O P /C \j * 79 V /•»3' Btev,231 , Lienz,3.X.1946. ’^ L +\x ? Sreda, .Terezija D.J. vic. -m p r. A-mis c. Trs h j s p iv Je f. v Politično-teritorialni odbor za Italijo je vso noč'obravnaval tržaško vprašanje. Davi ob 6 je bila seja končana, ko je bil sprejet od francoske delegacije predlagani kompromisni načrt. -Sovjetski dele= gat in drugi delegati slovanskih držav so protestirali zoper- ta na= črt, ki pa je bil sprejet s 14 t 6 glasovom, Načrt z vso silo podpira« li^Vel.Britanija in Amerika. Jugoslovanski delegat je ugovarjal temu načrtu ter naglašal, da bi tak sklep potegnil železen zastor med Ju= goslavijo in svobodnim tržaškim ozemljem, Naglašal je, da načrt, ki je bil sprejet po celonočni obravnavi tako zgodaj zjutraj, ne bi bil sprejemljiv za njegovo vlado. Načrt namreč določa, da se mora tržaško ozemlje demilitarizirati, njegovo nedotakljivost naj jamči Varnostni svet. Trst naj ima svojo narodno skupščino in vladni svet, ki pa bo= sta imela omejene pravice, ker so večje pravice pridržane guvernerju. Jugoslovanskemu delegatu je odgovarjal brit.delegat Bevin, ki je de= jal, da tudi Vel .Britanija ni za. to, da bi se postavljali železni za= stori niti pri Trstu, niti kje drugje. Naglašal je, da so ti spori posledica skrbi in strahu za bodočnost, kar pa je zopet posledica raz= nih terorističnih dejanj, ki so bila tulca j zagrešena. Zato je potrebno, da se v Trstu vpelje tak režim, ki bo zajamčil varnost in red. Sovjet, delegat Višinski je ostro obsojal britanski, ameriški in francoski na= črt tega statuta ter je naglasil, da bi morali tak statut obravnavati na konferenci zunanjih ministrov štirih velesil, Tam bi bilo razprav« 1janje mnogo lažje in bolj pravilno. Zato naj bi se zasedanje in obrav= navanje o tem odložilo. Njegov predlog pa je bil odklonjen z 11 :9 glasovom. - Tako je zdaj sprejet glede tržaškega ozemlja in statuta francoski kompromisni predlog, ki pa seveda ni kompromis. Tudi druge komisije so delale pozno v noč, da bi se delo pospe« šilo, ker čas nujno priganja. Balkanska komisija je imela sejo do 2 zjutraj. Vendar vprašanju reparacij ni mogla doseči nobene odločitve, - Snoči se je Bevin pogovarjal z Molotov im ,kako bi bilo mogoče delo konference še bolj pospešiti. OBRAVNAVA ZOPER NADŠKOFA STEPINCA . Agencija United Press poroča iz Zagreba? Dosedanje izjave hrva« škega nadškofa, ki je obtožen vojnih zločinov, se glase, da je naspro« toval sedanjemu režimu v Jugoslaviji samo v tem, ker se preganja kato« liška Cerkev. Na predsednik*/o vprašanje, katere so tiste sile, ki Cerkev preganjajo, je dr.Stepinac odklonil odgovor. Naglasil pa je,da nikdar ni nasprotoval sedanji 'vladi iz kakega drugega razloga, kakor samo zaradi tega in v tem, da je ugovarjal prepovedi vsakega ve = rouka v šoli, kakor tudi civilnemu zakonu,ki je bil uveden. PROTESTI ZOPER NURNBERŠKO SODBO . ■ Svet je sodbo nurnberškega sodišča različno ..sprejel . V glavnem so-zlasti levičarski krogi- hudo ogorčeni, ker nurnberško sodišče ni vseh 22 obtožencev obsodilo na ve-šala. Zlasti iz sovjetske zasedbene ■ cone v Nemčiji prihajajo hudi-protesti. Splpšno pa listi naglasajo,da je bila sodba res mila, vendar pa je skušala biti vseskozi objektivna ter se je v tem kakor noč in dan razlikovala ..od sodb, ki so jih izre= kala nacistična ali kaka druga ljudska sodišča. Zlasti ogorčeni so zaradi tega izida v Moskvi. United Press pore = iz Moskve, da jo bila Moskva, ko je zvedela za nurnberško sodbo, umu a iv "uaiprej nejeverna”, po tem _a”na j globlje ogorčena”* ”To je največji zlo= čini” je zaklical n^kdo, ko je slišal za niirnberško sodbo,”V Sovjetski zv zi nikdar ^niso dvomili,da bo vseh 21 obtožencev obešenih."Nato na= deljuje poročevalec {"Povprečnemu Husu se zdi velikanska krivica,če bi si sejno eden izmed teh glavnih vojnih zločincev,ki so bili vsi sokrivi, da^ ie milijone nedolžnih ljudi izgubilo življenje, po krivdi take sodbe rešil živi jenje.Razočaranje je splošno,"Kakor so uradno razglasili,je tudi sovjetski del nurnberškega sodišča uradno dal na zapisnikar je zdaj^sodišče tudi objavilo,da se ne strin, a z oprostitvami,ki so bile izrečene Schachtu, Pappenu in Fritscheju. =3 + WASHINGTOR'.Sovjetska nota Turči= ji je dala povod za novo diplomatsko delavnost ra vseh straneh,Turčija je vprašala Vel.Britanijo in Združene države, kaj naj na sovjetsko noto odgovori. Združene države bodo svojo misel sporočile drugi -teden.Zun.min. Acheson je izjavil,da zun.min.Zdru= Ženih držav zdaj študira svoj.noto. Zanikal pa je,da bi se vi-da Zdruze = nih držav o tej noti kakor kali po= gajaia s Turčijo,Vsekakor pa je mo= goče, da se bodo o tej sovj.noti po= svetovali zastopniki zunanjega, v o j = nega in mornariškega ministrstva. Pozneje je amer.mornariško in vojno ministrstvo izjavilo,da ne bo opu¬ stilo svoje navade,da bi v Sred«zem= skem morju Amerika imela svoje bro= dovje, WaSHIHGTON.P redsednik Truman je v vojaški akademiji v Test Pcintu govoril 2100 kadetom in-dejal,da svet prihaja v dolgo mirovno dobo. "Trdno varujemo,da je svet že prišel v razdobje trajnega miru.To je cilj, ki moramo vsi zanj delati in ki se moramo tudi v prihodnje zanj truditi Marsikaj, kar se ljudem danes zdi ogrožanje miru,je v resnici le kopi= ca nesporazumov in sumov, da nismo dovolj pozorni. Vsi moramo skrbeti, da nesporazume pojasnimo,nezaupanje odstranim« in tako pomagamo svetu,da pride v novo mirno razdobje.. iffilSHIiTGTON.Ameriški vojni mini= ster Patterson je razložil svoj na= črt bodoče ameriške armade,ki naj z^ rezervami vred šteje 5 milijonov mož brez rezerv pa 1 milijon.4u0.000 mož naj bo v letalstvu.Dejal je,da sla= bost vodi v vojno. Pri tej priliki je omenil d«godek z ameriškimi leta¬ li v Jugoslaviji ter dejal:”Tran= športno letalo pač lahko obstreljuje* jo,ne bodo pa obstreljevali leteče trdnjave, BERT,IR.Kontroeni zavezniski svet je sklenil vse ukreniti,da se v prihodnje preprečijo v nemških časopisih sovražni članki proti okupacijskim silam v drugih conah. Berlinski časopisi socialistične enotne stranke so namreč ostro na= padšLi Vel.Britanijo in Združene dr= zave.Sov j.oblasti pa so se spet pritožile,da nemško časopisje v zahodnih conah napada sov j.oble sti. ATENE.Grški kralj Jurij je po= vabil na posvet zastopnike opozi= cije,Kralj je zaprisegel staro vla= do.Poročajo spet o velikem napodi četniških tolp v zahodni mgcedoni= ji, V noči od torka na sredo sta dve tolpi po 800 ljudi napadli ne= ko mesto,spustili v zrak most ter zažgali zelo veliko hiš. = = -f* TABORIŠČNI KINO bo predvajal drevi in jutri ob 6 ,(ne Qb 4-,kot je bilo včeraj pomotoma javljeno) in ob 8,30 film”Veliki dobitek”. OTVORITEV GLEDALIŠKE SEZONE.Kot prva prireditev v novi gledališki sez«ni bo v nadel jo,6.okt.ob 20 pester večer poa naslovom:"Meltini čara in pisana šara".Predprodaja vstopnic v soboto od 12.30 do 14, v nedeljo od 10.30 do 12 in eno uro pred predstavo, KUHARICO,ki zna dobro kuhati, skrbi za snago in zna vsaj malo nem= ško,išče gospa v Porečah ob Vrbskem jezeiu(Portschach).Katera bi hote= la iti tja, naj se zglasi v sloven= ski pisarni. NA OTROŠKEM IGRIŠČU so v nedeljo med 6 in 7 uro zmanjkale otroške sandale,Kdor jih je pomotoma vzel, naj jih prinese v Mladinski dom. TEČAJ za 3PANSKI JEZIK, ki ga vodi ga. Dr ..Pa j man, se začne drevi ob 7 tmh v baraki 17. Es rtr