&ü®r si-ut® 20 «inariev. * Ma»* f» • vi’1! ? ? » g Ijf'tniM-f II, ji med italijanskim in francoskim vojaštvom na Reki. Réka, 3. julija. Včeraj popoldne ob petih je imel reški bataljon „Sursum corda“ svoj sestanek. Okoli osmih zvečer so začeli italijanski vojaki, ki so se jim pridružili reški postopači, napadati neoborožene francoske vojake. V tej borbi so sodelovali v prvem redu italijanski vojaki pehote in mornarice. Medzave miška policija ni mogla poedin-cev obraniti pred napadi; Boji so trpeli čez tri Ure. Napadli so brez razlike francoske vojake in častnike. Po devetih zvečer se je -navalila italijanska druhal na narodno čitalnico na Reki, vdrla v notranje prostore, razbila okna,'raznesla opravo in zmetala stole, slike in ogledala skozi okna na ulico, kjer so italijanski vojaki z ostalo publiko plenili. Ko je b lo že vse demolirano, je prišlo italijansko -vojaštvo, ki je blokiralo ulice in tr-;ge. Blokiran je bil tudi sušaški most. Kakor se vidi, je te napade aranžirala neka xveza. italijanskega vojaštva in reške pocestne ■otročadi, ker drugače ni mogoče tolmačiti, da je mogla ta druhal vdreti v narodno čitalnico že po devetih, ko je zasedlo ulice in trge italijansko vojaštvo. Vsa jeza je -bila naperjena v prvi vrsti proti .Francozom, nato pa proti narodni čital-aiici, kjer so se nahajali nekcteri francoski častniki. Kakor se danes govori, je bilo ranjenih pri tem okoli 20 francoskih vojakov, , nekaj med te- mi težko. Govori se celo, da so bili tudi štirje smrtni slučaji, Tudi na italijanski strani so bile izgube. Italijanski časniki, med njimi „Popolo“, prinašajo o teh dogodkih povsem neresnične vesti. Vsa italijanska javnost stoji pod utisom za Inje izjave Sembenellija in dopisnika tržaškega lista „L’ Era nuova“ Drusovicha, ki poživlja reške ftalijanaše, da napravijo sami svojo dolžnost — ker tega noče storiti mirovna konferenca. Razen teh napadov so se vršili tudi napadi po postranskih ulicah. Posebno besno? j9 napadala „Punteria marina“ (pomorska pehota), ki je oborožena s.palicami,.vodila mn >žico v boj. Napadeni so bili tudi nekateri Jugoslovani v Veliki in Centralni kavarni. Druhal je razbila okna po nekaterih zasebnih1: hišah in tudi na Prvi Hrvatski štedionici. Vste te napade so povzročili tisti živelji, ki so pred mesecem zahtevali od medzavezniškega poveljništva, naj se francoske in angleške čete umaknejo iz Reke. (LDU) Reka, 4. julija. Zadnji dogodki na Reki so vzbudili veliko ogorčenje. Izginili so trije francoski vojaki, katere so Italijani najbrže vrgli v morje. Nemci in Madžari se norčujejo^ iz Italijanov, ki na fronti niso dosegli nobenega uspeha, sedaj pa psujejo in pretepajo Francoze. Francoski komandant je o dogodkih brzojavno obvestil mirovno konferenco. („Slovenec.“) Zasega zlatega denarja in vrednostnih papirjev v Nemški Avstriji. Ounaj, 3. -julija. V včerajšnji seji narodne skupščine so obravnavali predlog, naj se zavaruje kredit za inozemska živilš in surovine na ta način, da se poseže po privatni imovini v zlatem . denarju in Korošci za Jugoslavijo. Odkar so zasedle naše čete slovenski Korotan, se je izvršila v mišljenju koroškega prebivalstva v zasedenem ozemlju velika spreme m- v inozemskih vrednostnih papirjih ter da se zastavi gozdno posest in izvoz lesa. Nadalje je bil predložen načrt, do katerem naj se izpremeni eksportna, akademija v visoko šolo za svetovno trgovstvo. Vlada je pooblaščena, izdati za dve milijardi novih bankovcev. (LDU). ba., Vsled neprestanega grdega hujskanja nemškega časopisja in nemških ter nemškutarskih hujskačev zoper jugoslovansko, zlasti srbsko vojaštvo, je bilo prebivalstvo docela prepričano, da so naše čete ravnotako barbarske, kakor je bila nemška „Volkswehr“. Sedaj pa, ko so ukora-kale jugoslovanske čete na Koroško, napravile vsepovsod red, nobenemu mirnemu prebivalcu tudi ne Nemcu skrivile niti lasu, je postalo razočarenje med prebivalstvom tem večje. Ljudstvo in še celo Nemci hvalijo taktno postopanje naših čet, našega oročništva, zlasti skrb za prehrano naše uprave. Ugleden CelovčaD, nemški industrijec je piscu teh vrst prostodušno dokazoval, da mora Celovec že iz gospodarskih ozirov pripadati k Jugoslaviji, kar tudi priznajo vsi Celovčani brez izjeme, ker so uverjeni, da bi postal Celovec mrtvo mesto, ako ne bi pripadal k Jugoslaviji, ampak k Nemški Avstriji, s katero ne bi imel nobene gospodarske zveze in v kateri bi ne našel nobene zaslombe. Tisti Celovčani pa, ki so iz umetno povzročenega strahu pred Jugoslovani zbežali iz Celovca * in z zasedenega ozemlja, si sedaj žele nazaj, čast in priznanje naši upravi, ki vračajočim se beguncem ne dela nobenih ovir. V Celovcu in v drugih zasedenih mestih in trgih se čuti sedaj vsak meščan tako varnega na življenju in imetju, kakor niti v mirnih časih. Prehrana prebivalstva je sedaj povoljna in prebivalstvo gre mirno po svojih opravkih. Neka gospa iz Borovelj, znana zagrizena Nemka, ni mogla dovo’j prehvaliti vzorni mir in red, ki vladata sedaj v Borovljah in okolici, kjer ni sedaj nobenih zavratnih napadov, vlomov, ropov in tatvin. Jugoslovansko vojaštvo in orož-ništvo ravna z zapeljanim prebivalstvom zelo ljudomilo, uprava pa skrbi za zadostno prehrano, trdo pa postopa proti oderuhom, verižnikom in navijalcem cen, kar vzbuja v ljudstvo splošno zadovoljnost in zaupanje. V Borovljah je nek meščan-Nemec v javni družbi izrekel besede: „Klobuk dol pred Jugoslovani!“ Vsa znamenja kažejo, da bo zapeljano koroško ljudstvo prišlo v kratkem do spoznanja, da bo njegov obstanek mogoč le v gospodarsko krepki Jugoslaviji, kateri se obeta lepa bodočnost, ne pa v do ušes zadolženi, od morja popolnoma odrezani Nemški Avstriji. Šolska slavnost in obdarovanje otrok na krčevinski šoli. Okrajni šolski svet razglaša: V torek, dne 8. julija 1919 bodo obiskali zastopniki šolstva pod vodstvom predsednika o-krajnega šolskega sveta in okrajnega šolskega nadzornika tamkajšnjo šole, da dado s tem krepko izpodbudo nadaljnjemu razvoju narodnega šolstva v mariborskem šolskem okraju. Pri tej priliki se priredi šolska slavnost, ki naj otrokom ostane tudi za poznejša leta v trajen spomin. V ta namen se bo primerno okrasila šola. Šolsko vodstvo je povabilo na slavnost zastopnike krajnega šolskega sveta in občinskega odbora ozir. gerente in prisednike v sosvètu, po otrokih njih starše. Slavnost se vrši v torek, ob 15. uri ob lepem vremenit na prostem in sicer, na najlepšem prostoru v bližim šole, ob slabem vremenu se zberejo otroci v naj večji šolski sobi. Dan slavnosti je pouka prost in se je naj učenci udeležijo praznično oblečeni. Slavnost se vrši po sledečem vsporedu: 1. Kratek nagovor šolskega Vodje na došle zastopnike šolstva in ostalo občinstvo. Pozdrav viti je imenoma predsednika okrajnega šolskega sveta, okrajnega šolskega nadzornika, "gerente in prisednike krajnega Šolskega sveta in občine, stariše otrok in drttgo občinstvo, posebno šolske dobrotnike. 2. Pozdravni govor otrok; (1 deček ' in 1 deklica). 3. Kratek nagovor predsednika okrajnega šolskega sveta. 4. „Lepa -naša domovina“. 5. Nagovor okrajnega šolskega nadzornika. 6. Deklamacija. (1 deček in 1 deklica). 7, Narodna pesem. f§ Nagovor članov krajnega šolskega sveta oziroma občinskega predstojništva. j 9. Obdarovanje otrok in sicer 6 najpridnejših (3 dečkov in 3 deklic) in 8 najrevnejših (4 dečkov in 4 deklic) z obleko. 10. „Hej Slovani“. 11. Razdelitev rogljičkov in žemljic med vse Šolske otroke. 12. Otroške igre na prostem. Predsednik: dr. Lajnšic s. r. Pripomba: Enake slavnosti se vrše na šolah v Pobrežju, v sredo, dne 9.-julija, na Trznu v petek, dne 11. julija in v Studencih v soboto:, dne 14. julija. Dostavek uredništva: S tem opuv.ariarhO javnost na to prireditev šolske oblasti, ki še rèsno prizadevajo, da pelagonm popratdjo pogubni vpliv prejšnjega poneipčevanja naše Okolice potom šol. Prejšnja avstrijska vlada iu Nesrci so sistematično in dosledno ponemčevali naše okoliške šole in posebno značilno je to, da sè slovenščina hi na nobenih teh šol poučevala, dasiravno obiskujejo te šole večinoma otroci slo;s venskih staršev. Danes ne služijo te šole več ponemčevanju mladine in potujčevanju okolice, temveč vzgojujejo mladino v našem duhu in kmalu pride čas, da izginejo pogubne posledice7 prejšnjega sistema. Te šole so nam radi tega najbolj pri srcu in zato se tudi šolske oblasti prizadevajo, jih v vsakem oziru podpirati ker se zavedajo dejstva, da je dobro narodno šolstvo najboljše 'sredstva za utrditev državne misli ob naši severni jezikovni in državni meji. Naj bi tudi javnost šolske oblasti v tem prizadevanju krepko podpirala. Kdor more naj se udeleži teh slavnosti. Orožne vaje letnikov 1889 in 1888. K dveme -sečni orožni vaji bosta vpoklicana letnika 1889 in 1888. Letnik 1889 mora priti k vaji 26. H m., letnik 1888 pa 30. t. m. Oni, ki se ne bodo pravočasno javili, bodo morali za kazen več časa služiti kot se je to zgodilo pri zadnjem vpoklicu. V interesu vsacega posameznika je, da se pravočasno javi. Natančneje povedo lepaki. Ultimat Nemški Avstriji. Iz Pariza se dne 2. julija poroča: Mirovna konferenca je dovolila Nemški Avstriji rok dveh tednov, da poda odgovor na mirovne pogoje. Razite netice. Or. Korošec ebole!. Iz Beograda poročajo, da je ministrski podpredsednik dr. Korošec obolel. Podrobno poročilo manjka. Jugoslovanska Strokovna Zveza v Mariboru priredi jutri v nedeljo, dne, 6. t. m. Ciril Metodovo slavnost. Zjutraj ob 6. uri v cerkvi sv. Jožefa v Studencih skupna služba božja, popoldan ob 2. pa izlet v Kamnico, kjer se vršijo večernice, nato zborovanje in slavnost ter prosta zabava v prostorih gostilne Vogrinec. Vabljeni ste vsi člani in članice, pa tudi drugi prijatelji kat, delavstva, da se udeležite tega izleta. Jutri vsi v Kamnico! Cvetlični dan v prid invalidom je določen na imendan kralja Petra I. 12. julija 1919; v kmečkih občinah in industrijalnih krajih ni pričakovati od cvetličnega dneva mnogo uspehov, ker parle ta dan na delavnik, ko je vse prebivalstvo pri svisjem delu. Da se tudi ti kraji pritegnejo k sodelovanju, je poverjeništvo za socialno skrb povabilo županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da prirede cvetlični dan. v nedeljo, dne 6, julija. Kjer pa se namerava prirediti cvetlični dan v prid invalidom v soboto 12. julija, tam se cvetlični dan v nedeljo, dne 6. julija n@ vrši, to je v mestih. V tem smislu je tolmačiti oklic poverjeništva. HOV Vlak na koroški progi. Na progi Maribor 'glavni kolodvor—Dravograd—Meža se vpeljeta z veljavnostjo od 6. julija do preklica, najpomeje ;do 30. septembra 1919 izletniška osebna vlaka št. 417 'a in 417/a, ki vozita ob nedeljah in praznikih. Vlak Št. 4l7/a odhaja iz Maribora gl. kol. ob 13. uri 20 min. in prihaja v Dravograd— Mežo ob 15. uri. Vlak št. 414 414/a odhaja iz Dravograda—Meža ob 19. uri 45 min. in prihaja v Maribor gl/kol. ob 21. uri 20 min. Za izletniški vlak je dovoljen, če se ga porabi v obeh «merah, 50% popust pri tarifnih pristojbinah osebnih vlakov. Prvi tak izletniški vlak vozi te-sdij že v nedeljo, 6. t. m. — Opomba uredništva: Naša notica o slabih prometnih razmerah na koroški progi, je torej imela ugoden uspeh. Nauk: občinstvo naj take zadeve vedno spravi v časnikih v razgovor. Mariborski fnestni sosvet je imel 2. jul. svojo «ejo. Posvetovalo se je posebno o tem, kako odstraniti velik primanjkljaj pri mestnem Gospodarskem uradu, ki je nastal vsled tega, da so prejšnji nemški gospodarji predrago . nakupili raznih živil. V nadzorstvo sedajnega Gospodarskega urada so se izvolili dr, Jerovšek,.. Vincetič In Turk. Nadalje se je izvolil tudi kuratorij za ?loy. Gospodinjsko šolo in sicer gospe Maistrova, Majcenova, dr. Rozinova ih gdč. Stupca ter g.~ I ö prof/ Dolar in tajnik Pišek. član kuratorlja je je tudi župan. Treba je zbrati vse najčilejše moči da bo Gospodinjska šola vnaprej res procvitala v korist ljudstva. Pouk srbohrvaščine, v Mariboru se nahaja g. prof. Anton Marič (Erzherzog Eugenstraße št. 6/11), kateri bo te dni otvoril zasebno šolo srbo-lirvatskega jezika. Ako se Hrvatje sedaj željno učijo naš slovenski jezik, bi se mi Slovenci tembolj morali učiti jezika, katerega govori večina prebivalstva naše mlade države; to so: Srbi, Črnogorci, Hrvatje, Slavonci, Bošnjaki, Hercegovci in Dalmatinci. Kdor potuje širom naše domovine, mora občevati z našimi brati pismeno ali ustmeno. Ima li kaj lepšega, kakor da se brat. z bratom razumeta v euem jeziku. Navedeni profesor si želi precejšne število učencev, a ne zahteva veliko; ne uradniku, ne trgovcu, ne učencu in ne delavcu ne bo težko. Po želji podučuje tudi francoščino in italijanščino. Slovansko učiteljstvo, ki biva v območju mestnega Šolskega sveta v Mariboru, ki ima ali samo maturo ali pa tudi že izpit usposobljenosti za pouk v slovenskem in še kakem drugem jeziku, a ki sedaj nima službe, naj nemudoma poroča-obseg izpitov (pred katero komisijo) in po možnosti priloži kvalifikacijske listine ter koj naznani svoje sedanje bivališče mestnemu šolskemu svetu v Mariboru. Jugoslovanskih železničarjev podružnica Maribor priredi v nedeljo dne 6. julija ob 10. uri predpoldne v prostorih g. Mravljaka v Vuzenici društven shod. Zveza slovanskoštajarskih invalidov ima v nedeljo, dne 6. julija ob 9ih v Narodnem doma v Mariboru društveno zborovanje v svrho ustanovitve podružnice za Maribor.; Naše. uredništvo je moralo povzeti to notico iz vsenemške „Mar-burger Zeitung“, ker se Zvezi ni zdelo vredno poslali n«šim listom tega naznanila. Invalidom. Ker so nekateri invalidi letnikov 1890—1899, ki so bili pri nadpregledu (superar-bitraciji) začasno na dopust odpuščeni, mnenja, da niso obvezani se odzvati orožni vaji, oziroma dejanski službi, ako istim poteče dopust po terminu, s katerim je bil predpisan dohod k orožni vaji ali dejanski službi, se poživljajo s tem vsi invalidi, da se takoj po preteku dopusta javijo pri najbližnem Voj no-dopolnilnemu poveljstvu, kjer bedo glede sposobnosti vnovič zdravniško preiskani Mestni magistiat, vojaški oddelek, izda takim invalidom poverilnice, da odhajajo k orožni vaji ali dejanski službi. Ta poverilnica daje tem invalidom pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Orušii/o jugoslovanskih državnih uslužbencev. V Mariboru se je ustanovilo društvo tukajšnjih jugoslovanskih državnih uslužbencev. Namen tega društva je zastopati koristi jugoslovanskih državnih uslužbencev sploh, posebno pa organizirati aprovizacijo. Društvo po potrebi posreduje pri riàbavi aprovizacijskega blaga za člane, kupuje in razdeljuje brez dobička. Kdor želi postati član društva, naj javi svoj pristop ustmeno pri zaupniku svoje stroke. Komm’ pa tega ni mo-. goSe, naj se javi pismeno Odboru v roke blagajnika, davčnega upravitelja g. Francè:ta Frana, davkarija. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: sodni, svetnik dr. Peitler, predsednik; dr. Ljudevit Valjavec, podpredsednik^ davčni upravitelj Francè Fran, blagajnik; dr. Frdn Rostohar, tajnik; major v p. Mihael Skočir, gospodar ter sedem zaupnikov iz raznih uradniških strok • Ameriška pomoč. Osebe, katere so otroke prijavile, pa izkaznic za živila niso dobile, jih dobijo v torek, dne 8. junija predpoldne pri izdaji krušnih kart, Hammerlingova ulica štev. 13. Živila se izdajajo na bele in rumene izkaznice v petek popoldne, na rudeče in zelene v soboto popoldne med 3. in 5. uro v Elizabetini ulici štev. 14. Sladkor se bo razdelil za občino Leiteršperg v soboto dne 5. julija, za občino Krčevino pa v pondeljek dne 7. julija predpoldne. Aretirali so včeraj lastnika mariborske vožnje pošte, veleposestnika in lastnika kavarne „Tegethof“ Roberta Lininger. Očita se mu, da je hotel v družbi z nekim nemškim Židom podkupiti nekega veterinarca v Mariboru, da bi naj transport konj pustil naprej v Nemško Avstrijo. Aretiran je tudi omenjeni žid. Aretacija je vzbudila v Mariboru vseobčno pozornost. Izgnani SO bili te dni iz Maribora nemški sodni svetniki: dr. Torggler, dr. Rostok in Kro-nasser ter družini Scherl in Hirstand. Marbur-gerca joka za njimi. Senzacionelfta govtrka. Po Mariboru se govori, da sodeluje pri uredništvu vsenemške ,;Mar-burger Zeitung“ jugoslovanski častnik (Hrvat). Vsak dan od 10.—13. ure prestavlja važnejše novice iz hrvatskih, srbskih in slovenskih listov. Plače ima baje 1000 E na mesec. Izven uredništva je menda ta častnik navdušen Jugoslovan. Koliko je na tej vesti resnice? POZOR! Biči iz usnja . . K 2-50 jermenje za čepe , n 2-50 goži za čepe . . ti 250 kose 70—100 cm dolge à K12-— do ti 16-— brusni kamni à . ti ‘ 2-50 srpi à K 5.50, 6'— ti 6 50 glavni robci lepo pisani ä . ti 16.— moške predpasnike ti 6-— ženske predpasnike ti 4 — K 12 — do 1 . ti 16.— oxford srajce za fante . . . . n 45'— ilavotisk, cefirl, oxfordi, platno elo, klot črni batlstl. — Razpošilja po celem kraljestvu Kom. skladišče ALOJZIJ GNIUŠEK, Delavce se sprejme v tovarni usnja Berg Herman. 1279—99 Hn črn "(zajčji) klobuk je bil v torek zvečer zamenjan'v kavami „central“. Dotični, kateri ga je zamenjal, je znan, vsled česar se poziva, da odda zamenjani klobuk v kavarni „Central“,, si-cor utegne imeti neprilike. 1257 Iščem lokal v Mariboru, ki bi bil primeren za ključavničarijo s stanovanjem ali brez stanovanja. Ponudbe : Tegetthoffova cesta 77, trafika, Maribor. 92 od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdelnjo točno in solidno ter prodaja Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popnst. ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri slarem mostu). 719 Krema črna ! Slovenski fotograf in rumena za čevlje, ličilo (wichs) fino brivsko milo, rižni škrob, pralno milo, toaletno milo, cigaretni papir in tnleki (Hilse), riž, kavo in razno drago blago, do-. bavlja najceneje trgovska agentura in komisija VI ART IN STADLER ▼ Maribora ob Dravi, BiBmarkova cesta 17. v Mariboru se vljudno priporoča cenjenemu občinstvu, društvam, pevskim zborom, nov. poročencem mariborskega in ptujskega okraja za naročila. 1278 Franc Knrnik, Grajska ulica 16, Maribor. 5# XXXZXKXXX „KORUNA“ prva češka zavarovalnica na življenje v Pragi se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča. Mart. Stadler, ! zastopnik za Slov. Štajersko j v Mariboru ob Dravi, Bis- ■ markova cesta št. 17. Mizarji pozor ! • Posteljno okove prodaja na debelo in drobno. Mizarska zadr. v Mariboru Grajski trg št 3, Odvetnik dr. Rud. Havsiik naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarkove ceste št. 11 v u v Sedriijško ul. št« 14, 1* rsadst« (pred sodnijo) Julijska slavvi&stJ Gostilna pri „Solncu“ E. F. Bibič v Pekrah» v nedeljo, 6. julija JULIJSKA SLAVNOST Na vrtu vrhodolska godba. — Šaljiva pošta itd. Začetek ob 15. uri. Vstop prost. Izborna rdeča in bela vina, dobra kuhinja, točna postrežba Na mnogobrojen obisk vabi gostiln ièiir. Tužnim srcem naznanjamo, da je Bogu dopadlo poklicati k sebi gospoda Antona Faleš, posestnika In gostilničarja v Ceršaka pri Št. Iijn. Umrl je po dolgi mučni bolezni v javni bolnišnici v Mariboru, spreviden s sv. zakramenti. Truplo dragega rajnega se je prepeljalo v Slivnico pri Mariboru, kjer bo. pogreb v nedeljo, dne 6. julija ob ’Uit. uri. .čeršak—Slivnica, 4. julija 1919. 1'0 Žalujoča obitelj Faleš.