9'*Vn° zastopstvo za prodajo, nadomestne ei* in diuge potrebščine ter delavnica r*E Ul. sv. Frančiška 46 • Tel. 28-940 125 150 150 Na carinarnici uredimo vse, c cm kar je potrebno za izvoz ccm Originalni nadomestni deli pretakanje, zalivanje, Precejanje in čiščenje. Prvo 1* na vrsti polnjenje. Pri tem “Pravilu skrbno preglejmo insko posodo. Ce je v sodu “st duh po žvepleni kislini, Joosča sod pred polnjenjem dobro izplahniti, če pa zapazimo najmanjši tuj duh, nramo sod ponovno dobro 'Miti, Zaduhel vonj in okus |j? PZesnob' sta vinski napa-. °d slabe posode in se ne Popolnoma odpraviti :z vina. Z moštom ni dobro nikoli Popolnoma napolniti, da mošt e Prikipi do vrha. Pustimo Metino soda praznega. Ko 'neha vrenje in se j.e nesi v'eS*a na dno posode, eai pretakanje, ki ima na-‘ ločiti vino od d-rož in '“snage ter mu s prezrače-izboljšati okus. Pravo-njSBo Pretakanje (presnema-fhlsdega vina je prvo zleta: nto rlevo opravilo. Pretaka-> z natego s škafom in s ^Pelko (pumpo). Najnavad-s.Pfa Petega je gumijeva cev. j., kinim pretakanjem zabra-/'m° Pristop zraka do vina. a-i' dobro za stara, god-vina; mlada vina pa mora .ježiti zrak. Zato naj teče- jo tako skupaj tepemo tako dolgo, da se popolnoma speni. Ko to vlijemo v sod in vino dobro premešamo se beljak strdi in potegne na dno posode vse, kar je bilo kalnega v vinu. Ko se gošča sesede na dno, je treba vino pretočiti. PROSEK se tudi vedno bolj zaveda svo. Ida bi bilo tako, če bi nam v 0aiprej v škaf, in sicer , ■ da teče vino primerno °k° *n se razprši. Crpai-t"h v vseh večjih kle- Pri starem vinu, ker se njimi dela hitreje, bolj Ln,;n° in nas toliko zgube. 0, — se to opravilo vrši ta^0g Martinovega, drugo preko anie pa okrog velike noči, ;a ** prične klet segrevati d'r ,Preti nevarnost, da bi se fi-V* J&tnle razkrajati in dvi-jijJ' tretjič pretakamo v juto]' avgustu, da se vino u.,1 Sod z mladim vi- ‘ (če kipi> je treba takrat "oliko Ce Sl»int tirno izprazniti. Vino 2 do 3 tedne pred pretakanjem premra-v (odpremo okna in vrata ji rzIem vremenu), se vrelne t ‘c^in nesnaga v moštu hi-tsJe vležejo. Pretakati je tre-Vj. Vselej ob lepem, jasnem „ *'nu. Ako pretakamo ,ob (južnem) vremenu se ■ ‘ 0 Pripeti, da se drože v Res drži očitek, ki ga slišimo od več strani in tako pogosto, da je iz naše vasi, ki je tako velika, premalo dopisov. Med tednom je več dogodkov in vedno tudi mnogo vprašanj, ki so vredna, da se objavijo. Peresa sposobno mladine je pri nas mnogo... V zadnjem dopisu iz naše vasi ste omenili, da je naša vas že staro kmečko naselje. Tega svojega značaja ni še zgubila. Sicer imamo le tri samostojne kmetije in je vas že pretežno delavska, a v«aka hiša ima nekaj zemlje, ki jo skuša kakorkoli izkoristiti, pretežno s cvetličarstvom, ki se vedno bolj uveljavlja. To je razveseljiv pojav. Seveda nam manjka u-strezno strokovno znanje in fci bili res potrebni tečaji, ali predavanja. Ti se nam od ene in druge strani obljubljajo, a jih le ni. Se vedno pridno mlekarimo (okrog 130 krav) in bi mogli z umnim gospodarjenjem še bolje. To bi bila dvojna ko-i:st; večji in boljši mlečni proizvod in več ter boljši, gnoj, ki naši zemlji tako primanjkuje. Razen travnikov in ,viiv so lačni gnoja tudi vinogradi, ki zavzemajo razmeroma veliko površino, saj pridelamo še vedno okrog 1500 hi vina. Koliko dobrega gnoja bj jim bilo treba! Letošnji vinski pridelek kaže biti srednji, nekaj ga je odnesel mraz, nekaj neprimerno vreme ob cvetju, nekaj suša, nekaj pa pomanjkljivo negovanje. Trta je do zadnjega dežja zelo pogrešala vlage. Izkušeni gospodarji pravijo, da je treba po dežju jega velikega pomena in izboljšuje svoje poslovanje. Kaže, da ima v načrtu marsikaj novega. Mnogo razpravljamo, kako nujno potrebna bi bila dvorana za sestanke, predavanja in kulturne prireditve. Nihče ni pri tem tako močno zainteresiran in za to tudi poklican kot prav to društvo, ki mu je razen gospodarske poverjena tudi prosvetna naloga. Sicer pa narekuje zgraditev dvorane tudi naraščajoči tujski promet. Zato upamo in smo — kot vse kaže — tudi gotovi, da se bo to v doglednem času zgodilo. In še ena razveseljiva novost. Naša ljudska knjižnica, ki je spala kakih sedem let, je lani spet oživela. Za to gre zasluga naši mladini. Lepo jo je uredila in sedaj ljubosumno čuva v novih omarah 1300 leposlovnih, mladinskih in po-ljudno-znanstvenih knjig. Vsako nedeljo gre med mladino okrog 40 knjig, v jesenskih in zimskih večerih pa se bodo z njimi zabavali tudi odrasli. Na to dejavnost naše mladine smo ponosni in jo bomo v tem tudi podpirali. BRIŠČIKJ tem gospodarstvu posvečali um ali znanstveno tehniko kot v drugih gospodarskih vejah. Umno delo pomeni skrčenje obdelane površine, olajšanje truda in večji gospodarski u-speh. Naša vas ima za to dosti možnosti, ki pa je žal ne vidimo, ker je interes mladine zapičen drugam, in sicer tja, kjer je manjša možnost za naš obstoj kot pa je na zemlji. Tako bo vse dotlej, dokler bomo ostali brez pouka in vidnih primerov res naprednega gospodarjenja. Zato smo tudi mi mnenja, da nam je treba strokovnih predavanj, in sicer predvsem iz živinoreje. 10NJER v nu j, ^“d pretakanjem dvigne-’ ker odprtem sodu kollaa°ma večji zračni pritisk rcdt2Unaj (gorkejši zrak je dela, se lotijo kmečkih opravil. Avstralija je odtegnila lani nekaj vaščanov letos pa eno mladenko. Vas se postopno modernizira in stari slog z značilnimi skriljnimi strehami bo skoro popolnoma izginil. Gostilne in trgovine nočejo zaostajati za mestnimi. Tudi mi živimo vedno bolj po mestno in vedno več trošimo. Ob lepih nedeljah je vedno več ieletnikov; dober kraški zrak, ki nam ga ne manjka, in dobra, solidna potrežba z jedjo in pijačo so dobre vabe, dober teran pa je menda še najboljša. Kot znano, je občina zgradila nad vasjo proti Repen-tabru lepo gtavbo za javno kopalnico. ki še bila izročena svojemu namenu. Je res zelo potrebno, da se to zgodi čimprej in prosimo občino, da to pospeši. O poti proti Brišči-kom smo že pisali. Vsi vozniki se je presneto bojijo in izogibajo ter raje zavijejo čez Opčine. ' Gdgovarfala bi kvečjemu težkim, a praznim tovornim vozom —, ki pa jih več ni — nikakor pa avto-vozilom, ki so prevzela cestni promet. Mogoče je za silo uporabna le pot od kamnoloma proti Briščikom petrovica, ki jo «popravljajo» težko obloženi kamioni. Tudi tokrat se moramo, žal, pritoževati zaradi naših vaških poti, ki so v zelo slabem stanju. Zdi se, da jih občina nalašč zanemarja. Te dni so sicer prišli delavci in smo upali, da jih bodo popravili. Pa so le nekaj pomeli in odšli. Po zadnjem nalivu so poti slabše kot prej. * * * Naši kmetje so se že pred nekaj meseci sestali in med drugim pogovorili o nujni po. trebi poljskega čuvaja. Nekateri so že predlagali, kdo bi bil najbolj primeren za to službo. Izbrali so namreč domačina, ki pozna vsa polja in njih lastnike. Poslali so na občino tudi prošnjo, ki so jo vsi podpisali. V prošnji so poudarili, da smo imeli v Lo-rjerju poljskega čuvaja tudi pod fašizmom ko ni bilo take ((demokracije«, kakor jo imamo zdaj. Zdi se nam pa, da take prošnje večkrat m najrajši romajc v koš. Poljski čuvaj nam bi zelo koristil zlasti zdaj v jeseni, tfiUte in citate Pii molski dnevniki REPENTAR0R se kljub mnogim težavam :n meni le brezuspešen ali vsaj oviram tako trdno drži in malo uspešen trud in gospo-dobro napreduje. Želimo ji še i darski zastoj. To ima mladina večje uspehe. pred očmi in se zato temu o- Naše gospodarsko društvo I pravilu izogiba. Ne verujemo, OSJE GNEZDO ko je dozorelo grozdje. Veliko škodo nam delajo razni malopridneži posebno v vinogradih pri Ključu, prav zaradi tega, ker ni poljskega čuvaja. * * * Tudi na pralnico še dolgo česa zaman čakamo in o tem se je že dost1 govorilo in pisalo. Skrajni čas je, da bi občinska uprava ustregla našim ubogim pericam in gospodinjam, saj je v naši vasi več kot dvajset peric, ki se preživljajo skoraj samo s tem napornim in nezdravim delom. Prav bi bilo, da bi občina zgradila pralnico, saj za to ne bi bilo treba velikih stroškov. * * * Vmes pa nekaj razveseljive, ga. Podjetje Acegat je nam-♦č vendar postavilo močne žarnice za javno razsvetljavo po naših vaških klancih, Saj se je bilo prej bati, da si bo kdo polomil noge ponoči v temi posebno na poti, ki pelje od avtobusne postaje na Katinari v Lonjer. Kar pa se trgatve tiče, naši vaščani ne mislijo še začeti ir. bodo verjetno počakali še dober teden, posebno zdaj ko nam je tako pošteno namočilo. VASCAN Trgatev Je pred vrati. Kmalu bodo zaživeli vinogradi, saj Je zrozdje skoraj že dozorelo. Letina ne bo bogve kaj zaradi neugodnega vremena in suše, ki Je zadnje tedne hudo pritiskala in ogrožala celoten pridelek. Zadnji dež je precej koristil, lahko pa bi še več, če ne bi tako zakasnil. V nekaterih predelih zlasti pri Kokm-kovcu, Domju, Ricmanjih in v Minskih hribih pa Je poleti toča uničila velik odstotek pridelka. Ne bo torej dobre letine. Upejmo, da bo vsaj dobra kapljica! Nekateri pravijo, da bodo začeli trgatev že te dni. Pametni vinogradniki pa bodo počakali še nekoliko; vsaj do prihodnjega tedna, ker dobro vedo, da si bodo trte v teh dneh po obilnem dežju precej opomogle. Boljše grozdje, boljše vino! Da pa bo vino zares dobro, Je treba poskrbeti za dobro posodo in klet. Ni treba posebej poudarjati, da se tega zaveda vsak napreden vinogradnik in kletar. Zato te dni pred trgatvijo skrbno pripravlja kadi, sode; vse kar mu bo rabilo, da bo imel dobro in ukosno vino za doma. čo uporabo in za prodajo. Kaj pa dela to dekle? Saj trgatev se ni še začela! Lanskega vina ni več; a kakšna bt bila ebndimas brez vina? Vsaj nekaj litrov ga je treba prej pripraviti. Kakor vidite na spodnjih slikah, je precej a-pravka s posodo. Zato vsi radi, pomagajo gospodarju pri tenr delu, še rajši pa bodo poma-gali pri trgatve . )• želatina, beljak itd. Preprosto in priročno I Pri Čukovih v Bazovici obnavljajo in preurejujejo nišo. Ko so pred nekaj dnevi zidarji podrli del stare hiše, iaic» beliak enega svežega so v podstrešju nad kuhinjo zagledali veliko osje gnez- v>n ' na dva hi bolj motnega do. Ose imajo vhod pod strešniki in se vedno nemoteno be'kk treh jajc. Beljak letajo, a ne bodo več dolgo, ker Jih bodo uničili, ko bo- ‘ti»: skozi čisto platno, do podrli še ta del starega poslopja. Gnezdo Je v rirsv, C1SIO piainu, uu ^ K(. olllem0 malo včde in vse | hruške, sivo-bele barve in Je visoko približno 50 cm. Nekaj sena in krompirja, to je v glavnem naša letošnja letina. Žita pridejo pri nas malo v poštev, vina pa letos ne bo; mogoče bomo natrgali kakšno četrtino normalne letine. Zaslužek v kamnolomih res sestavlja v naši občini važno gospodarsko postavko, a si gospodarstva z njim ne morejo dosti pomagati. Zaslužek po eni pride, po drugi odide. Dobra letina le dobro zaleže delavsko-kmečkim hišam, kakršne so pretežno pri nas. Ker je trud na zemlji slabo nagrajen in mladina vidi. da je celo najnižji delavec na boljšem od kmeta, opušča to opravilo. To je nekaj naravnega. Vendar pa so vsi izkušeni družinski očetje enotnega mnenja, da bi se tudi mladi z večjo vnemo o-prijeli zemlje, če bi imeli u-strezno vzgojo in pouk, kot to sodobno kmetijstvo nujno za-| hteva. Nihče ne mara metati boba v steno, se pravi *e mučiti brez materialnega uspe-' ha. To pa je mogoče zvišati, in večkrat celo zelo zvišati, tudi na Krasu, a nikoli ne brez zadostnega strokovnega znanja. Kdaj bomo to dosegli? Vse naše podeželske občine, naj bi enotno zahtevale, da bo naša mladina deležna vsaj večernih kmetijskih tečajev. Dosti razpravljamo o zakonu 703, ki bo občino oškodoval za okrog 1,5 milijona letnih dohodkov. Kako naj ta vrši svoje naloge, če nima zadostnih lastnih sredstev in se državni prispevek vedno bolj zožuje? So pa gotove naloge, ki jih mora občina že kot turistično področje izpolniti. Naša vas ima leto za letom večji tujski promet, ker ima kraj svoje privlačne posebnosti. Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem iistu! EK POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) . ma za pomoč, ki naj bi je —------------------------------„ bil Hruščev potreben v sro- sta odpovedali staremu njučr- Ji bitki za destalinizacijo ter tu o Družbi koristnikov, ker proti birokratskemu aparatu, na tem še vedno nekaj snu-, enostransko je tako gledanje jeta, vendar sta prenesli te- ! tudi zato, ker se s tem sku-žišče na Varnostni svet, ka~ sata minimizirati vloga in mor se je skoraj hkrati pri- pomen ter možnosti vplivam tožil tudi Egipt. j nja v konstruktivnem smislu, Že britansko-francoski sklep, ! ki ju tako Jugoslavija kot d.a se spor prenese pred to {SZ imata danes v mednarod-veliko mednarodno organiza- ! nem političnem življenju, cijo, je vzbudil določeno za- ' Menda imata v trenutni si-dovoljstvo, ker je največja {tuaciji, kakršna se je ustva-nevarnost s tem izginila. \ rila okrog šueza, v Alžiru Kakor je v teh dneh «trd- jttd'’ dovolj resnih nrgumen-nosts zapadnega «blokat v itol;. 0 katerih hi se bilo u i primeru egiptovskega spora |treba- v Pr'lo0 miru m pra‘ popustila, tem močnejša pa j vilnemu ter pravičnemu reje opora, ki jo v tem prime- J sevanju spornih zadev, poru ima Egipt med arabskim ! svetovati. Z ato menimo, da ne morejo držati predvidevanja ter ugibanja, po katerih bi bila ponovna napetost med obema državama, oziroma strankama, edini razlog in pa tolikšna po obsegu, da bi se bil moral jugoslovanski svetom. Ze v Riadu} kjer so se sestali predsednik Naser, predsednik sirske republike in kralj Arabije Saud, je bilo ponovilo poudarjeno soglasje arabskega sveta. Temu moramo dodati še poziv, ki ga je dal predsednik Indo- ! državni predsednik iznenada nezije Sastroamidjojo, ki je j odpraviti naravnost v SZ, da mn m Pokraj nski svet odobril SHJA UMUl Uili l UDBRRA SLUVENSKE KLILTLIBNU-HUSPUliARSKE ZVEZE prispevek dobrdobski občim m • «. v. • i i vt i Ukinitev slei/erianske občinske uprave skega sveta, na kateri so raz pravljali o dodelitvi prispev- j ka dobrdobski obč-r.i za po- j vezavo s furlanskim vodovodom. Izvedba načrta bo stala 350.000 lir. Pokrajinski svetovalci so odobrili nakazilo 200.000 hr; ostalo razliko pa bo dobrdobska občina plačala iz svojih dohodkov. škoda za Sleverjance in slovensko skupnost pozval vseh 29 dežel, ki so sodelovale na bandunški konferenci, in vse druge azijske dežele, naj sodelujejo pri i- pomaga Hruščevu reševati situacijo in pa njegove lastne pozicije. Res, da bo pogovor med ugladnimi državniki, ki skanju mirne rešitve spora■ so se sestali ob Črnem morju Ta poziv je predsednik Jndo-jbržda tekel tudi okrog pred-nezije poslal tudi vsem drža-1 meta nadaljnjega razčiščena-vam na 7,apadu. | nja pojmov ter utrjevanja Ker pa je zadeva, kot ve- medsebojnih odnosov, to vse-mo, že prišla pred Varnost- kakor, tekel pa bo brez dvo-ni svet, se je na prvem se- , ma tum okrog mnogih dru-stanku govorilo najprej o j g^ važnih vprašanj, ad ka-sprejetju pritožb Francosko- i Ufih pravllne ocene in re. angleška pritožba je bila sprejeta soglasno, egiptovska pritožba pa je naletela na odpor štirih držav: Francije, Velike Britanije, Avstralije in Belgije, ki so se glasovanja vzdržale■ Glavna razprava pa se bo začela šele prihodnji petek. Ce je vest o ponovnem obisku glavnega sekretarja KP SZ. v Jugoslaviji zbudila pred kratkim nemalo presenečenja, najrazličnejše domneve in ugibanja, pa so časopisna poročila o nenadnem Titovem odhodu v SZ sprožila pravcato senzacijo. V nekaterih tako ali drugače prenapetih možganih, stremečih za razburljivimi senzacijami ali za tem, da se dejstva preobračajo z nog na glavo, je sam dogodek, razumljivo, postal malo manj kot neizpodbiten dokaz, da med Jugoslavijo in SZ znova nekaj ni v redu, da se Hruščevu majejo tla pod nogami, da so v SZ še zelo močne tako imenovane stalinske sile, kar bi vse skupaj znalo v določenem trenutku ponovno, če ne v celoti pa vsaj v določeni meri skaliti komaj u-postavljene redne in dobre odnose med obema državama. Dejansko predstavlja tako gledanje poenostavljeno in e-nostransko pristopanje k določenim političnim pojavom. S tem seveda nočemo trditi, da bi med Jugoslavijo in SZ, oziroma med obema komunističnima strankama ne mogla nastopiti nikaka nesoglasja, zdaj, ko se je dolgoletni spor poravnal in se je s tem tudi v mednarodnem socialističnem gibanju odprla jasnejša perspektiva. To bi bilo skoraj prelepo, ker so v resnici osemletni spopad in njega posledtce zapustili za seboj tako težke sledove med množicami in posamezniki, v medsebojnih duhovnih in materialnih odnosih prizadetih dežel, da jih bo moč samo s skupnimi i-skrenimi napori in z najboljšo voljo postopno izbrisati-Toda to je mogoče, oziroma to je gotovo, kakor je gotovo, da s stalinskimi metodami ne bi bilo moč nikdar zgraditi socializma, kot so si ga bili zamislili Marx, Engels, Lenin in vsi, ki so se v zgo- šitve in, se razume, iskrenega doprinosa, sta danes odvisna sreča in blaginja tako posameznih narodov kot vsega sveta. Veliko razstava Avgusta Černigoja v Umetnostni galeriji v Mariboru (Nadaljevanje s 3. strani) poteza pa je po fakturi in strukturi enako trdno zajela količina. Toda emocionalnost domišljije ni zato prav nit oslabljena, nasprotno, 'prišla je samo na svoje pravo mesto in deluje v svojem pravilnem času, kakor kažejo iznajdljive in nenavadno čisto grajene grafične upodobitve. Tanko zamrežene ploskve gravur in jedkanic se vrste poleg mastno odtisnjenih faktur, lahkotni akvarelni toni s posutimi barvnimi zrni, drugod spet študijske etape v tušu premočenih aktov, koliko možnosti inspiriranja in oplemenitenja oblik je razodela ingeniozna umetnikova čustvenost, koliko topline in neposrednosti, koliko pristne umetniške vneme, bodisi v analizi prižete tvarine ali v sintezi široko sproščenega duha. To je Černigoj, v čigar bližini sta kasneje vzra-sla tudi Spacal in Hlavatg. Kar brezpomembna in nepotrebna je videti delitev gradiva sodobnega ustvarjanja na «figurativno» in rostornina, Bakanal, gravure Kompozicija, Interieur, Tihožitje, linorez Atelje, Plastična gravura odebeljeni h črt Igralci (1956), lino-gravuri Kompozicija (1956) m Sinteza morja, litografsko občutene risbe prostor-ninskih kompozicij, monotf akvarelirane p ero- Novo šolsko leto no srednjih šolah Na nižji srednji šoli (nižja gimnazija) in na strokovni šoli se novo šolsko leto prične 3 oktobra z mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo tega dne ob 9. uri vsak v svoji šoli, da jim profesorji dajo prtrebna navodila za naslednje dni. Na liceju in učiteljišču pa se šolsko leto prične 15. oktobra z mašo ob 10. uri v stolnici. Dokler bo obč. uprava v Steverjanu, si bodo Steverjanci sami upravljali V petek zvečer so na seji upravnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Gorici razpravljali o poskusih nekaterih oseb, da bi se razpustila števerjanska občina in se njeno ozemlje priključilo Gorici. Odborniki so s tem v zvezi sprejeli naslednjo resolucijo: «Na seji upravnega odbora SKGZ dne 29. septembra 1956 se je proučilo tudi vprašanje števerjanske občine, kjer nekateri neodgovorni elementi skušajo doseči ukinitev samostojne občinske uprave s priključitvijo Steverjanu h gori-ški občini. Obsoja ravnanje nekaterih ljudi, ker pomeni ukinitev števerjanske občinske uprave veliko škodo za Steverjance some in za vso slovensko skupnost. Dokler bo obstajala občinska uprava v Steverjanu, se bodo Steverjanci sami u-pravljali, dočim bi se goriška uprava ne brigala zanje, tako kol se ne briga za tiste vasi, ki so bile priključene h Gorici leta 1926. Imamo mnogo primerov, da so potrebe slovenskih vasi vedno in sistematično zapostavljene; enako bi se brez dvoma zgodilo s Steverjanom.s Urediti nameravajo pokopališče v Dolu Izvedelo sc je, da je dober-dobsko županstvo sklenilo ob- OBJAVLJENI IZSLEDKI PREISKAVE ZARADI ZASTRUPLJEVANJA RASTLIN Kmetje so brez moči, naj tovarna odpravi nevarnost z namestitvijo potrebnih priprav Zveza neposrednih obdelovalcev poziva prizadete, naj se zglasijo v njenih uradih, da bodo napravili prošnje za izterjanje odškodnine _. , pije m ... . dovini zanj borili in tudi zanj j fj^be, zraven pa krornaticni žrtvovali svoje življenje. I kalejdoskop iz P’-®'*". p. t. »w„. nje nekaterih zapadnm ko-1 mct(j teT t poslednja no- Na podlagi prijave Zveze neposrednih obdelovalcev (včlanjene v vsedržavno zvezo kmetov) je inštitut za u-gotavljanje rastlinskih bolezni za goriško in videmsko pokrajino s sedežem v Vidmu pregledal vinograde v o-kolici Ločnika, na katerih so ugotovili zastrupitve zaradi izhlapevanja strupenih plinov iz oddelka za rayon v podgorski predilnici. Na podlagi izsledkov preiskave je pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo v Gorici objavilo poročilo, ki pravi, da je dr. Verbi od inšpektorata pregledal okužene kraje v Poe’gori, Ločniku, Moši itd. na podlagi prijav in pritožb, ki so bile poslane inšpektoratu. 7. septembra je bil na kraju samem tudi ravnatelj inštituta iz Vidma. Preiskava je ugotovila, da je od dneva obratovanja oddelka za rayon bilo okuženo področje, ki meri okoli 500 ha- Razteza se okoli 500 m daleč od levega brega Soče do mosta IX. avgusta, proti vzhodu do Podgore in na jug v pasu, širokem 1 km, do Moše. Najhujše posledice so na vinski trti; prizadeta pa je bila tudi zelenjava, kakor na pr. fižol, paradižniki, paprika in nekatero sadje. U-gotovljeno je bilo, da se tvori na listih vinske trte plast žveplene sestavine, ki povzroča neke vrste opekline. Zlasti je temu podvržena vrsta «tokaj», ki je pri nas zelo razširjena. Kmetje so pred to nevarnostjo brez moči. Zaradi tega naj poc gorska predilnica po svojih najboljših močeh nevarnost odstrani, da se bo prebivalstvo tega poljedelskega področja pomirilo. Zveza neposrednih obdelovalcev pri vsedržavni zvezi kmetov poziva prizadete poljedelce, naj se zglasijo v njenih uradih, Ul. 24. maja 1> zaradi izterjanja odškodnine za škodo, ki jim jo je povzročila tovarna. mentatorjev, ki so odhod jugoslovanskega predsednika SZ skušali osvetliti tako kot da gre samo za poskus zaustavitve poslabšanja odnosov, ureditve spornih zadev, ki bi se bile znova pojavile med obema strankama, oziro- i ost — svetlobni pejsaž «abstraktnega impresionizma:a, ki je poln sočnih reminiscenc na palete4 naših rrednikov. Ne, noben nesporazum, Černigoj na novi poti! Zanimivo! Dr. FRAN S1JANEC nih kanalov ter da bo pri teh delih za dobo 76 dni zaposlenih 30 delavcev. Kakor jaz, prav tako je gotovo še marsikateri Sovodenjc z veseljem sprejel to vest, ker se nam nudijo možnosti za popravilo nekaterih cest, predvsem pa ureditev odtočnih kanalov, ki so na nekaterih krajih prav zares potrebni Odobrenje je prišlo na prošnjo in prizadevanje naše cbčinske uprave, k' je že čestokrat pokazala, da ji je skrb za potrebe prebivalstva zelo pri srcu. Vest o delovnem centru sem sprejel z zadovoljstvom predvsem zaradi tega, ker sem se na lastne oči prepričal, kako nujno je urediti odtočne kanale. Ko smo imeli v polovici tedna hudo deževje, zaradi katerega se voda ni mogla sproti odtekati, je nastalo pred šolo pravo jezero, voda pa se je zaradi pomanjkanja odtoke razlila na bližnje nogometno igrišče. Po mojem mnenju bi bilo dobro, če bi v okviru možnosti z delovnim centrom odpravili to nevšečnost, ki se pojavlja samo ob velikih nalivih. Najbolje bi bilo, če bi na pr.mernem kraju skopali globok požiralnik ki bi bil napolnjen z velikimi kamni, ki jih pri Soči ne manjka. Požiralnik bi prekrili z mrežo in voda bi se lahko stekala vanj v velikih količinah. Zgoraj omenjena «mokra» nevšečnost pa niti od daleč ni tolikšna, da bi se morali zaradi nje pritoževati, kajti dolgo zaželen dež je bil prava mana, ki smo jo dolgo pričakovali. Njive so bile namreč suhe. Povsem jih je izsušil veter, ki je pihal nekaj dni pred tem. Suša je zelo »stisnila« p,.zno koruzo (činkvantin), tako da je bil zadnji čas, da se nekoliko popravi. Tudi za druge kulture je bil dobrodošel. SOVODENJC v kraju Ponte di Piave, postajo za zbiranje semena za u-rretno oplojevanje goveje živine, zadružno mlekarno v Trevisu ter zasebno posestvo v San Querinu pri Vidmu. Posestvo ima 60 ha vinograda, 40 ha sadovnjakov ter okoli 120 ha deteljišča in ostalega polja. Posestvo je na gramoznem terenu ter ga umetno namakajo. Zadružna klet je začela delovati z majhnim številom članov, ki se je potem vedno bolj množilo, ker so vinogradniki spoznali, da se jim gospodarsko izplača biti član zadruge. Tudi zadružna mlekarna i-rra veliko članov; računa se, da jih je okoli 5000. Člani niso samo tisti, ki dajejo vsak dan v mlekarno velike količine mleka, ampak tudi revni kmetje z eno kravo. Zadružna mlekarna zavzema področje 30 vasi. neviti pokopališče v Dolu. Predvidoma h' se morala dela pričeti v tem mesecu. Doljani uporabljajo avstrijsko vojaško pokopališče na Palkišču, ki je zasebna last. Zaradi tega se nam zdi čudno, zakaj bodo popravljali pokopališče, ko pa je vendar bilo svoj čas govora, da bodo zgradili novega. V Dolu in Gabrijah je več pokopališč, kjer so pokopani avstrijski vojaki, ki so padli na tej fronti v prvi svetovni vojni. Avstrijska vlada plačuje italijanski vladi prispevke, ki znašajo okoli 15.000 lir za vsako pokopališče. Ta vsota se petem izplača lastnikom zemljišča. Na ta način so avstrijske oblasti ohranile pokopališča, ki bi jih lastniki sicer preorali ali pa prodali. Nenadna slabost in smrt starke Včeraj zjutraj, ko je bila v mestu zaredi svojih opravkov, je nenadoma postalo slabo 64-letni Tereziji Kristančič, rojeni Brumat iz Ul. Baiamon-ti. Z zasebnim avtom so jo odpeljali domov, kjer pa je nekaj trenutkov pozneje izdihnila zaradi srčne kapi. Pogreb bo jutri ob 14. uri. MEDCONSKI FINALE DAVISOVEGA POKALA ZDA-ITALIJA 2:0 Richardson je premagal Pietraagelija, Seixas pa Sirolo FOREST HILLS, 29. — Po prvem dnevu medeonskega finala teniškega tekmovanja za Davisov pokal med ZDA in Italijo vodijo ZDA z 2:0. V prvi igri je Richardson kljub poškodbi z lahkoto odpravil Pietrangelija s 6:3, 6:2, 6:3, v drugi igri pa Seixas Sirolo s 6:3, 11:9. 6:4. Medtem ko ie Sirola nudil še precej odpora svojemu nasprotniku, je Pie-trangeli razočaral čeprav je igral požrtvovalno. Jutri je tekmovanje dvojic, v katerih nastopata za ZDA Richardson in Seixas, za Italijo pa Pietrangeli in Sirola. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Urbani - Alba-nese. Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. Nesrečna desna noga Ko se je sinoči ob 20. ur; Ugo Spazzapan iz Ul. Brigata Casale 6 hotel odpeljati s svojim motociklom iz Ul. Leoni proti domu, se je nerodno u-daril v desno nogo, ki si jo je že večkrat poškodoval. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pa via, kjer so mu ugotovili poškodbe po kolenu. — KINO — CORSO. 15.00: »Moj sin Ne- ron«, cinemascope v barvah A. Soroi. VERDI. 14.30: «Lovec Indijan-cev»r cinemascope, K. Douglas in El. Martinelli. CENTRALE. 15.00: «Aida», S. Loren, v barvah. VITTORIA. 15.00: «Moj ljubimec je bandit«, naturama v barvah, B. Stanwyck in B. Sullivan. MODERNO. 15.00: «Crn ob- lak«. Državno prvenstvo v lahkoatletiki BOLOGNA, 29. — Drugi dan italijanskega lahkoatletskega prvenstva je bil tako po doseženih rezultatih kot po zanimanju gledalcev mnogo boljši oa prvega. Postavljen je bil nov državni rekord v štafeti 4x400 m. izenačen državni rekord v teku na 100 m za moške in doseženih je bilo še več drugih odličnih rezultatov. V popoldanskih izločilnih tekmovanjih moških na 200 m so v posameznih skupinah dosegli najboljše čase: Archilli 22,2. Onnoni 22.2, Marcora 22,2. V disciplini 200 ženske so v predtekmovanjih dosegle najboljše čase Leone 25”7, Ber-toni 26”, Actis 26”, Belloni 26”. V predtekih na 110 m z zaprekami so bili najboljši: Mas- sardi 14”8, Mazzagalli 15”, Mi-nocchi 15”1. V metu diska (finale) za ženske je zmagala Paternoster s 44,48 m, kar je nov rekord prvenstev. V p*-eatekih na 15000 m je dosegel najboljši čas Beraldi s 4’00”7. V predtekih štafet za ženske 4x100 je štafeta Fiat Torino dosegla najboljši čas sezone z 48.8, v predtekih moških štafet 4x100 m, pa je najboljši čas dosegla štafeta Gallaratese z 42”3, Ginnasti-ca iz Trsta pa čas 42”8. Tekmovanja so se nadaljevala popoldne s polfinali na 100 m za moške. Gnocchi je v prvi skupini dosegel čas 10,5, v drugi Galbiati 10,8, v tretji Lombardi 10,8. V polfinalin na 400 m za moške je v prvi skupini zmagal Spinozza v času 48”9, v drugi Panciera z 49”4, v tretji Paoletti z 49”. V skoku v višino za ženske (finale) je zmagala Giardi z 1,57, 2. Bruni 1,45, 3. Mazzo-ni 1,45. V finalnem teku na 100 m je zmagai Gnocchi v odličnem času in izenačem italijanskem rekordu 10, 4. Isti čas je dosegel prvič v Italiji Mariani pred 10 leti. Drugi je bil Galbiati z istim časom 10,4. Daljina: 1. Colatore 7.13, 2. Ulivelli 7.07, 3. Bravi 7.00. Hoja na 10 km: 1. Pamich 45’37”4 (rekord prvenstva), 2. Corsaro, 3. Fiat. Dordoni je odstopil. Disk: 1. Consolini 53.14, 2. Meconi 46.55, 3. Giacobbo 45.12. 3.53.6. 2. Fontanella 3.58.2, >• Gandini 3.58.2. .* 80 m zapreke za ' nale>: 1. Greppi 11,6, 2. Mus® 11.6, 3. Ruedel 11.9. . Štafeta 4x400 (finale). • COIN Mestre 3.17.4 (nov « žavni rekord), 2. A. S. R 3 17 8 Prvenstvo se nadaljuje 'n zaključi jutri. BOKS ASUNCION, 29. — Svet0\r. prvak mušje kategorij«s , gentinec Perez je Pr®m ®a Čilenca Silvo zaradi odstop NEW YORK. 29. — za svetovno prvenstvo v ki kategoriji med Mooru®’ Pattersonom bo 30. novembra t. 1. v Chicagu. ^ NOGOMET FLRJ-CSR v Beogradu in PraP BEOGRAD. 29. — bosta na stadionu JLA v gradu pomerili nogometni prezenlanci Jugosilavij Češkoslovaške. Reprez1etel(mC Jugoslavije je za to Var 1® precej spremenjena, »‘‘ j. posledica slabe igre sta ^ ne ekipe proti Madžarski- ^ standardnih igralcev ne igrali Beara, Belin,_ H Vukas in Veselinovič, r va bo naslednja: rrtt. Krivokuča; Stankovih- ,koV; kovič; Tasič, Krstič, B Petakovič, Milutinovič, « Kostič, Sekularac. pra. B reprezentanca boj ^ gi nastopila v naslednj stavi: , . nodo* Radenkovič; Koscak, vič; Santek, Spajic, vič; Rebac, Papec, AnUCt selinovič, Lipošinovič.____ OBEOvorni ureanl* ________________________________________ STANISLAV RENKO 1500 m (finale): 1. Baraldi | Tiska Tiskarski zavod ZTT • KINO SKEDENJ predvaja danes 30. t. m. ob 17. uri barvni film: Prošnja za pomilostitev V ponedeljek 1. oktobra ob 17. uri MGM film: TRSI Ul. »* Fran. tisk J 28/111 tel. J7-J3I sprejema in. serate mala oglase, osmrtmu« tu urugo od 8. do 12.30 id od 16. do 18. ure. AVTOPREVOZNISKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuzni®* avtomobili Fiat I**® za fu in inozemstv GARAŽA: ^ Ul. Timeus 4, tel. 90-2“ STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel. 33-llJ KINO PROSEK-KONrOVEl predvaja danes 30. t. m. ob 17. uri LUX barvni film: Kraljica Margot IMPEXPORT TRST, ULICA C. BATT1STI STE V. 23-1 NAD. Tel. 44-20* . Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO POOJEIJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE 1 Z V A Z A : tekstil, kolonialno blag* in raznovrstne stroi. IZ SOVODENJ Pred šolo napravili požiralnik za deževnico Dobrodošel dež na činkvantin V včerajšnji številki vašega IZLET STEVERJANCEV Ogledali so si klet in mlekarno v Venetu 26. septembra se je 12 Ste-verjancev udeležilo enodnevnega izleta, ki ga je organiziralo Poljedelsko nadzorništvo lista sem bral. da je ministr- v Gorici v San Dona ob Piavi. stvo za delo odobrilo naši občini nekaj nad dva milijona Ur za ureditev cest in odtoč- Vseh izletnikov je bilo okoli 120. Ogledali so si zadružno klet lam na Djičiiiali predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni Universal film : Druga ljubezen t TIT* Wyman „ ROCK Hudson V ponedeljek 1. oktobra ob 18. uri ponovitev istega filma lamhrella Motorno trokolo 150 C.C. / ll Edini zastopnik Goriško A, ME GORICA Ulica Garibaldi. 5 Telefon 2723 Vinogradniki, pozori Razprodaja pri tvrdbi l/ItVISKE PUSUDE, BRENTE, HKENTAČE, RABI PRALNE PUSUUE-LESENI ČEBRI VSEH VELIKOSTI TRST - PIAZZAS.GI0VANHI1 TEL. 35-019 OOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOGOOOOO' 0000000cx)30000f00000000000000000000000000000000000000000000 OOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODI 20. IVAN BRATKO I TELESKOP Čakali so na odločitev komiteja; naj bo kakršnakoli, podredili se ji bodo. »Danes se moramo premakniti z mrtve S » le sklenil Brž ko pa so začeli, je Igor videl, da se San ni premaknil niti za las. Tudi z risbami Igor m uspel. Končno je naslonil papir na steno barake in mu sproti risal meter za metrom: podsutje, drog, ovinek, novo smer senti-nelo, uto, koruzo, mesto izpada. Narisal mu je prvotno smer. Rila ie kakor DUščica, igprožena v koruzo. Zraven pa je na pravn sS boE smen. ki bi bila kakor strela, drveča v koruzo. opUščenl del rova črtkal, tisti del, ki bi ga na novo izkopali, pa je bil debelejši. Vendar je Dušan kljub vsemu ostal trdovraten: «Zaradi ovinka bi izgubili orientacijo. Lučke ne bi kopač več videl Vprašaj kopače, kolikokrat bi bili šli preveč na levo ali na desno, če bi jih ne bila stalno opozarjala lučka v jašku. Brez teodolita ne moremo menjati smeri. Teodolita pa nimamo.« . ,, . . «Si bomo pa z obeskom na uri pomagali. Magnet je tudi tukaj!« «Nl zanesljiv,« je ugovarjal Dušan. »Bomo pa merili.« «S čim?« «S papirjem, vrvco in svinčnikom!« «Ne moreš.« «Zakaj ne?« »Napake bodo!« »Napake bodo, to je res, a manjše. Ce bomo šli kdaj malo preveč na levo, bomo pa nato krenili bolj na desno. To se bo zravnalo!« Dušan je obmolknil. Skrajna napetost mu je hromila bistrino in naglico utemeljevanja. Igor pa je naglo nadaljeval: »Odlaganje bo pa laže. Namesto, da bi pošiljali zemljo v jašek, jo bomo nabijali v opuščeni rov. Takoj je treba zamašiti samo tisti del pri drogu, preostalo pa bo skladisce za na novo izkopano zemljo.« To je bilo privlačno. Res bi bilo tako mnogo laze. stelan in Dušan sta to dobro vedela. Toda Dušan je odkril novo slabo točko: »To bi bilo samo za nekaj časa, dokler bi ne bil opuščeni rov popolnoma zasut. Toda kopali bi mnogo več. Transport z vrvmi pa bi bil na ovinku nemogoč.« . Igor je to vedel, toda bil je pripravljen na ta pomislek. «Kretnika na ovinek, pa bo šlo!« „ To je bila obema dobra misel. Vendar se zaradi smeri Dušan nikakor ni mogel vdati. Iz prakse v stroki je vedel, kaj pomeni kopanje na slepo; to je tisočkrat huje ko tavanje v m egu. Na nočnem pohodu čez neznano pokrajino se ravnaš po zvezdah V megli ali gluhi noči sredi gozdov si pomagaš z mahon na severni strani dreves. V ovinkastem rovu pa nimaš ničesar. Se bolj pa je Dušana mučilo nekaj drugega: »Drog se bo v kratkem podrl. In takrat nas bodo odkrili. Zato pravim, da je edini izhod takojšnji beg.« Igor je vedel, da je z drogom najteže. Trudil se je, da bi bil tu čimbolj prepričljiv. Ko je dopoldne govoril z Ljubom, so temu kar zatrepetale obrvi, brž ko je pogovor nanesel na drog. Delala sta se sicer, kakor da nagnjeni drog ne pomeni nič posebnega, vendar je bilo Igorju očito, da se teleskopci droga še močneje boje ko nekdaj jasne noči. Igor je sedaj govoril o drogu kot o manjvrednem sovražniku. Skrbno skrivajoč svoj lastni nemir, je hotel razbiti Dušanov strah; »Drog bo padel. Toda nekaj časa ga bo žica še držala. Do prihodnje nevihte ne bo padel. In nevihte so tu vsaka dva meseca. Do takrat pa, mislim, nas ne bo več v kampu, kaj?« živo in vprašujoče je pogledal Dušana. Posmeh je bil v njegovem glasu. Nato pa se je naglo zresnil in pristkvil: »Vrhu tega pa lahko drog utrdimo!« In začel je govoriti o tem, kako se da od znotraj močno zasuti in zabiti ves prostor okrog droga. Poudarjal je, da se da to napraviti tudi od zunaj, kjer je gotovo ob drogu nastala luknja, ki se iz kampa ne vidi. Treba je vtihotapiti nekaj naših dobrih med pulivce. Marešalo Milochi je že začel izbirati pulivce za travnati pas. Igor je opozoril na to, da bi ne bili prepozni. »Ce bi drog po tej nevihti moral pasti, potem bi že padel,« je končno rekel z zagrizenostjo, prepričanjem in občutkom moči. Dušanu je pričelo zmanjkovati ugovorov. Na dnu svojega obupa je bil bister. Igorjeva trdnost in premišljenost je le vlivala, zaupanje. Dušan ga je spet ošinil z orosenimi očmi, v katerih je bil rahel ogenj. Hkrati pa se mu je vrivala druga misel: da ima sam pravzaprav vse, kar je potrebno za teleskop, samo zadnje, odločilno mu manjka, namreč mir in z njim sposobnost analize v obupnem položaju. Brez tega pa ni preudarne, nagle odločitve. »Ce se začneš jeziti in obupavati, si že izgubil bitko,« je premišljeval. »Morda pa je Igorju laže, ker ni garal v teleskopu kakor midva z Gatom. Morda prav zato laže bolj mirno presoja in ga udarci ne potlačijo.«--------------- Naglas pa je rekel, da so zaradi teleskopa tudi s teleskopci težave. Igor ga je z očitkom pogledal. Dušanu je bilo takoj žal, da je to sploh zinil. Vedel je, da je tudi to njihova rana, toda ena najlažjih. Sam je pred nekaj urami videl, kako se je gručica teleskopcev zbirala v bližini droga, kako so buljili med žice, kjer je bila tanka streha ruše, in zarotniško stiskali glave skupaj. Mimo je tedaj prišel Igor in jim ostro dejal, naj gredo narazen in naj se ne prikažejo več v bližini droga. »Ali vas bomo naučili discipline ali ne?« je oštel Petra. —: Zato se je Dušan takoj popravi: «Nestrpni so. Saj ser!1 tudi jaz že razganjal. Zdaj je to v redu.« gre »Samo Vanek je rekel, da je škoda truda in da ne več noter. Nobeden drug!« je poudaril Igor. je «Vanek ima hudo bolnega brata. Prej je bil boljri>> dodal Štefan. «Bomo brez njega! Molčal pa bo!« je rekel Igor. »Pa Gatovi prividi?« je vprašal Dušan in nadaljev" • p4 drugimi se nekaj zmeniš in veš, da bo to držalo, pri nJe nikdar nisi na jasnem, kaj bo napravil!« «Nismo vsi po enem kopitu,« ga je zavrnil Štefan 2 r^.,erii: očitkom. «Toda kaj bi mi brez Gatov? Odkrito vama P jpo" pol manj bi izkopali brez njega. — Zdaj so mu pa živci vedali. Bom že jaz skrbel zanj. Z njim bo v redu.« «Razumem. Revolucionar iz ljudstva.« . jjji« »Pa ja. On nima za sabo deset let partijske disCl kakor ti ali Igor.« ... Potem se je Stefan nagnil k Igorju, kot da mu P°r'j lf> «Dogovorili smo se, da bo Gato nekaj dni samo le pri počival. Polo mu nosi hrano. in umiva ga veto. Zdaj spe* več ne vsiljuje padajoči drog. Samo kadar ga vidi. SJ0l>ef' zazebe. Videti ga ne sme-------------------V nekaj dneh bo p. Ne smemo pa mu povedati ničesar, kar bi ga spet vz2Ln0 ^ Zabičal sem jim, naj mu molčijo o puljenju trave. jg0{' sami opravili s tem. Lahko bi se mu spet poslabšalo-govori z njim! To bi bilo dobro!« Igor je prikimal, nato pa rekel: »Vrnimo se k begu. Nimam nič proti begu z dela. se zanj poleg teleskopa. Vemo pa, da so doslej podobni — propadli. Recitacija, črpalka-----------------Mislim, da možnosti za to še manjše. Vlcedomini je poostril reži**1- ^vise drog poprej podre, nego bi mi odšli na delo. Ne kopljimo, ker se bo drog podrl. Jaz pa pravim: “Jg p*j, hitro, da izkopljemo do konca, preden se drog podre. ^ ostane nam nič drugega, kakor kopati naprej. To je bolj realno, četudi je težko!« , (Nadaljevanj«