Štajerske vesti —š— Tovariši, pozor! Tovariši, ali bi ne zaničevali samega sebe, če bi zdaj začeli simpatizirati s klerikalci, ki so bili prisiljeni glasovati za naše doklade? Naj nas vendar ne slepi zunanjost, poglejmo malo globlje! Ali naj zdaj, ko dobimo nekoliko kronic na mesec več, branimo narodu naprej iz nesreče? Ali vas ne bi lahko imenoval bodoči zgodovinopisec slovenskega naroda, izdajalce? Ravno zdaj, tovariši, boste firiančno malo bolj podprti, ravno zdaj morate seči v boj s še večjo energijo. Saj vidite, da je klerikalcem slovenstvo le krinka, da jim je napredek le iraza. Učitelj pa mora, če hoče ali noče, že zaradi vzgoje same stremiti k napredku. Ne, v našem narodu je še preveč zdravega jedra, da bi ga prepustili klerikalcem, nazadnjaštvu, smrti! Tovariši, zatorej na branik! Ne za stranko, temveč za narod, nesrečni, ponižani narod moramo zastaviti vse sile. — Sicer pa lahko uvidite, kako visoko nas cenijp klerikalci, iz tega, da mislijo sedaj te reve, da so kupili s svojim votumom naše prepričanje, naše duše. —š— Izdajstvo v škripcih. Kako izdajstvo je dr. Korošec po svojih klerikalcih zagrešil na slovenskem ljudstvu ormoškega okraja, je znano. Zvezal se je z dr. Delpinom pri volitvah v okrajni zastop. Doslej so imeli Nemci le enega odbornika in nobenega zastopnika v okrajnem šolskem svetu. Po pogodbi dr. Korošca z dr. Delpinom bi pa bili dobili podnačelnika v zastopu, dva odbornika in enega člana v okrajnem šolskem svetu. Ker je pa predsednik, okrajni glavar, itak Nemec, enako šolski nadzornik in župnik Gliebe, bi dobili Nemci večino, ker bi imeli izmed 7 članov 4 člane! Kaka nevarnost za slovensko šolstvo! Narodnjaki na tej podlagi ne pripustijo konstituir#nja okrajnega zastopa, za kar jim mora biti ves slovenski narod le hvaležen. V tem slučaju bo namreč še pet let posloval od prejšnjega okrajnega zastopa izvoljeni slovenski okrajni šolski svet, le ceste bo popravljal vladni komisar. Izdajalci okolo dr. Korošca so prišli zaradi odkritja njih dogovora z Nemci v največje zadrege. Sedaj so že oboji nasproti narodnjakom postali bolj radodarni. Prepustili bi jim mesto podnačelnika in še 2 mesti v zastopu, ako narodnjaki prepustijo eno mesto v okrajnem šolskem svetu — Nemcem. Na te limanice pa narodnjaki ne morejo sesti, ker ne marajo izdati slovenskih šol Nemcem. Klerikalci pa Nemcem ne rnorejo obljubljenega mesta v okrajnem šolskem svetu dati, ker ga doslej — sploh nimajo. Sitna stvar! Pa izdajalcem se ne sme pomagati iz zadrege. —š— Ustanovitev državne obrtne šole za Spodnje Štajersko. Naše nemško časopisje prinaša pod naslovom »Ein neuer Anschlag gegen das Deutschtum in Untersteiermark« od jeze perieče članke, ki daje povod, povedati vsej javnosti to-le: Na ustanovnem občnem zboru »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug« se je med drugim poudarjalo, da se bo potreba posvetiti tudi vprašanju obrtnih šol. Siovenski časniki so dali temu primeren komentar, kar je pa povzročilo v nemškem taboru pravcati ogenj. Einspinnerjeva klika je smatrala doslej južnoštajersko obrtništvo za svoje, ker so se pa v zadnjem času vzdignili nekateri in pokazali javnosti, da niso naši obrtniki voljni tavati v temi brez smotra in delati samo štafažo, je imelo to sijajen uspeh in v slehrnem kraju so se oglasili merodajni, ki so to novo akcijo pozdravili, ker rnora vsak videti, kakšna krivica se tej. veliki masi godi. — Če pogledamo štatistiko naše dežele, bi bilo najmanjše naše zahtevanje po državni obrtni šoli, iz katere bi naj izvirale razne naprave. Gornji Štajer, obsegajoč 7 politiških okrajev, tvori svojo trgovsko in obrtno zbornico in toliko važnih obrtnih naprav, da bi bilo preveč, opisati to tukaj. — Srednji Štajer obsega ednajst politiških okrajev — inkluzivno Maribor in Ptuj — seveda si prišteva vse južnoštajerske pol. okraje volens nolens v svoj delokrog, tvori trg. in obrtno zbornico, ima obrt pospešujoči zavod, trgovsko akademijo, državno obrtno šolo, žensko obrtno šolo itd., o vsem si zarai razburjenosti naših obrtnih krogov nii govoriti ne upamo. Spodnji Štajer, ei tretjina dežele, tvori osem politiških okr; jev, nima niti ene se obrtništva tikajoče naprave. Če prosimo za kos kruha, se nam bore mačehinsko košček milost podari, ali pa ne. Tega pa rnora biti konei Izvojevati si morarno svoje pravice: to »neuer Anschlag« in ni »unerhorte, masi lose Forderung slovenischer Politikera temveč pomeni naša zahteva samo ti kar nam gre, kdo smo in koliko nas ji Zahteva po državni obrtni šoli v tvoriši 10.700 samostojnih obrtnikov in čez 70i uslužbencev je nekaj čisto navadnega \\ če bi se nemški »Nationalverband« na glavo postavil, nam gre naše! Državni poslanec umetno skovanega južnoštajerskega volilnega okraja se ne bo mogel upreti pravični zahtevi vsega zastopstva našega poslanstva, ki bo gotovo skupnonastopalo za naše pravice.