Ichaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. - «t I*, jed daily except Saturdays. Sundays and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' LETO-YEAR XXXVII ^ Cena lista je $6 00 Uredniški ln upravnlikl prostori: 1067 8outh Lawndalo Avo. Office of Publication: SUT South Lawndalo Am Telephon«, Kock we U 4004 ••coad-elasi matter January IS. ÎSU. st th« poat olltca at Chicago, Illinois. nadar the Act oí Consraw of March S. ISTO. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 1. MARCA (MARCH 1). 1945 Subscription $«00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 43 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 110S. Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1918 Ameriške kolone prekoračile zadnjo oviro pred Kolinom! Ameriške čete udrle v Porur je in okupirale čez 50 nemških trdnjavskih mest. Štiri armade v ofenzivi proti nemškim silam na zapadni fronti. Cez tri tisoč ton bomb treščilo na Berlin v novem napadu.—Kolone druge ruske armade v Pomeraniji prodrle 44 milj daleč v smeri Baltiškega morja in okupirale čez sto naselbin.—Masni samomori japonskih vojakov v tunelih in luknjah Corregidorja. Ameriške bombe razdejale 240 blokov glavnega japonskega mesta gc ruske armade v Pomeraniji so prodrle 44 milj daleč v zadnjih 24 urah v smeri Gdanska, pri-staniščnega mesta ob Baltiškem morju. Prve so dospele do točke, ki je oddaljena 20 milj od tega morja. Izgleda, da bodo nemške divizije, koncentrirane na ozemlju v obsegu 5000 kvadratnih milj ob Baltiškem morju kmalu obkrožene. Rusi so okupirali čez sto naselbin v prodiranju proti temu morju. Maršal Stalin je v povelju dneva naznanil, da so ruske čete udrle v Grudziadz, trdnjavsko mesto. Ruske sile so zasedle nadaljnjih 20 blokov Breslave, glavnega mesta Spodnje Šlezije, in sedem naselbin v Čehoslovakiji. Moskva ne omenja operacij armade maršala Gregorija Žuko-va, ki drži pozicije ob reki Oder. Manila. Filipini. 28. febr.— General Douglas MacArthur poroča o masnih samomorih japon- PARIZ, 28. febr.—Pohotne in oklopne kolone prve ameriške armade so prekoračile reko Erfi. zadnjo oviro pred Kolinom. po ireh mostovih, katero so vojaški inženirji prej zgradili. Pred njimi se zdaj razprostira ravnina do slovitega mesta ob reki Reni. Poročilo iz glavnega stana feld-maršala Montgomeryja pravi, da je vsa fronta v Porenju skočila naprej. Britske in kanadske čete na severnem koncu zapadno fronte so okupirale Calcar, trdnjavsko mesto, brez odpora s strani nemške sile. Kolone devete ameriške armado zdaj ogra-žajo Duesseldorf. Pariz, 28. febr.—Kolone prve in devete ameriške armade so udrle v Porursko industrijsko kotlino, okupirale čez 50 trdnjavskih mest in prodrle do reke Erft v bližini Kolina, komunikacijskega centra ob Reni. Štiri ameriške armade so v ofenzivi proti nemškim silam na zapadni front i. Oklopne enote devete ameriške armade so obšle I\)luehchen-(lladbach, jeklarsko središče, pe-, hotna divizija pa je prodrla do Morkena, 18 milj od Duesseldor-fa in 13 milj od Rene. Odpor s strani nemških sil je šibek in mnenje prevladuje, da so že demobilizirane in nesposobne za boj. Oddelki prve ameriške armade so se približali Kolinu in za-secili kraje, ki so oddaljeni samo Milem inilj od tega mesta. Na '«•vernem koncu zapadne fronte s11 v akciji proti sovražniku kanadske in britske čete. Te produ. ijo naprej na ozemlju med rekama Meuse in Rena in izgleda. ac ija Kolina in Duesscl-1 je cilj ameriških sil. ki se pioti Reni Kolin je tretje 1 «je nemško mesto. To je pied vojno 750,190 prebi-ni s«* ponaša z največ-''-ko katedralo v severni 1 « Idor f je trgovsko in to-K ' si «ni išče in važno že-kn/išče. Mesto lezi na bi et;u i i-ke Rene in ima milijona prebivalcev. 1 ' i k i \'no nuga nemška mesta in k a st «»d išče Velika le-iefijnva. ki se je pričela • rna tednoma, se nada-<'.,1(1 v» v zadnjem na-'. Ii « ez tu tis«>č ra/Ktre-/a/igalnih bomb na Vseslovanski odbor v Sofiji Konferenca jugoslovanskih zadrugarjev Waahlngton. D. C.. 28. febr.— Poročilo iz Švice javlja ustanovitev Vseslovanskega odbora v Sofiji, Bolgarija. Ta bo sodeloval s sličnim odborom, ki je bil nedavno formiran v Belgrau. Prvo zborovanje odbora se prične 4. marca. Poročilo omenja tudi ustanovitev prvega bolgarsko-jugoslo-vanskega društva v Sofiji. Bolgarski premier Georgijev je pozdravil ustanovitev društva in izjavil, "da so bile prejšnje di-nastične ovire, katere so ustvarili Šovinisti in nemški agenti, odpravljene. Nova Bolgarija in nova federativna Jugoslavija sta se odločili za utrditev bratstva, enotnosti in trajnega prijatelj; stva med Slovani. Ideali svobode, miru in sreče na Balkanu se bodo končno uresničili." Druga vest pravi, da se je vršila konferenca reprezentantov jugoslovanskih kmečkih zadrug v Cačaku.. Na tej je bil sprejet predlog glede raztegnitve kredita zadrugarr^ Vsaka bo dobila kredit 50,000 dinarjev. Sprejet je bil tudi program glede rehabilitacije kmetij. Z? predsednika kmečkih zadrug je bil izvoljen Milan Djoj-kovič. skih vojakov v tunelih in luknjah Corregidorja. Eksplozije municije ob vhodih v tunele eo pretresale ta trdnjavski otok. Sodi se, da je še samo 500 japonskih vojakov živih na tem Jugoslovanska narodna skup-otoku. Tem preti uničenje, če ščina je na predlog maršala Tine bodo sami prej izvršili samo-1 ta počastila generala Velebita, mora. Japonska vojaška posad- načelnika jugoslovanske vojaške ka na otoku Verdu, kjer so se misije v Londonu. Podelila mu ameriške čete izkrcale zadnji je red partizanske zvezde v znak pondeljek, je bila zdrobljena, i priznanja njegovih zaslug. Guam. 28. febr.—Cez dvesto ameriških letečih trdnjav je metalo bombe na Tokio, ki so razdejale 240 blokov V središču mesta. Razdejani predeli obsegajo 667 akrov. Ljute bitke na otoku Ivvu se nadaljujejo. Ameriški pomorščaki so zasedli del japonskega letališča v središču otoka. Francoska vlada sprejela povabilo Poslala bo delegate na konferenco Zaščita ameriških republik Deklaracija o uporabljanju sile Mexico Ciiy. 28. febr.—Clanl pododseka konference ameriških republik so odobrili načrt, ki do-j loča skupno obrambo in zaščito j vseh v slučaju agresije proti ka-! teri koli republiki. Akcija o načrtu je bila odložena na apel se-j natoija Austina, republikanca iz i Vermonta. Razprava se l>o pri-i čela, ko pride na konferenco se-Washington. D. C.. 28. febr.— ( natoi Tom Connally, demokrat Francoska začasna vlada, katere jz Texasa in načelnik senatnega predsednik je general Charles odseka za zunanje zadeve. On bo de Gaulle, je informirala posla-1 danes prišel v glavno mehiško nike Amerike, Velike Britanije' mesto. f in sovjetske Rusije o sprejetju Načrt bo označen za deklara-povabila, naj pošlje svoje repre- nj(j (jhapulteca. Ta je kombi-zentante na konferenco Združe- nucjJa rPKOJucij, katere so pred-nih narr>dov, ki se prične 2j. ^()Mf,.rt.lu., reprezentanti aprila v San Franeiscu, Cal. Francoska vlada se je nekaj časa obotavljala. Šele potem, ko je hila informirana o vseh zaključkih krimske konference, je sprejela povabilo. General D«' Gaulle je bil razočaran, ker ni I,d povabljen na krimsko konferenco. Na konferenci v San Franeiscu bo med drugim razprava o načrtih glede ustanovitve med-narodne organizacije za zaščit'» in svetu ix> Brazilije. Urugvaja m Colombie. Deklaracija naglašu med drugim, da si*'latinske republik«* zanašajo na pomoč Združenih držav Ameriška oboiožena sila naj bi priskočila na pomoč sleherni republiki, če hi ji pretila agresija k katere koli strani. William L. (Mayton, pomožni ameriški državni tajnik, je v svojem govoru na konferenci za-vzdr/evanje miru vsem gotovil delegate, da bo kongres zaključen ju sedanje pozvan, naj sprejme zakon glc-n britanski letalci i vojne T- načrt, so bih spre]*» de ra/polsgsnja previšmga stra-bombsrdSrali Ber- na konferenci reprez«*ntantov teg.čnera rnat..r.ala ^zakljuee- ndfjn. L'8 febr, —Kol «•Ione dru- štirih velesil-Amerike. Velike Britanije. Rus'ie m Kitajske v Dumbarton Oaksu Povabilafranrosk' vladi, naj pošlje reorezentante na konferenco v San Francis« u J'* naslovil ameriški državni department 11 februarja in zdai y prej«! 11 februarja njen o«lgovoi nju vojne On j«' obljub«! tudi ekonomsko pomoč lat'nskirn r« publikani Di jal J«- da w* Arne-rika zaveda, da n« mor« ž« vati blag'ni«* doma. č« ski* f « |(ui>llk< zabiedejo non.sk" stisko Blaginja ,✓1 v/a « mri« V*»>\* i <« ij< .,„„ r r k ib di /.IV v/dr • lat in- « ko /av im nova meja med poljsko in ru- sijo pravična -h Churchill zahteva odobritev zaključkov krimske konference USTANOVITEV MEDNARODNE ORGANIZACIJE London, 28. febr — P r e m i e r Churchill je v svtijem govoru v parlamentu dejal, da je zlom nu-cijske Nemčije blizu, da so velesile pripravljeni', zueno pa je nuglasil, da predlagunu nova meja meti Poljsko in Rusijo ne bo posejala semena novim vojnam v bodočnosti, ker on popolnoma zaupa Stalinu in drugim ruskim voditeljem, du bodo držali besedo in podpirali načrte, ki bodo tvorili podlago trajnemu miru po zaključenju sedanje vojne. Premier je zahteval zaupnico od parlaments in potrditev zaključkov, sprejetih na konferenci med njim, predsednikom Roo-seveltom in msršalom Stalinom, v Jalti na Krimu. Poljska bo v zameno za pokrajine, katere odstopi Rusiji, dobila Gornjo Šlezi-jo, del Vzhodne Prusije, Gdansk, dolg pas obrežja ob Baltiškem morju in nekatere kraje na vzhodni strani reke Oder. Rusija je sprejela mejo, katera je dvesto do tristo milj bolj vzhodno od ozemlja, ki je bilo pod njeno kontrolo več generacij pod režimi carjev. Novo mejo bo tvorila Curzonovn linija. Churchill je dejal, da nova meja med Poljsko in Rusijo je pravična, obenem pa je okrcal one, ki kritizirajo zaključek "velike trojice" glede P o I j s k e. "Vtis, ki sem gu dobil na krimski konferenci, me je uveril, da Stalin in drugi sovjetski voditelji lele živeti v častnem prijateljstvu in enakopravnosti z za-padnimi demokracijami," je rekel. "Njihova beseda je obvezna. Nobene vlade ne poznam, ki bi tako izpolnjevala obligacije kot jih vlada Sovjetske unije. Ako zahtevam to mejo za Rusijo, ne pomeni, da sem se udal pritisku sile. To je najpra-vičnejša razdelitev ozemlja med dvema državama." Premier je dalje rekel, da bo Nemčija popolnoma razorožena, nacizem in militarizem uničen, industrije, ki lahko producirajo orožje, odpravljive ali kontrolirane po zaveznikih in vojni zločinci kaznovani Cilj zaveznikov ni uničenje nemškega ljudstva. Gotovo j«\ da bo Churchill dobil zaupnico od parlamenta, «c prav se nekateri posluncl ne strinjajo z zaključki krimske konference, zlasti pa ne z onim, ki se tiče razkosanja Poljske. "Vezi, ki drž«* tri velesile sku pa j, so bile ojacane na krimski konicienci," j«* nadaljeval Chur-! chlll. "Amerika bo podpirala napore za obnovo Evro|>«. Usta-i novljena bo nova mednarodna i otganiracija, ki bo vzdrževala in i ščitila m»i v povojni dobi Z ,/di o/enimi mo« mi bomo lahko vodili sv«'t v blaginjo, hVob«*Jo in srečo. Nova organizacija bo uključevala vse države, male m velik«*, in ščitd.i pravice vseh Popolnoma s«*m uverjen. da človeštvo ima v« « ie pilhk«* neg«» jih ie imel«» kdaj prej /a svoj razvoj in napredek. Kv«*ti nam ve«'j a luč na jx<»i v b C , 28 febr Vojni delavsk' "dlx»i |<* «xloi>ril /višanje plač oo rn delavi*em, ki zdaj prejemalo manj ko «eri-tov na uro V t" kai«-gotijo »pit-o1rditi Fr«*d M V *ritu»ri dinkt«»r « konomnke „t.ibili/.!' i je Roosevelt se vrnil v Washington Poročal bo kongresu o krimski konferenci Washington, D. C.. 28. febr.— Predsednik Roosevelt se je danes vrnil v Washington po odsotnosti petih tednov. V tem času se je udeležil konference v Jalti nu Krimu, kjer s«> on, premier Churchill in maršal Stalin razpravljali o usodi Nemčije po po-ruzu in ustanovitvi ustroja za vzdrževanje miru. Roosevelt je naredil 14,000 milj dolgo pot. Naznanilo pravi, da bo Roo-velt osebno nastopil pred kongresom jutri ali v petek in mu poročal o zaključkih konference "velike trojice". Možnost je, da bo tudi govoril po radiu ameriškemu ljudstvu. Roosevelt se je vrnil domov prežet z upanjenv da ho tej vojni sledil trajen mir. Doznava se, da se bo udeležil konference Združenih nsrodov v San Fran-ciseu, Cul., ki se prične 25. aprila, in pozdravil delegste. Na svojem povratku v Ameriko se je Roosevelt ustavil v Alžeriji In P'giptu, kjer je kon-feriral z vladarji Kgipta, Abesi-ni jo in Saudi Arabiji*. Dunes se bo udeležil pogreba generala Kdwina M. Watsonu, svojega tajnika, ki gu je spremljal na pot i v Julto. Wutson Je umrl 20. februarja nu parniku, ki je vozil proti Ameriki. On bo danes pokopsn nu vojuškem pokopališču Arlingtonu pri Wushingtonu. F el d mar šal Alexander v Bel grada Dogovor o koordinaciji oboroženih sil Rim, 28. febr.—Britski feld-maišul Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju, jo konferlrul v Belgradu z maršalom Titom, poveljnikom jugoslovanske osvobodilne armade, se glasi uradno naznanilo. To lioutuvlju, da stu se zed in i la o vseh točkah, nuna-šajocih s«* na koordinucijo akup-nih sil v bodočnosti. Poleg sporazumu o koordinaciji zavezniških sil in enot jugoslovanske osvobodilne urmu-de sta se Alexander in Tito ze-dinila tudi o formiranju udrni-nistracijskih ustrojev. Možnost je, da sta rešila vprašunje okupacije in administracije Trsta, Reke in Istrsk««ga polotoku Jugoslovani bodo vztrajali pri zahtevi in odločitvi, da mora biti lo ozemlje odvzeto Italiji po za-kljurenju vojn«'. Dogovor s Kitajsko naznanjen Odpoklic ameriške vojaške misije Waahiaglon, D. C.. 28 febr — Uradno naznanilo «imenja sklenitev «iogovoi a med poveljstvom ameriške armade nu Kitajbkem in vlado diktatorju Ksišeku v Cungkingu. Pogajanja, ki so re-zultiiula v hkN-riitvl dogovor«, so trajala več dni Značilno |e to, da j«- poveljstvo za r uril pi itiska kitajski/ vlade pristalo na zahtevo glode od|*>-klira ameriški* vojaške misije I/ Yenana. glavnega mesta komunistični- K 'tajske Da bo misijM iKl[M/klicana, w ie šepetalo v zadnjih «in« h 'n zadevno poročilo je b»lo z«l«| iMitrjeno Dogovor uklučuje tudi provizijo, da morajo vsi am«*riški i ast-rnki | h xi o'sat i zagotovilo da ne (»»«loirall komunističnih i lementov t«-mveč le gruix*. ki mi lojalne vladi v f'iingkmgu Ta ko /aj/otovdo j«* /ahU-val g«*n«*-ral Ko k' |e i m «'«i nekaj m«'seci i /m b I i*\\*iV\h ameriškega ge-rnrala JoMpha Stilwella kot |»«>- Domače vesti Nov grob v Ciceru Chicago.—V predmestju Cicero je v sredo zjutraj umrl pt> tritedenski bolezni v naprednih krogih znani Anton Putz, člun društva 440 SNPJ. Star je bil 59 let in doma iz Gornje Dobrave pri Poljanah nad Škofjo Loko nu Gorenjskem. Tukaj zapušča poročeno hčer, vnuku in več sorodnikov, v Wyomingu pu brata. Pogreb se vrši v soboto ob eni popoldne iz pogrebnega zavoda Hrejsa Funeral Home, W. 251 h st. blizu S2nd avc., nu pokopališče Woodlawn. — Člani društva 449 naj se danes (četrtek) ob osmih zvečer udeleže izredne seje v stanovanju tujniku, 2139 So. 581 h u ve. Poroka Chicugo.—F>red par tedni sta se civilno po-poldne ob 2:30 v muzejskem gle-dultšču z vhodom na zapadni strani (James Simpson Theaire). Dm- 3 marca bo ilustrirano pre-davanje o Južni Ameriki, 10 marca o Alaski, 17. marcu o ,Skandinaviji in kanadskem Ho vetu, 24 marcu o Skalnatem gorovju, 31 marca o Filipinih, 2. aprila o Avstraliji, 14 aprilu o Mehiki (ptlcuh), 21 aprila o ju-gozapadu, 28. aprila o Indiji. Vsa predavanja bodo ilustrirana s filmskimi slikami. Zelo pripo-ločljivo, kdor* m* zanima in kdor ima « as Vsako soboto dopoldne od 10 do II jia so predvajane filmske hlike i/ piiMxfo/.nunstvu za «itroke Francoski svet kritizira De Gaulla Pariz, 28 febr —8vet nuio«l-nega odpoia je okrcal generala Chat lena d«' Gaulla, piedaedfliku začasne vlad«*, in ga nl«lol}il o«lgovornosti za politični* poli«ž-koče Kve« /ahleva nuj vlaila osvoji ln i/v«m demokratične metodi* ln n.«rte v pil log ljudstvu hitler spet apelira na nemško ljudstvo Diktator priznal kritično situacijo BOJAZEN PRED RUSKO SILO London. 28. febr.—Diktator Hiltler je ponovno apeliral na nemško ljudstvo, naj vztraja v borbi do zadnjega moža, ženske in otroku in zaeno priznal, "da je Nemčija dobila tako strahovite udarce, da ne more biti večjega terorja preti nami." Hitlerjev govor je prečitul neki njegov pomuguč po rudiu, listom pa gu je dostavila časniška agenturs DNB. V tem se raz-krivu bojazen pred ruskimi si-lami, ki so že v bližini Berlina, in izbruhom revolte v Nemčiji. "Sleherni Nemoč, ki pokaže strahopetnoat, se noče pridružiti črni vojski in funatlčnl obrambi svoje domovine, bo ustreljen," |e rekel Hitler. On je tudi nu-povedul preokret v vojni v tem letu, ki odloči usodo Nemčije. Nueijsku Nemčija igra zdaj isto vlogo v eentrulni Evropi kot so jo pred stoletji narodi, ki so preprečili invuzlje Hunov in Turkov. Hitler je govoril tudi o Židov-sko-boljševiškl kugi in bičal zapadne zaveznike, ki pomagajo sovjetski Rusiji. Postavil se Je v pozo muČenika, ki Je pripravljen žrtvovati vse za nemiko ljudstvo in očuvonje Evrope pred boljševizmom. "¿Idovsko-boIJlvvfftko poplavo bomo preprečili lo, če mobilizl-ramo sn^stvu in energije za börbo," Je rekel Hitler. "Bog je nu nuši strani in bo skrbel, da Nemčiju ne bo uničena. Vsi motamo misliti nu usodo, ki nas bo zadela, če omagamo V tej borbi, Nonuruvnu zveza med kapitalisti zupudnih držav in boljševizmom skušu zaduilti ves svet. Ako bi bili voditelji Nemčije preti kapitulacijo v prvi svetovni vojni |>okuznll le nekaj volje /u odpor, kukrfinu prevladuje /daj, bi se bili izognili porazu." Stavkarji ignorirali apel unije Odslovitev delavcev izzvala konflikt Dol roll. Mich., 28. febr—Stav- kujoči člani krujevne avtne unijo št. 3 CIO so ignoriruli apel uradnikov svoje organizacije, nuj se vrnejo nu delo. Stavka je za v i la j>ro«Jukcijo motorjev za bombnike tipu B-2U, tankov, to-jmiv in tovornih avtov v tovar-nah Chrysler Motor Corp. Na shodu, kuteregu je sklicala unija, je med drugimi govoril (««♦«»ige Addeh, nadomestni pred-h«*«lnik mednurodne unije. Večl-'na stuvkarjev se je izreklu proti vrnitvi na delo, dokler ne b«» se-dem delavcev, katere je k«»rpo-racija inktlovila, ponovno ufxi-slemh Stavka Ju izbruhnila zad-| nji p«*t«'k Uradniki korporacije trdijo, da so bili prizadeti de-lav« i (Kislovljenl /sradl postopanja m nepokorščine. V stavki je /avojevanih če* 13,000 delavcev. Besednik kor-poi uelje je dejal, da l>o stavka, , če se bo nudili jevala. pr i/adela do I00 IHH) delavcev v drugih to- var nah Ltbanonski parlament napovedal vojno osiiču veljnlka ameriških čet na Kitaj-Hk«rn Razvoj k.i/e, da m» je Ameriku Bejrut, Lebanon, 2H. febr.— končno odločila za |x««lpiruuje Parlament je napovedal vojno Kuiši k« In da je postila kitajske Nemnji in Japonski in s tem se komunist* na « «*krajlne sedmih držav odnesla voda v Mrlnski zaliv Po r a zora nt h.1 n Izpranih rebrlh Je rasla le pritlikava jettena kotu/a. tobak in bombaž. Po revnih pašnikih pa ae je Is kak.« nušavu ktava in mula pa drobnica Po teh hribih in tebiili ie tu oa lam samevala borna koča—dom raztrganih otrok in laimai jev ki n»so poznali druge obleki* kot plkve delovne hla* če, navadno v«' zakrpane in umazane Z drugo besedo: v pokrajinah reke Tennessee »n njenih številnih nritoknv ste \ »del» »n še v*d'te naibornette Življenje. Kateri km« t inu» v tist«h hrb»h »500 letnih dohodkov -vrednost vseh njegovih pridelkov—-je že "bonat." Večina prebtvalstva ima le od $100 do Kino letnih dohodkov na drutino Vsa boljša zemlja po dolinah in gorskih nlanjavah oa le v rokah mogočnih plantat-nikov Tudi mesta v teh pokiajlnah so večinoma revna, kajti industrije je bilo lam do zadnjih let zelo malo. Tudi plače ao bile zelo revne, Nič čudnega, da le pred približno deaeltmi leti Roosevelt Imenoval Juine države kot "smeritk> ekonomsk« problem št. l.H Ta problem ie /i lo dobi o or*aen v poročilu poeebne predsednikove komisije, ki ie študirala go»oodarsko in «ocialno življenje na Jugu. Trga problema se ie lotila prei omenjena vladna uatanova Tennessee Valley Authorltv, kl Je zadnja leta prineala novo življenje v vso Tenneaacetko dolino (Sc nadaljuje ) v posebno dokler ne RAZNOTEROSTI Library. Pa. — Dne 2. januar ja je umrl Vido Koza lic, po narodnosti Hrvat. Bil je dolgoletni član SNPJ. Prvotno so rekli, da se bo pogreb vršil 5. januarja. Mislili so, da se bo pogreba u-deležil tudi sin, ki je imel priti na dopust, toda njega ni bilo in preložili oo pogreb na 7. januarja. Sina ni bilo tudi do tega dneva, nakar so mrliča zapeljali v cerkev, da je duhovnik opravil svoje obrede, nato pa ga je odpeljal pogrebnik v shrambo, kjer bo ostal, pride domov sin. Pokojnik zapušča dva sina in hčer. Pred več leti mu je umrla žena. Tako društvo izgublja stare člane. Na dopust je prišel Karol Str-mal. Vojake je služil v Južni Afriki 27 mesecev. To je njegov prvi dopust. Sedaj se je vrnil v Kansas in s seboj je vzel tudi svojo žeho. Iz Indije je prišel domov na dopust tudi Adolf Slapnik. Vedno pride kateri, toda mnogi pa se ne bodo nikoli več vrnili domov, ker bodo ostali na raznih bojiščih po vsem svetu. Dasirav-iii) je nasa naselbina majhna, pa nega dej?artmenta, da je bil ta ubit, drugi je pogrešan, tretji v ujetništvu. Žalostno je, da morajo mladi fantje in možje prelivati kri, do-čim mnogi kapitalisti na račun vojne grmadijo milijone. Ali je to pravično? Toda pomagati ne moremo, kajti oni so gosj^odarji in ubogi narod mora delati tako kot mu oni ukažejo. Ako bi se delavstvo spametovalo in se u prlo kapitalistom, potem bi bilo vse drugače na svetu. Ali do tega še ne bo prišlo tako kmalu. Poglejmo, kaj se godi v Grčiji. Kako silno trpi ubogi grški narod! Najprej so ga zatirali Nemci, sedaj pa so Nemce izgnali, pa pridejo Angleži in pri-čno pobijati tiste, ki so se naj-hrabrejŠe borili proti nacistom. Angleži jx)otopajo tako zato, ker hočejo spraviti na prestol kralja, kateri naj bi služil zopet njihovim interesom. Ljudstvo ne mara kralja, a oni mu ga hočejo vriniti. Namesto da bi bil Churchill poslal tigtih devet divizij oroti Nemcem ali Japoncem, jih Je pa poslal proti Grkom. Ne vem kaj dela Jože Stalin, zakaj je on pustil Angležem, da so tako grdo postopali z grškim narodom? Bojim se, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi z Ju-goalavijo in da bodo skušali vrniti jugoslovanskemu narodu kraljička Petra. Ce je kakšna pravica na tem svetu, ae ne bi smelo kaj takega zgoditi. Ne vem, zakaj niso tisti kraljči bolj pazili na svoje stolčke tedaj, ko je prišel Nemec. Doma naj bi o-stali in branili Bvoje stolčke, če jih hočejo imeti. Toda to jim ni dišalo in ho pobegnili v Anglijo, kjer se Jim ničesar hudega ne godi. Prepričan sem. da bo imela Ruaija po vojni glavno besedo na Balkanu in balkanski narodi bodo imeli mir, ako pa pridejo zopet kraljički na površje, potem pa bo zopet prišlo do vojne. Magnatje Imajo že v«e preračunano, kakšen mir bodo sklenili, toda ml prav nič ne vemo 0| njihovih načrtih. Toda naj sklenejo že kar koli, za delavce ni i bilo še nikoli nebea in jih ne bo- mo imeli po tej vojni, kajti oni gledajo, da ae le njim godi dobro, narod, ljudstvo pa se naj u-bija in pomaga kakor ve in zna. Tako je bilo in tako bo oetalo. Kapitalisti postopajo takole: producirajo veliko vojnega in drugega materiala in ko je enkrat vsega zadosti, je treba material in blago uničiti, ljudi pa pobiti. Kakor sem že dejal, najboljše bi bilo, da bi Rusija zavladala r^TT _ nad Balkanom in da bi se slovanski narodi združili in ustanovili republiko na podlagi Zedinjenih držav. Ako bi prišlo do tega, potem bi bili Slovani nepremagljivi, nihče se bi jih ne upal ija-pasti. Q, kralju Petru pa rečem, naj kar ostane v Angliji. Ako ni hotel ostati v Jugoslaviji tedaj, ko je bila napadena, mu sedaj ni treba siliti domov. Ako so v Jugoslaviji izhajali brez njega v vojnem čaau, bodo tudi v mirnem. Kar naj ga imajo Angleži, Jugoalovani ga ne potrebujejo. Sicer pa so kralji in cesarji ena sama velika neumnost. Zakaj naj bi revno ljudstvo hranilo te trote, ki niso za nobeno delo? Vsakemu lahko zdrava pamet pove, zakaj so kapitalisti za vojno. Vtjjno jim prinaša ogromne dobičke. Medtem ko se oni rede na račun delavske pare, pa morajo delavci najprvo trdo delati, potem pa še žrtvovati svoja življenja. Taka je pravica na svetu. Vse kaže, da ne bo tudi po tej vojni dosti boljše. Delavci bi se morali združiti in se u-preti kapitalistom ter pometati trote iz svojih vrst. Naj še spregovorim nekaj besed o lanski in letošnji zimi. Sneg je zapel meseca decembra kar dva čevlja debelo, potem pa vsak dan po malem in tako smo sedaj že v mesecu februarju, a snega imamo še vedno dovolj. Tukaj živim že 23 let, toda toliko snega nismo imeli še nikoli. Ne vem ali se je sem preselil stari kraj, ali kaj. Mrzlo pa ni bilo Še posebno, toda tudi to se lahko Še zgodi. Mesec ali dva najbrže ne bomo imeli nič prida vreme, potem pa bo prišla pomlad in zopet ae bomo malo pogreli na solncu. Dne 28. februarja mi bo potekla naročnina na Prooveto, zato je najboljše, da jo kar ponovim, da ne bo prišel opomin. Tako se je že nekoč zgodilo. Čakal aem na zastopnika, a ker ni nikogar okoli' bom pa sam poslal. Sicer pa smo v sedanjih časih vsi zaposleni. Jakob Zupančič. četrtek, i. marca veoeitle se z n Je že tako pr Znane druži bolj podana svete jtatie JHJ ¿¿•ena od vojnega da je padel na bojišču oa Filipinih sin poročnik John Krainz. Prizadeti družini naše globoko sožalje! Marsikatera mati in med njimi sem tudi jaz, si misli, danes je padel ta, jutri morda pade moj sin. Čas sicer nekoliko zaceli stne, toda materina žajoot nikoli ne preneha, kajti njenega sina ne more nihče nadomestiti. Agnee KrtlifHV- O JUGOSLOVANSKIH ZABAVA GOSPODINJ-SKEGA KLUBA Detrolt. Mick. — Gospodinjski odsek SDD, 437 S. Livernois, priredi domačo zabavo v nedeljo, 4. marca. Pričetek zabave točno ob treh popoldne. Pridite in pomagajte nam do boljšega uapeha, kajti v^s dobiček gre samo za dobrodelne namene. To pot bomo dale za Ameriški rdeči križ, drugič pa za kaj drugega. Danes damo za to koristno stvar, jutri za drugo in tako je blagajna vedno prazna. Posetnike bomo dobro postregle; servirale bomo tudi krvave klobase. Torej na veselo svidenje v nedeljo, 4. marca. Akron. O.—Razveseljivo je citati poročila, da se številne slovenske naselbine po Ameriki zanimajo za svojce v stari domovini, kateri se bojujejo na življenje in smrt, da se znebijo sovražnika, ki jih je hotel podjarmiti in morda polagoma uničiti, kakor ao Nemci delali v mestu Lublinu, Majdanku in drugod na Poljakem, kjer so naciati imeli posebne peči in tovarne za dušenje in sežiganje slovanskih in drugih ujetnikov, med njimi tudi žen in otrok, kot so kazale slike v reviji S. E. Postu. Večina Jugoslovanov se je dobro zavedala, kaj jih čaka, ako jih nacisti podjarmijo. Zato so rajši zbežali, kateri so le mogli, v gore in gozdove, če tudi so podvrženi mrazu, lakoti bi splošnemu pomanjkanju. Vendar pa so s tem pokazali svetu, da rajši umrejo svobodni, kot pa da bi živeli kot hlapci v suženjstvu. Znali so, da s svojim žrtvovanjem in bojevanjem pripravljajo svobodno pot svojim otrokom, potomcem novega naroda Jugoslavije, katera se ie bori proti zunanjim in notranjim sovražnikom, ki so prisegli zvestobo Hitlerju, največjemu okrutnežu modernega časa. Skozi dolga stoletja so hoteli sovražniki podjarmiti slovanske narode, končno -pa prihaja lepša zarja svobode ne samo za Slovence in Jugoslovane, temveč za vse slovanske narode, ki so bili toliko časa tlačeni in zatirani Sedaj se bolj kot kdaj poprej uresničuje pregovor, ki pravi kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Zrušil se je italijanski fašizem in ruši se Berlin Hitlerjeva nacijska prestolnica Sedaj je prišel čas in nacisti žanjejo in okušajo na svoji lastni zemlji in koži, kar so sejali, ko so rušili in pobijali nedolžno ljudstvo Belgrada, Rotterdama in drugod s svojimi bombniki proti katerim je bilo le malo protisile. Z zanimanjem sem čital debato dveh urednikov. Ne bom šel v podrobnosti, ampak če poslu šamo radijske poročevalce ali čitamo o jugoslovanskih zadevah kjer koli že, bodisi v slovenskih ali angleških časopisih in revijah, pač ne moremo priti do drugega zaključka kot sledečega: ako ne bi bilo Osvobodilne fron te, ki se je pričela v Sloveniji in se razširila pod spretnim vodstvom Tita po vsej Jugoslaviji, najbrže danes ne bi bilo Slovenije, temveč bi imeli samo Hrvatsko in Srbijo, ali pa samo "Veliko Srbijo", kateri bi nače loval Mihajlovič, faktlčno pa bi bila pod dominacijo Anglije. Zgodilo bi se najbrže nekaj podobnega, kakor se je zgodilo z Grčijo, katera je prišla pod dominacijo Anglije. Kakor hitro je Anglija videla moč partizanov v Jugoslaviji in Voditelji Progreelvne rudarske unije ADF v Illlnolsu so videti zadovoljni, ker le okaekutive federacije zavrgla nadaljnje zahtev« Johna L. Lewiae# de dobi Bedet v ekaekutlvl kot pogoj m pndrue ienje UMW k federaciji. N* levi Je Felix Goodnick. član ekseku tive PMU. na aredi predsednik John Marchiando. na desni p* od" vethik unije C. C. Dreman. V nedeljo, 18. marca, pa priredimo veselico v počast naših sodelovanje od stranf Sovjetske Pepc In Jožefov. Pridite in raz- Rusije, se je odločila, hočeš no- češ, moraš, za priznanje Tita in Osvobodilne fronte. Res, dolgo časa si ameriški Slovenci nismo bili na jasnem, kaj se je godilo v Jugoslaviji od začetka in smo bili mnogi začasno naklonjeni Mihajloviču, a končno je prišla vsa resnica na dan, namreč da je bil Tito s svojo Osvobodilno fronto tisti faktor, ki se je resnično bojeval za osvoboditev in združitev Jugoslavije, medtem ko je Mihajlovič sodeloval s sovražnikom. Tisti bavbav o komunizmu je prazen strah in škodljiva propaganda. Je samo v korist onim, ki so živeli na račun jugoslovanskega ljudstva in bi še vedno radi igrali trote s kraljem vred. Ako je v Osvobodilni fronti majhen odstotek komunistov in tudi Tito, še s tem ni rečeno, da je vse jugoslovansko ljudstvo s partizani vred komunistično. Že neštetokrat so dokazali Tito in drugi voditelji Osvobodilne fronte, da se ne brigajo, ako je nekdo klerikalec, jud ali komu nist, ali glavno je, da se bori v njih vrstah za svobodno in obstoj svojega naroda. Namesto da bi skušali škodovati junaškemu narodu s komu nističnim bavbavom, rajši podvojimo svoje moči in deluj mo in pomagajmo jim v silni borbi in potrebi, v kateri se še ved |no nahajajo. Oni se bore za bolj ši košček kruha zase in za svoje potomce. Priloženo pošiljam ček za $70, Polovica vsote naj gre za SANS in pol za pomožno akcijo. Klub Slovenskega doma je prispeva $50, Frank Ekard $10 in tudi jaz dodajam $10, da bo malo več. V Prosveti sem čital, da bo v novi jugoslovanski vladi 28 mi nisfrov. Zakaj naj bo toliko mi nistrov v državi, ki ima približ no 15 milijonov prebivalcev medtem pa imajo Zedinjene države okoli 135 milijonov prebivalcev in le okoli eno tretjino toliko minislrov? Prav tako je nerazumljivo, zakaj nameravajo postaviti na čelo Slovenije, Hrvatske in Srbije regente, namesto governerjev, kot v Ameriki Rad bi videl, da bi objavili ob priliki vsaj glavne točke o sestavi jugoslovanske vlade. Gotovo bi zanimalo marsikaterega Slovenca, ki se zanima za staro domovino. Joeeph Irman. Pojasnilo uredništva: , Bomo kar tukaj ustregli vaši želji. Število ministrov v novi ^irovizo-rični vladi se tudi narn vidi visoko. Nedvomno so se voditelji Osvobodilne fronte odločili za tako veliko število iz razloga, da bo izvršna oblast nove provizo-rične vlade čim bolj reprezentativna, in sicer tako v političnem smislu, kakor tudi s stališča narodov federativne jugoslovanske republike (kralj si je že zadrg nil zanjko na vrat!). Ta uredba bo le začasna, dokler končnega uatroja nove države ne zariše uatavodajna skupščina, ki bo izvoljena do ljudstvu, kakor hitro bo volitve mogoče izvesti po osvoboditvi dežele. hr— obetreljejeje čarjl s loškimi topovi s francoake street topni IZ MLADIH LET Detrolt. Mlch.—V sredini trga Vrhnike je živela blaga, vljudna ženica, ki je bila že v poznih etih. Na njenih zgrbančenih licih ji je vedno igral smehljaj in vsakega človeka je lepo in prijazno pozdravila. Samotarila je nad občinsko pisarno v mali, zaduhli. od pejčevine prepreže-ni sobici, ki ni bila še nikoli pobeljena. Starka je imela ramo eno ime, vsi en jo klicali Karolinca Bog ne daj. da bi ji kdo kaj slabega rekel ali storil. Otroci in starši ao jo globoko spoštovali. Enkrat na teden je prosila z ostali- mi občinskimi reveži po doma-čem trgu, ostali čas pa je klekljala različne čipke in tako za-služila nekaj grošev, da si je lah-ko skuhala dvakrat na dan kavo. Edina druščina sta ji bili dve zaljubljeni grlici, brez katerih ni šla nikoli iz hiše. Ob lepih dnevih se je sončila v bližini hiše, v poletnem času je pa tudi šla na hrib Sv. Trojice. Spoto-ma je klekljala, a na vsaki rami pa je sedela grlica. Večkrat sta grlici skočili na njeno glavo druga vrh druge, se nekaj časa poljubljali, nato pa zopet skočili na njeni rami. Ptici sta jo spre-daj in zadaj po jopi ponesnažili, kar pa Karolinca ni vzela za hudo. Vse to sem kot otrok opazoval več let. V neki hudi zimi pa sta njeni živalci preživeli odmerjeno življenje in poginili druga za drugo. Po tej nesreči tudi Karolinca ni prišla več iz hiše—našli so jo mrtvo. Stara, blaga ženica, ni mogla preboleti izgube svojih živalic. Blag ji spomin! Frank Gaber. PROŠNJA VOJAKA New Castle, Pa. — Cenjeno u-redništvo Prosvete. Prosim, da bi priobčili v časopisu sledečo pismo, ki sem ga prejela od nepoznane osebe, in sicer skozi A-meriški rdeči križ. Pismo se glasi: "Draga gospa! Po naključju sem prišel do Vašega naslova in obračam se do Vas *z gorečo prošnjo, ako bi mi preskrbeli kakšen naslov od kakšne družine iz Bočke, ki bi se nahajala v Clevelandu. Najbolj pa želim, da bi dobil naslov gdč. Berlke Ludvik ali pa od njenega brata. Hvaležen bi bil, ako bi mi kateri od znancev poslal kakšen časopis. Jaz se nahajam od doma ze štiri leta. Doma sem iz Boča, pišem pa se Žužek Franc, po doma-če pa Kuharjev France. , Na koncu Vas pa ne j lepše pozdravljam in upam, da ne bo moja prošnja zaman. Pozdravljam tudi vse ameriške Sloven- a» >* ce. Na omenjene rojake apelirani, da ustrežejo prošnji tega rojaka, ako le morejo. Njegqv naslov je: Sgt. Franc Žužek, 005036, 1331. TH Slav Company Guard, AP0 386 c/o Post Master, New York. USA. Tončka Skufca. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Cklcego. 111. — Radi bi izvedeli, kje se nahaja Janko Bado-vinac, za komur poizveduje sorodnik iz Evrope. Mr. Badovi-nac, je nekoč živel v Chicagu. a naslova ni navedenega. Ako bi kdo vedel, kje se nahaja zgoraj omenjeni Jugoslovan, naj sporoči Rdečemu križu. 616 South Michigan a ve., Chicago, I1K, ali pa telefonirajte Harnson 5910. Rdeči krii V Prosveti ao dnevna *vetor ne ln delavske vesti. Ali J& čitate vsak dan? ČETRTEK, 1. MARCA Pismo iz tisti načrti londonskih gospodov o čakanju na "ugodni" trenutek ,n o sodelovanju z okupatorjem usodna zabloda, hkrati pa tudi težak zločin nad narodom, ker so po tej poti vodili dobro ljudstvo v moralno propadanje in v zločinsko bratomorno vojno, iz katere zapeljali pokvarjenci ne morejo nič več najti poti nazaj Dr. Kuhar je duhovnik in se je s tovariši zavedal, kaj so storili in so zato poizkušali svoj zločin nad narodom popraviti. Pa je bilo prekasno! Vojska, ki so jo vzgajali za izdajalce, jih je izdala. To je res težka odgovornost pred sodbo zgodovine. Sedaj bomo tudi mnogo lažje razumeli, kako je mogoče, da se dogaja, da kljub Titovim amnestijam beži toliko poraženih čet-nikov z Nemci v brezupno pogubo. Tudi Mihajlovič je računal, da se bo prešpekuliral skozi vojno, da bo z okupatorjevo pomočjo ukrotil svobodeželjni uporni narod in da bo postal v "ugodnem" trenutku poceni junak in zmagovalec. Zato je tudi on nastopil zločinsko pot narodnega zavajalca in pot kviz-linške politike. Po svetu je razširjeno mnenje, da Mihajlovič sam ni sklepal sporazumov z Nemci, ampak da so zašli na kvizlinško pot sodelovanja samo nekateri neod govorni njegovi podrejeni poveljniki. To mnenje je razširjeno zlasti na Angleškem. Vendar pa ni tako! Nobenega dvoma glede tega pa ne more biti, če navedemo dokument, ki ga je narodno osvobodilna vojska zaplenila raz-oroženi 14. italijanski pehotni diviziji "Isonzo" v jeseni leta 1943 v Novem mestu. Gre za januarsko mesečno poročilo obveščevalne službe italijanske II. armade, ki je imela svoj sedež poveljstva na Reki in ki ji je poveljeval fašistični krvnik Slovencev, armadni general Mario Roatta, ki je vpisan v jugoslovanskem seznamu vojnih zločincev. Omenjena zaplenjena italijanska vojaška listina nosi številko 08/306 tajnega divizijskega protokola in datum 15. januarja 1943. Listina pravi: "Posebno zanimanje je zbudila vest iz nemškega vira, da je general Mihajlovič, ki je organiziral vrhovno poveljstvo oboroženih sil na Ravni gori, dovolil četnikom sodelovati za sedaj (!) tudi s Hrvati in Nemci v borbi proti komunizmu. To sodelovanje je res v teku že nekaj tednov tako na področju 718. nemške divizije (Sarajevo, Ozren in Romanja planina), kakor tudi na področju izključno hrvaške pristojnosti Hrvaška dnevna vojna poročila so pogosto omenjala ope-racije proti partizanom, ki se jih udeležujejo četnjki skupaj z nemškimi in hrvaškimi oboroženimi silami . . P? teh podatkih bi bilo mo-8<*w soditi, da je bil sklenjen formalen sporazum z Nemci v Mihajlovičevem glavnem stanu koncem decembra 1942, čeprav s" " tniki sodelovali z nacisti že P'«"j< v vojaških operacijah. Kakor dr. Kuhar in tovariši, J« tudi general Mihajlovič (saj «'deli itak pri istem politič-'ierr' "mizju) čakal "ugodnega" |'enutka, da bo napadel okupa-'"rJa in da bo postal poceni <»v«boriite|j, med tem časom pa sodeloval z okupatorjem. V "Pijanski okupacijski coni je ta "ugodni" trenutek za i na okupatorja po padcu , *Jhnijevega režima. ' >» res beremo v U številki ob-al nega organa "Notiziario "'Ulico Mihtare", ki jo je Izda-1 ' ("veljavo II: italijanske ar-kot strogo poverijiv doku-,r> avgusta 1943 (doku-Ima ozračbo 14 divizije No 08/4(146) informa-'« tnikih: "Četniki so ab-' prepričani o naši defini-^oitülaciji in Mihajlovi-1 truško poveljstvo je izda-1 ,n formacijam točna po se približajo našim m naj jih napadejo, I' laste našega orožja, kjer U ga ne bi bilo mogoče dobiti J ^ kot po sporazumu." Torej tako, ka 1 UmikaJ° kor smo videli, da se je dogaja lo tudi v slovenski beli gardi. Za slovens! L >* ponuko sode-, rij •• . lovanja četnike za izdajalce, ki1 j/Ol^/H/fl (Nadaljevanje in konec.) so potem v "ugodnem" trenutku1 * ■ • f* - izdali tudi njega samega. Sedaj je bil čas, da bi se beli generali in voditelji, ki jih je voj-' Toda Draža Mihajlovič se iz ¡¿a tako sramotno zapustila z njihovimi proglasi, nekoliko zami- tega trenutka ni naučil ničesar, slili nad naukom, ki jim ga je razvoj dal. Vsaj tisti, ki jim je ampak je v svoji kvizlinški po-uspelo v prvi zmešnjavi pobegniti k novim gospodarjem—Nem- Utiki vztrajal toliko časa, da mu cem. * ' W': i je začelo goreti pod nogami in Tudi gospodje v Londonu bi se morali vprašati, kako da je nji-'Je prav v zadnjem hipu pobeg-hova vojska v kritičnem trenutku odpovedala in ni napadla so- nil P° zraku v Italijo. Svojo ko-vražnika. Sedaj je postalo vsemu svetu namah jasno, da so bili žo Je sicer rešil, toda v nesreči . J UIU —' —- — , .jje pustil zapeljance, ki ne vidi- v borbi za svobodo bfirkoTJ. Kuh*l, tajnik SANSa Uvod Torej tako, i ur svoji propalosti nimajo več oralne moči, da bi se odtrgali o • .... t. , . — fiiiumjnc muci, aa di se Li orokn mL'd 'H0«» "o*»* tovariš in »to M rvirnlrn «M waajaisxega majorja | cei0 nič ne ¿akaj0 na "Ug0(j. Novaka in duhovnika Šolarja.— In kako so četniki v došlem "ugodnem" trenutku ubogali Mi-hajlovičevo povelje? To nam pove imenovano italijansko uradno poročilo samo nekoliko dalje: "Krajevni četniški poglavarji so nam izjavili, da nočejo izvršiti povelja osrednje četniške komande ... In res, če- m" trenutek Osvobodilna borba nam je dala veliko zgodovinsko spoznanje, ki bi ga ne smel pozabiti no ben narod, ki noče propasti in izginiti: Ni res, da bi dober na-m^n posvečeval tudi slaba sredstva; ni res, da je lahko politika tudi umazana in nemoralna, le ^ a x t- . . . . *ma dober končen namen: kar ie izdaT^ih* feSe' j*** zlasti pa še, ko gre za velika kar je izdal Mihajlovič povelje, vprašanja narodnega obstoja, je nobent« ^ P?U "Tt »ot P<* brezkim- nobenega sovražnega dejanja." promisne, odkrite in poštene Torej tudi to prav tako, kakor borbe, ki je edina varna in čast- pn slovenski beli gardi. Tudi na pot v svobodo. general Mihajlovič je odločil s 1 Ivo Pirkovlč. Amerikanee je važno, da točno razumevajo politično vlogo, ki j«t v osvobodilnem gibanju Slovenije igra Osvobodilna fronta in pa politična stranka. Zlasti je to važno radi dejstva, da nasprotniki osvobodilnega gibanja v Sloveniji in v Ameriki stalno begajo slovensko javnost o strahotah "komunistov", medtem ko pravi komunisti tvorijo zelo majhen odstotek članstva Osvobodilne fronte in še ti ne propagirajo med slovenskim narodom nikakih gospodarskih, socialnih ali političnih sprememb, ki bi bile komunističnega značaja. Belgrad nanovo oživel NAROD NAVDUŠEN ZA TITOVO VLADO Dopisnik kanadskih listov, Maurice Western je poslal iz Belgrade sledeči članek, katerega je New York Times priobčil v izdaji od 15. t. m.: Narodi v Jugoslaviji so strnili svoje vrste, podprli nacionalno vlado in načeli probleme vojne ter rekonstrukčije s pogumom, odločnostjo in zaupanjem. Kot posledica konference velikih treh pričakuje z veliko radostjo skorajšnje rešitve vprašanja regentov, s čimer se bo oz. se je omogočil povratek premierja Ivana Suba-šiča in ostalih londonskih ministrov. mer mer Je že skoro tri mesece, kar sem priletel ponoči v to prazno, sivo, od granat razdejano glavno mesto, katero leži za starinsko turško utrdbo Kalemagdan. Pri drugem obisku smo leteli podnevi nad kraji, koder je pregnan sovražnik; divja, nepodjar-mljena dežela s fnegom pokritih črnogorskih gora in prepadov, kot bL bili s silo ustvarjeni. In zdi se, da je vse tp pustilo nelz-brisljiv vtis na prepričanja in značaje Srbov. Še več: celo nekaj boljših gledališč so odprli. Od Noel Cowar-da filmska slika "In which we serve", privablja veliko ljudi. Včeraj je mešal Tito prisostvoval prvi predstavi skoro klasične godbe in baleta, ki ga je dala družba ruskih igralcev od famoz-nega gledališča Boljšoj v Moskvi. Kdor bi se zanimal za razne strele v nočnem času, bi rekel, da je Rim s svojim problemom gangsterjev dosti bolj nevaren, kakor oa to, nedavno razburkano, zdaj pa že povsem mirno glavno mesto Jugoslavije. Koder je poprej odprlo samo nekaj pogumnejših trgovcev svoje napol razdejane in oropane prodajalne, najdeš danes na stotine malih trgovin. Mnogo prodajaln je dobro založenih zlasti v takem blagu kakor je hrana, bonboni, razna vina in mehko vezane knjige. Za nekatere so cene dokaj visoke, toda vlada Je takoj nastopila energično, postavila cene in preprečila inflacijo. Najbolj Impresiven dokaz, kaj je že vse dosegla nova vlada, dobimo lahko od prav tistih ljudi, kateri so bili poprej najbolj zgovorni v kritiki. Večina teh spada med starokopitne srbske desničarje, kateri so nekako čutili, kakor da se dežela spreminja v komunistično ali pa, da bodo morali biti pod ylado Hrvatov in Slovencev — katere je svoječas-no preganjala diktatorska vlada. Zdaj se pa lahko jasno razvidi, da ni dežela prešla v komunizem, pač pa v nekaj čisto nasprotnega: Jugoslovani si pod vodstvom Tita orjejo svojo smer v socialnih, nacionalnih in ekonomskih zadevah. Ljudje, kateri so bili svoječasno proti partizanom, ti zagotavljajo zdaj, da so bile reforme že davno potrebne in da so nove odredbe zdrave in pravične. Generala Draže Mihajlovičev vpliv je padel v Belgradu pod ničlo. Dokazi, da se je vezal z Nemci, so tako jasni, da so se nekdanji njegovi pristaši ogorčeno obrnili od njega. Nekateri Srbi, ki so bili pod vplivom Nedičeve propagande, so mislili, da b(3 nova vlada preganjala pravoslavno cerkev. Baš nasprotno — ie dokazoval nekdo, ki ni partizan: vodilnemu patriarhu izkazujejo veliko spoštovanje, duhovnikov nikdo ne ovira v nobenem oziru in Število vernikov po cerkvah je ob nede Ijah večje, kakor je bilo kdaj po prej. —ZOJSA Stalin In Churchill na konferonri v Jalti. Jaia le maral napraviti dobro kupčije, ker Ja videti dobre volje. O predmetnem vprašanju je dobil SANSov častni predsednik Loula Adamič zelo točne in zanesljive informacije j, Slovenije, iz nevtralnih virov—ter jih izročil SANSu, da jih uporablja za slovensko jaynost v Ameriki. Na podlagi teh informacij, ku-tere smatramo za nbsolutno zanesljive, bomo od časa do časa v listih razpravljali o političnem, gospodarskem, socialnem, zdravstvenem in Verskem obličju Osvobodilne fronte in o njenih dosedanjih uspehih za politično, kulturno in ekonomsko svobodo slovenskega naroda. Te razprave bodo prikazale pravo sliko o situaciji v naši stari domovini ter o stališču, ki ga napram osvobodilnemu gibanju zavzema slovenski narod. Prlčatok Osvobodilna fronta Par tednov po nemški in italijanski invaziji Slovenije je bil sklican v Ljubljani sestanek vseh glavnih voditeljev slovenskih političnih strank v namenu, da se organizira (¡notna slovenska fronta za aktivno borbo in odpor proti sovražniku. Sklicala ga je komunistična stranka, katero je že leta 1024 jugoslovanska vlada prepovedula, a katera se je od tedaj naprej spremenila v podtalno organizacijo. Ob razsulu Jugoslavije je to bila edina organizirana skupina, ki je lahko nadaljevala svoje podtalno gibanje in ki je bila prilično spretna in dobro pripravljena, da nudi vsu sredstva, skušnje in vodstvo za borbeni odpor proti nacifašizmu in domači reakciji, katera je ob najhujši uri svojega naroda pozabila na narod ter je bila pripravljena služiti najprej Italijanom, potem pa Nemcem, kot je v preteklosti služila pioldtičnim in gospodarskim interesom jugoslovanske čaršije. Tega sestanka so se udeležili zastopniki vseh slovenskih strank, v glavnem pa posamezni zavedni narodnjaki, ki so izgubili vsako nadaljno zaupanje v vodatvo starih, priznanih strank. Mnogo voditeljev glavnih političnih strank, zlasti slovenske ljudske stranke, je takoj ob invaziji pobegnilo v inozematvo, nekateri pa še prej. Med te sedata dr. Lojze Kuhar ln Franc Gabrovšek, koja je stranka deset dni pred invazijo poslala London, da med vojno ščitita interese svoje stranke ter Ji pripomoreta s pomočjo slovenskih ministrov (Mihe Kreka in Fran ca Snoja) do prvotnega uspeha. Na sestanku 27 aprila 1941 Je bila ustanovljena enotna osvo bodilna fronta, v katero so kot porativno pristopile poleg ko munisiične stranko še Icrščanaka acclallatlčna stranka, katoliška obrtna sadruge. Slovenaki Sokol, socialistična atranka. kmataka stranka, samostojna demokrat ak» str^nkn, Zve«« slovanskih fantov ln deklet, frakcije manjših političnih akupin, kakor tudi posamezniki »z slovenske ljudske stranke in drugih klerikalnih organizacij. Komunistična stranka je že dolgo časa slutila, da se v Berch-teagadnu kuHk nekaj nevarnega za Slovenijo in slovenski narod, saj je imela dobro priliko zasledovati razvoj nacijske oblatiti v sosednji Avstriji in v demokratični Češkoalovaškl, Ze večkrat prej je skušala organizirati vse politične In kulturne elemente v enotno fronto, toda odziva ril bilo nikoK Strank«» An njih voditelji ao s sumnjo odklanjali vsa taka veb*la, češ, da po— Moskvi Inva/ifn pa Jo takoj pokazala, kako slepi so bili ti narodni voditelji in kako tragična it bila njihov* vara v moč jugoslovanske -TtjnUA (V Ameriki ia I*aiis Adamič že lota 1030 skušal zainteresirati naše pndnorno orianUn ie, da bi ojre*krbl'ie ar «bistva za preselitev v Ameriko v*a| glavne *lo-venske književnike, skladatelja in druge kulturne delavce ter jih tako rešile preteče nevarno- sti, domovini pa ohranile njeno kulturno bogastvo. Dasi so se nekatere organizacije strinjale s predlogom, niso bili podvzeti nobeni konkretni koraki in načrt je umrl. Danes je večina teh kulturnih elementov aktivna v Osvobodilni fronti.) Postopanje sovražnika in nečloveško ravnanje z vsemi intelektualci in preprostim narod-no-zavednim ljudstvom pa je pognalo vse zdrave slovenske elemente v Osvobodilno fronto, vzlic dejstvu, da Je vsaj spočetka v večini bila pod vodstvom komunistov, ki so odločno zahtevali aktivni odpor proti zatiralcu. Voditelji slovenske ljudske stranke, kolikor jih je še ostalo doma, pa so bili pripravljeni pridružiti se Osvobodilni fronti le, če bi vodstvo gibanja bilo v njihovih rokah ter če bi nova organizacija nastopala proti okupatorju le s pasivnim odporom. Ti pogoji niso bili sprejeti in eventuelno so ti ljudje pričeli zastavljati razvoj osvobodilnega gibanja, kasneje pa sodelovati z Italijani in Nemci, da ". . . rešijo Slovenijo pred boljševiki in komuništi." Odpor Osvobodilna fronta je pričela odpor proti sovražniku takoj, lit zased so slabo oborožene skupine napadale italijanske in nemške vojake, Jim pobirale orožje, municijo, obleko in druge potrebščine in zopet izginile v "ho-sto". Tak Je bil pričetek parti-zanstva. Že meseca Julija 1941 Čitamo o velikih spopadih med slovenskimi gerilci ln Nemci in Italijani in o velikih sabotažah na železniških progah, cestah, mostovih in važnih najpravah v manjših mestih in vaseh. Dokler je imeJu Nemčija le ono fronto—v severni Afriki—je bila vsaka misel na kak večji odpor proti sovražniku v Sloveniji navaden samomor. Vodstvo Osvobodilne fronte se je taga dobro zavedalo in jo bilo skrajno previdno. Čim pa je Hitler napadel slovansko Rusijo in potegnil mnogo svojih divizij iz Jugoslavije na rusko fronto, je zaplamtela gerilska vojna tuosebiio všeč. "Le pazi!" mu je dejal čast nik; "želeli bi, du be po Zadru malo sprehodiš in Iznajdcš vaa poslopju, ki so ji|i naši letalci za deli. Zelo rudi bi tudi vedeli, kje imajo Nemci svoj štub, Čez dva dni st: je Jože vrnil, se postavil pred častnika "v pozor", nato pa pplegnll iz žepa načrt mesta Zadra, ga raztegnil in položil na ml ko. Na načrtu so bilu vsa poslopja, ki so jih britanski letalci zadeli, zuzms-movanu lepo m svinčnikom, s črnilom pa je bil napravljen krog s križem v sredi. Velik črn pra-vokotnik Je točno pokazal, kje leži nemški štab. Častnik je bil ves navdušen. "Jože, ti so pravo, rojeno zijuio, ki vse iztakne," je dejal častnik, "ali kako al to atvai opravil?" "Hm," je zugodnijal Jože, "ko sem se od vas poslovil, mi je padlo v glavo, da l>o prek J «mano težko zapomniti ai vse zadetke, saj je ponoči kar deževalo bomb na Zadel Mislil setn si, du je najbolj pametno, če dobim kje mestni načrt Zudru In bom kai na njem zaznamerioval zadetku, Tovanš podrustiiik je imel načrt in m) ga je |M>i»odil. Vzel sem ga in odpravil sern so v Zader, Pohajal sem po mestu križem krajem " Marsikje se je še kadilo, če ni več gorelo in ko sem%prišel do takega kraja, sem dejal hm', ali so ti dali popra, Izvlekel aem načrt In po*lo|f)e obkiožil s svinčnikom Ko sem pt ltal pred štab nemške komande, nem ga takoj apo/nal |m> veliki napisni tabli, izvlekel iter|j načrt, ga raz-piostri na zidu onkraj cest* in vrisal sem na m«Mu kvadrat." Jože j«- bil prepričan, da j<* izpolnil majhno nokgo s svojim sprehodom v Zader Hatovica V Prosvet! ao dnevna avelov-na ln delaveke eeeM. Ali lik «late vsak dan? Program srbske osvobodilne fronte Radio Svobodna Jugoslavija Je objavil apel Narodne osvobodilne fronte Srbije, v katerem poziva "vsakega, ki pošteno misli in se zaveda," da priključi tej fronti z namenom, da se uveljavi sledečih deset točk: 1. Mobilizacija vseh srbskih narodnih sil, du se izpelje osvobodilna borba proti fašističnim vpadnikom in njihovim hlapcem. 2. Aktivno aodelovanjt v dosego vseh namenov, sa katere se vodi osvobodilni boj. 3. Aktivno sodelovanje v obrambi narodnih in demokratičnih vrednot, katere jt pridobila osvobodilna vojska, kakor tudi sodelovanja pri osnovanju narodne vlada. 4. Aktivno sodelovanje v kon-solidiranju bralstva in vojnega «dinstva srbskega naroda * ostalimi narodi v Jugoslaviji, v skupnosti enakopravnih narodov v demokratični federativni Jugoslaviji it? sicer na temelju pravice, da vsak narod sam sebi odluču v duhu sklepov AVNOJa in narodne osvobodilne skupščine Srbije. fl. Vpostavijenje narodno-osvo-bodi 1 nih oblasti od kmetakih do najvišjih državnih organov na širokem demokratičnem temelju, In sicer z aktivnim sodelovanjem in kontrolo naroda, kakor tudi podeljevanje demokratičnih pravic državljanom, z izjemo onih, kateri so sodelovali z vpad-nlki In njihovimi pomočniki ter onimi, kl ao |Kivzročili poraz naše domovine. 6. Izločen je Iz državnega ustroja vseh kolaboratorjev ln pristašev fašističnih vpadnlkov. 7. Obnova ekonomskega življenja v državnih in privatnih sferah gospodarstva ter mobilizacija vseh sredstev in sil za razvoj gospodarstva. 0. Obveznost, da bo mladina vzgojena v duhu edinatva in borbe za Npiošin dobrobit v korist naroda brez ozira na politično prepričanje. 9, Obveznost, da bodo vse skupine In stranke, katere tvorijo zedinjerio Narodno osvobodilno fronto v Srbiji, sodelovale v toedseliojncm sporazumu za rešitev vseh vprašanj, ki ae tičejo sfere obveznosti Ugu političnega načela, 10. Obve/iioati izvršnega odbo-a fronte so veljuvne za vse člane fronte Francoska misija na poti v Ameriko Pariz, 28 febr. — Prancoaka okonorrmka misija )r odpotovala Ameriko, kjer bo takale pomoč oa podlagi poaojilno-najemnin-«koga zakona. Načelnik muuje Jean Monnrt WHIM THt FUCL OOCS PROSVETA mm rdeča kokarda Roman iz velike francotke revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) "Oh, gospod," je zagodrnjal, "kaj pa hočete v teh časih, ko zakupniki ne plačujejo več na jemnin in so polovici valih golobov zavili vratove in ga v vsej deželi ni ifvega zajca! Dan danes, ko vse lovi in postopa in se kovači in krojači postavljajo na konjih in z mečem ob boku— da, da!—plemstvo pa jo je popihalo ali pa skriva glavo pod blazino—dandanes ni bogme nič čudnega, da je juha prazna! Če gospod vikont rajši pije močno juho, bi bil moral sam pasti svojo kravo, ne pa .. "Nehaj, nehaj, prijatelj," sem dejal in zlo-voljno dvignil obrvi. "Povej mi rajii, kaj dela Buton?" "Gospod vikont misli gospoda kapetana Bu-tona?" je porogljivo vprašal stari lakej. , "V Cahorsu je." r "Ali je bil kdo kaznovan zaradi... zaradi dogodkov v Saint-Alaisu?" "Dandanes ne kaznujejo nikogar več," se je odrezal Andre. "Razen da kdaj pa kdaj obesijo kakega mlinarja, ker je žito predrago." "Po tem takem ni nifi PetiUJean .. ." "Petit-Jean je odpotoval v Pariz. V tem trenutku je gotovo že polkovnik ali vsaj major." Po teh besedah me je stari sluga ostavil in vsa muka samotnega ugibanja se je zgrnila name. Zakaj edinega, do česar mi je bilo, se nisem bil upal vprašati. Ta nemir me je tlačii kakor mora in vzlic moji mladosti izpodjedal mojo življensko moč ter oviral ozdravljenje. . Drugi/dan mi je prinesel odrešenje. Abbe Benoit se je bil menda odločil, da načne ta razgovor; njegova prva beseda, ko je bil povprašal o. mojem zdravju, je merila naravnost na stvar. "Nikoli me še niste vprašali, kaj se je zgodilo potem, ko ste bili ranjeni, gospod vikont," je dejal po kratkem obotavljanju. "Ali se še spominjate?" "Kako bi mogel pozabiti?" sem zastokal. Župnik ae je oddahnil. Gotovo je do tisle minute mislil, da nisem pri pravi pameti. "In zakaj me niste nikoli vprašali?" je nadaljeval. "Ali ne razumete zakaj, prijatelj?" sem vzkliknil z bolestnim glasom in pal nazaj v naslanjač, Iz katerega sem se bil vzdignil v svojem neukrotljivem razburjenju. *A!i ne ra&i-mete, da sem hotel ohraniti vsaj trohico upanja? Toda zdaj me nikar več ne mučite. Govorite, prijatelj, povejte mi vse." "Povedati vam imam samo srečne novice," Je veselo odvrnil. "Vse, kar je bilo najhujšega, vam je že znano. Ubogega gospoda d» Goft-tauta so ubili na stopnicah. Vsi ostali, do zadnjega sluge, so se rešili na strehe sosednjih hiš." "Ušli so?" "Da. Mesto je bilo nekaj ur kakor iz uma, toda oni so bili dobro skriti. Mislim, da so potlej os ta vili ta kraj." "Tedaj ne veste, kje so?" "Ne. Od tistega dne nisem videl nikogar izmed njih. Cul. sem le, da so ns nekem gradu, nemara pri Haricourtovih. Nato so Harlcour-tovl aredl oktobra odpotovali in gospod de Saint-Alala s svojo rodbino je šel menda z njimi." V preobilju svoje radosti Izprva nisem bil zmožen besede. Nato sem vprašal: "In drugega ne veste ničesar?" "Ničesar drugega," je odvrnil župnik. A meni je bilo tudi tega dovolj. Ko je prišel drugič k meni, sem se že lahko izprehajal z njim po terasi. Moči ao *e ml naglo vračale. Toda čim bolj sta mene oživljala gibanje in sveži zrak, tem bolj je vrli svečenik vidno gineval pred mojimi očmi. Njegov prijazni, gibčni obraz je bil vsak dan bolj mračen in njegova molčečnost vsak dan večji. Ko sem ga nekoč vpra-šal, kaj mu je, je odgovoril: "Slabo se obrača, vse gre po zlu. In jaz se ne čutim nedolžnega, Bog mi odpusti greh!" "Kdo pa je vobče nedolžen?" sem dejal, da bi ga pomiril. "Moral bi bil izprevideti, kam to vodi!" je odvrnil in zvil roke. "Moral bi se bil spomniti, da Je red prvi dar, s katerim je Bog osrečil človpka. Red!... Danes pa je v Cahorsu tako, kakor da vobče til več sodišč; stari sodniki se boje, vse se roga starim zakonom in niti dolgov ni moči izterjati! Red! A najhujše, česar se Je dandanes bati zločincu, ako ga vržejo v ječo, Je to, da ga v njej pozabijo. Red—ko vidim povsod samo orožje! Nepismeni ljudje se zdaj povišujejo nad največjega učenjaka; in tisti, ki sami ne plačujejo davkov, trosijo daner onih, ki jih plačujejo! Mesto trpi pomanjkanje, seljaki pa hodijo na lov ali pa stopajo križemrok: kdo pa naj še dela, ko je bodočnost tako negotova? Dvorci bogatih so zapuščeni in njihova služinčad umira gladu; nihče ne prodaja in nihče ne kupuje več, nego je neizogibno; nikake podjetnosti ni, ni-kake obrti ne trgovine ne prometa! In jaz, ki vidim vse to, gospod vikont, naj ne bi govoril: Mea culpa mea maxima culpa?" "A svoboda je vendarle dragocena," sem opo-rekel. "Sami ste mi Časih dopovedovali, da je treba nekaj žrtvovati zanjo." "Ali je svoboda to, da smejo vsi brez kazni počenjati zlo?" je vprašal z razvnetostjo; kakršne pri njem dotlej nisem pomnil. "Ali je svoboda v tem, da sme vsakdo krasti? Ali trinoštvo prestane biti trinoštvo, če je trinogov tisoč namestu enega? Ne, gospod vikont, nič več ne vem, kaj ml je storiti," je nadaljeval. "Najrajši bi se odpravil križem sveta, preklicovat, kar sem govoril, in popravljat, kar sem storil!" "Ali se je mar zgodilo še kaj več, nego ste mi povedali?" sem vprašal, ves začuden nad tem izlivom. "KtJ takega, česar jaz še ne vem?" "Skupščina nam je vzela desetino in imenja," je trpko odgovoril župnik. "To vam je znano. Kot Cerkvi nam pa odrekajo pravico do obstanka. Tudi to menda veste. In zdaj so pravkar sklenili odpravo vseh samostanov. Kmalu nam bodo zaprli tudi cerkve in katedrale, d« vzpostavijo paganstvo!" ' "Brezumje!" sem vzkliknil. "In vendar je resnica." f ,if "Zastran odprave nič ne rečem. Toda cerkve In katedrale . . ." "Zakaj pa ne?" je žalostno odgovoril. "Sam Bog ve, kako malo je zdaj vere na svetu. Stvar je povsem mogoča. Vidim, kako vse vodi k temu. Zato je tem bolj potreba, da ostanemo mi, ki verujemo, zvesti in stanovitni." Vsaka njegova beseda je bila dokaz, kako silno ga peče vest, ker je tudi on pospeševal nesrečo; In kar težko se mi jetstorilo, ko ga drugi dan nI bilo ob navadni uri. Tretji dan je zopet prišel, a tako pobit In čemeren in tako žalostno se Je poslovil od mene, ko je odhajal, da bi ga bil najraje poklical nazaj. Ko ga četrti in peti dan zopet ni bilo, sem poslal k njemu vprašat, a prepozno: stara fupnikova gospodinja je odgovorila mojemu slu, da se je naglo odpravil z doma ter naprofil nekega sosednjega župnika, naj ga nadomešča kak mesec dni. (Dalje prihodnjič.) ————S—! ....... Na poti v svobodo Ladišlav Kiauta PRVA PREIZKUŠNJA Bili smo šele na začetku poti, na začetku marša naše štirinajste divizije preko braUke hrvatske zemlje v nove zmagoslavne boje v slovenski Štajerski. Zjutraj smo se spustili s poslednjih obronkov žuiemberških planin v ravnine, v strnjenih bataljonih s strojnicami in harmonikami na čelu. Tako zmerom korakajo naši borci: vedrega čela In s partizansko pesmijo v bojni pohod. Borci Tomšičeve, šerce-Jeve, Brsčičeve. Borci treh ns-ših slavnih, ponosnih brigad. "Zdravi drugovl!" so nas pozdravljali seljaki s stisnjeno pestjo vsepovsod. Njihove žene in dekleta v slikovitih narodnih nošah ao nam s pisanimi robci mahale v pozdrav. Ponujali sft nam kruha in vina s svoje mize, kakor so z nami delili vsa vzne-šena čustva in občutja srca v po-vezan« «ti in nerazdružljivosti osvobodilne misli. Bili amo si bratje, še več. bili smo al tovariši. Zdaj dolgo ne bomo videli pla- nin, spremljala naa bo prostrana, le tu pa tam malce valovita in gozdnata ravnina. Nekje v daljavi reže to neskončno ravan šl-roga struga Save; naša divizija je le za dober partizanski marš oddaljena od Zagreba. Obšli bomo ustaško prestolnico v širokem loku, prečkali nekje železniško progo, ki drži v karlovško stran, potem spet železnica, velika cesta, prihod preko Save In še preko cele vrste prometnih poti. Veliko In smelo nalogo smo si zadeli in dosti vsega nas le Čaka, preden se bomo spet dvig nlll v griče To bodo takrat najbrž že prvi obronki naših domačih štajerskih planin. Kaj več o načrtih našega velikega pohoda bi vedeli povedati v štabu divizije, ki se je čez dsn vselil v «asi Purgarija. V dveh prostranih kmetskih izbah se neprestano vrste posvetovanje, komandant in komisarji ae sklanjajo nad zemljevidi in šepetajo med seboj važne reči. Vrata se tiho odpirajo in zapirajo. domači partizani In terene! prihajajo poročat, patrole In ob- Glavnl voditelji mednarodnega delavskega kongresa, ki se Je vršil nedavno v Londonu in sklenil, da ae organizira nova strokovna inteeaacionala. Od desne na levo so: Vasilij Kusnecov, načelnik ruske delegacije, George Isaaes od Britskega kongresa strokovnih unij« in R. J. Thomaa, delegat CIO in predsednik avtne unije UAW. i Brigade se razvrščajo, Tomšičeve! korakajo mimo nas, oni bodo vedili nocojšnji pohod. Kako lepo je, da utegneš še zadnji trenutek pozdraviti in stisniti roko tovarišem, ki jih nisi videl že ves dan. Navezani smo drug na drugega bolj kot na življenje in smrt. "Na svidenje, tovarišija, onkraj proge!" vzklikamo. Zdaj že vemo, da nas čaka nocoj prva preizkušnja—prehod preko železniške proge. Vaščani so nas obkrožili, gledajo konje in mule, mitraljeze, topove in se divijo na glas. Zanje je praznik ta dan. Niso videli še takšne vojske nikoli. "Idete nad Zagreb, drugovi!" boža očanec topovsko cev, ki jo mula potrpežljivo nosi. "Boga-mi, mitraleza kod vas, topa i svega. E, ima vas silna vojska, jao banc)i! I ja sam bio u svet-skom ratu." Stara majka nas treplja po rani ih in jn vsa dobra v materinski skrbi. V enem dnevu smo ji prirasli k srcu kakor rodni otroci. "Ostanke kod nas, deca! Na pruzi je banda!" Majka plaka in misli na dva sina, ki partizanita nekje v Liki. Še poslednji stisk rok, pa srqtan put i na svidenje. Kolone sejpremgknejo v pohod. Kakor brezkončna se zdi kača, ki se počasi giblje, zmerom bolj oži in izginja nekam daleč. Mesečina jasne, zvezdnate zimske noči je tačas že dodobra obsve-tila ravan, katere letos še ni pobelil sneg. « • • Utihnil je glas harmonik, prvikrat prejmemo povelje "Tišina", ki pa ne zmoti vedrega razpoloženja v naših vrstah. Zdaj gremo spet umerjeno in tiho drug za drugim. Kje je zdaj proga, nas zanima. Vodiči se dvizajo na čelu brigad, komandantje drve na konjih sem in tja ter tiho dajejo povelja. Zdajci prekine tišino zamolkel pok minskih eksplozij daleč pred nami. Za- vohali so nas nemara. Prokleto se motijo ustaši in Švabi, če mislijo, da nam bodo ubranili prehod. Prišli bomo čez progo zlepa ali zgrda. Čelo stoj! Čakamo, kaj bo iz tega in potem krenemo v drugo smer. Kar čez njive in travnike. In skozi redke gozdičke. Za gozdički nekje lajajo psi. Torej je tam vas. Obšli bomo vas in prečkali progo drugje. Tomšiče-vi so že davno pred nami odšli v zasedo. Izvedeli smo, da bomo pred progo prešli cesto. Minerci hite ob kolonah na svoj posel. Mula pokorno nosi zaboje z mi nami. Treba bo pošteno zamini-rati cesto na obeh straneh." Polagoma izginjajo kolone v gozdičku, psi še vedno lajajo. Preklinjamo te vražje pse, kajti njihov lajež nas je že dostikrat izdal sovražniku. Natanko slu timo, da ta reč s progo ne poj-de kar tako. Stroga tišina! Znaki so Zaječar-Zagreb. Prebijemo se sklonjeno skozi goščavo, ki bo dajala na pomlad—bohotno ozelenela—dobro kritje. Smrek tu ni, samo pritlikavo bukovje in golo jelševje. Počasi naprej in stroga tišina, povelje vnovič. Mule so nemirne in rožljajo, njihovi vodiči si dajejo pošteno opravka s trmastimi živalmi. Skozi golo grmovje oprezujemo v noč. Mesečina odkriva očem velik del ravnine, ki se polagoma dviga v nizke, gozdnate vzpetine. Nekaj sumljivega je krog nas, nekaj sovražnega, to čpti-rao. Kar roke same poiščejo pu škin zatvarač . . . Raketa! Še ena! Vržena najbrž s proge, morda dva ali tri kilometre daleč. Takoj nato streli. Odsekani streli brzostrelk. Torej vendar že. Samo da je že enkrat popustila in se razblinila napetost pričakovanja. Zdaj vemo natanko, kako je. Sovražnik čaka na progi. Veselo razpoloženje poruši strogo tišino. Torej se bomo udarili. Bravo! Že dolr go ae nismo. Za izpremembo enkrat ustaši. Tam, od koder se čuje ostro streljanje iz brzostrelk in pušk, tam še ni proge. Tomšičevi so padli v zasedo. Zdaj se bijejo. Do proge je skoraj uro hoda. Streljanje narašča, prav dobro ločimo strele naših pušk od sovražnikovih. Poslušamo rezka povelja komandantov in vesele vzklike bprcev, ki potiskajo sovražno zasedo z naše poti. Kdo ve( ali so tam Nemci ali ustaši? Nestrpne cepetajo borci in sti s kaj o puške. Radi bi sami v spopad. Toda to je vendar pohod in samo oni v predhodnici si lahko privoščijo takle pogovor s sovražnikom. Streljanje naših kaj kmalu pqtihne. Le še nekaj strelov pospremi bežečo sovražnikovo zasedo. Pot je prosta. Nadaljujemo pohod ^ pobešenim korakom. ' • a • Prvi oddelki so že davno na cesti in nemara že na progi. Zdaj hodimo po robu cestišča. Na desni gozdiček, na levi odprto široko polje. Kmalu nam tudi to stran zakrije redkef drevje. Hodimo oprezno po pet korakov odmaknjeni drug od drugega. Nekam pretiho je okrog rtas^Ko-maj, da tu pa tam konjsko kopito udari ob kamen. Nismo še pri kraju. Tale tišina j« sumljiva. Spet raketa. Ne utegnemo je opazovati, kajti še tisti trenutek nas dobesedno zasuje toča izstrelkov iz precejšnje bližine. Skloni se! Dum-dumke zasikajo tik nad našimi glavami in se razpočijo ob golih drevesnih vejah. Ležimo v cestnem jarku in poslušamo brenčanje krogel. Ali j je kdo ranjen? Nihče! Banda strelja na progi. Krogle že kar neznosno brenče okrog ČETRTEK, j •ušes, toda mi se ie ck^l gremo naprej nezadržno ka stota ne zadene r , * stari borci mimogrede "JH minami je bolj sitno. j » 2d*Jci °glaSiJ0 m prve mine zaplovejo ^ovrfčim brenčanjem^ nad ? mi. Bile so namerjene pil? in se razpočijo v gozdu. p^S ta banda, dobro se je pri£j (Dalje prihodnjič) K*™* malUgU; "LINOTYPE OPERATOR*"" Delo dobi Slovenec crko.^, stroju. Za pojasnil« prijtT£ o~taoaU pUm.no ns sveta—Tiskarna S.N.pj.. 26st 2 Lawndale Ave., Chicago 23. lu, * NA PRODAJ je 6-sobno modJ urejeno poslopje v Village of S lake, 35 milj severno od (S meri 75x266. GaSft košnjak, blizo suburban ^ Imamo tudi dobre farme na d™! L I. BEHM, GRAVSLAKE t Phone Grayslake 5151. ^ io Žensk tudi iolska dekleta za zbiranje in zavijanje semen Sk šenost ni potrebna. Tedensko i "part lime" delo. od 9. ure ZJ do 4. ure pop. in od 4. ure pop do' ure ivečer. Nujno delo. Vaughan's Seed Sto« 133 No. Jefferson 5. nadstr. Rubí mali oglasi DELO KRATKE URE SEDAJ 38 ur ali manj. Pomivalke posode, pomočnice v kuhinji in razna druga dela. Ne ob večerih, nedeljah in pracniklh. Employment Office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State—Washington RAD B| «VEDEL ZA NASLbV rojaka Frank Oglarja, kateri je bil ko sem jaz prišel v Ameriko leta 1005, preddehivec (foreman) v kempi št 36-v šumi v Acosta (Sommerset Co.), Pennsjrlvania. Prosim gs, ds mi pomaga, ker ga potrebujem pri dobavi .diugega državljanskega papirja. ZdTbohi hvaležen ur iem pri volji plačati stroške. Moj naslov je: Frank Krance, Star Route, Cri-witz, Wia. —(Adv.) 11 m » DELO DOBE hišnice! "jan1tresses Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvsčsr. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICT ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE! NE SPREJMEM RACJONMAMi 2lYI AKO NE ODOAM ZNAMK VRHNJA PLAST veščevalci odhajajo na vse strani. Nekaj posebnega se pripravlja, to vemo vsi. Dobro bi bilo malce spogledati se z bando, si tele borci iz srca. Niamo še doii-1 veli te časti. Banda. S tem zvenečim in častnim imenom je na- j gradil narod ustaške in okupatorske tolpe. s e Na večer smo še peli, zbrani na vaškem kriipotju, partizanske pesmi. Vaščani so nsm navdušeno vzklikali in mladenke ao odgovarjale z domačimi partl sanakimi popevkami, ki so v letih osvobodilne borbe ie davno ponarodele. Potlej je v prvi nočni uri prišlo povelje: V zbor. Iz aoeednjih naselij so tačas ie prikorakale vse tri brigade in razvili amo se v dolgi koloni daleč ven na polje. Bataljon za bataljonom. vmes konji in mule do vrha naloiene s teikimi breda-ml, cevmi minometov in topiči. Zmeraj znova zadivljeni in ponosni postajamo ob pogledu na zbrane vrste tovarišev-borcev, na silo, ki io ie ie preneksterikrst pokusila sovraina premoč. V si-ju mesečine se je svetlikalo hladno omtie, oh katerega jekleni zid se Je ie tolikokrat sovrainik zaman zaganjal, da bi ga stri In uničil. Nas. našo divizijo? Nikdar in nikoli ne! 7 ' -« ,'Zj ,./> r*... • » ' teas naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepu 11. redne konvencije se lahko naroči na list Pro«vsk> Is prišteje eden, dva. trt štiri ali pet članov Is ena druŠlns k sni narot-■taL Ust Prosveta slane aa vsa — ako. ae člane ali aečlans U 00 ■ sne letno naročnic». K« «a člani fte plačajo pri ssasmeniu H JO ■ tednik, ae Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj m vsroks. rs*, da Je Ust predrag aa šlas» BMP J, List »MsvJta Je vaša lastnlas is gotove Je v vsdH drultnl nekdo, ki bi rad čital Ust vsak dan. Pojasnilo!—Vselej kakor hlt*> katar! teh članov preneha biti ¿lsa SNPJ, aH če se preseli proč od družine In bo zahteval sam svoj lkt tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Je tako skupno narolena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tefs m stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena dsta Prosveta Jat _' Zs Zdruš. drieve ta 1 tednik ta.__ 4Jt i t tednika ta.__gJt I t tednike ta.-------¿40 t tednike ta„„. 4 tednika ta----- 1.20 4 tednike in 5 tednikov ta-------- niš 5 tednikov In Za Evrope Je. Inokpllco J* «PodnJI kupen, priloftlte potrebne vsoto dsasrjs sil Meney Ordftr e pismu in si naročite Prosveto. list ki Je »sls lsctalsa PROSVETA MP J. Lawndale Ave. Chicago 33. IlL Pri Učeno po4ll)asn naročnine sa list Pveeveto vsota I —-- T\ boš dobro sgledal ns sliki v unljskl dvorani.- 1. Ime _ ÔL . _ 4, ____ Naslov članov me, le tednik In ie druèinet «a pripišite k me JI naročnini od sIk»^» «. ........... At A mJl»a It .....——• 3._____ Al i«JtM 1« _____ 4 _______ Al 4 wmàtwrn it. ' * Ai a - M__— Maslo I«? naročn Iho ■tara . □