Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c 6, telefon 72 082 Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Karel Kušer. Tehnični urednik Franc Ravnikar. Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1 000 izvodov. Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:   Delavska univerza Domžale.
Domžale, 29. april 1978 Uto XVII - St. 6
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O M 2 A L E
27-APRIL IN 1. MAJ
NAŠA PRAZNIKA
V teh razgibanih dneh našega življenja, ko se opredeljujemo o nadaljnjih poteh razvoja, nam zgodovinski pomen 27. aprila 1941 - dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda - se bolj stopa v ospredje. Tedaj sprejete odločitve dobivajo tudi danes svoj pomen, saj dograjujemo delovanje Socialistične zveze, kot tiste najširše družbenopolitične organizacije, v kateri se morajo prepletati interesi vseh naprednih sil naše družbe z avantgardno vlogo Zveze komunistov.
Praznik dela — 1 ■ maj — pa v današnjih pogojih ne pomeni samo doseženo nacionalno in socialno svobodo in določeno stopnjo razvoja samoupravljanja na vseh področjih, ampak tudi čas, ko moramo doseči še mnoge stvari pri ustvarjanju materialnih pogojev in utrjevanju sistema nagrajevanja po delu.
Ce bomo dosledno vztrajali na sprejetih odločitvah, potem bomo notranje trdni in medsebojno povezani, postajali bomo homogena družba, ki bo v stanju oplemenititi zgodovinska izročila, jih dograjevati s samoupravnimi socialističnimi odnosi kot največjo vrlino vseh delovnih ljudi in občanov.
Zato naj praznika pomenita krepitev nadaljnjih naporov pri razvijanju celotne naše družbe.
Družbenopolitične organizacije in skupščine občine Domžale
OB OBLETNICI SMRTI REVOLUCIONARJA
Pred petindvajsetimi leti je sredi dela in ustvarjanja zastalo neutrudno srce revolucionarja, vojaka narodnoosvobodilnega boja, tvorca nove Jugoslavije, pobudnika povojne graditve in snovatelja začetkov našega samoupravljanja tovariša Borisa Kidriča.
Njegov življenjski lik se je začel >blikovati v Zvezi Komunistične mladine Jugoslavije, kjer je dozoreval v neustrašenega borca za socialne pravice in enakopravnost med delavskimi množicami, ko je na teoretičnih osnovah oblikoval tisto, kar je slovenski narod ob njegovi pomoči in pod njegovim vod-\tvom tudi dosegel: vsebino samoodločbe in demokratično povezanost slovenskega naroda v sklopu jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Tovariš Kidrič se je zavedal v najusodnejših dneh, ko je šlo za življenjski obstoj slovenskega naroda, da se kot narod proletarec lahko obdrži in uveljavi samo pod vodstvom delavskega razreda, da se lahko gospodarsko in kulturno razvija v sodobnem svetu, če bo sam napreden in povezan z naprednimi \ilami drugih narodov.
Ko je govoril 6. novembra leta 1945 kot prvi predsednik slovenske vlade v Ljubljani, je med Jrugim poudaril: „Mi nismo nikoli trdili, da se bosta čez noč cedila mleko in med. Mi dajemo le eno nbljubo: povojne težave, ki jih premagujemo danes, bodo premagane zares v korist ljudstva in ne tako kot je bilo po prvi svetovni vojni . . . V nasprotju z dejanji reakcije in njenimi željami bo naše ljudstvo zmagalo in si bo ustvarilo te-nelje za lepšo bodočnost, za blagostanje ljudstva, za blagostanje novih pokolenj."
Lik pokojnega Borisa Kidriča spremlja našo pot in vse, kar je še danes gibalo našega napredka je on videl in izrazil tudi z naslednjimi besedami: „Zanimajte se, tovariši, za vse, kar se danes dogaja v javnem življenju. Nimamo ničesar skrivati pred ljudstvom. Nasprotno mi moramo zahtevati od ljudstva, da vse pozna in da se bo v celoti zavedalo svojih pravic in možnosti, v okviru katerih lahko uveljavlja svoje pravice in tudi dolžnosti, ki mu jih svoboda nalaga, 'la se ohrani. "
Čeprav je minilo petindvajset let od njegove smrti je ostalo med nami njegovo obsežno delo, njegove misli, ki predstavljajo neusahljiv vir iz katerega pijemo moči za graditev naše samoupravne družbe
PRED VOLITVAMI V SKUPŠČINI
Delegati na prvem skupnem zasedanju vseh treh zborov delegatske
skupščine
Uvodno poročilo o predvolilni aktivnosti in o samih volitvah je podal sekretar Občinske konference SZDL tov. Maks JERAN, kije med drugim poudaril naslednje:
Na današnji skupni seji vseh zborov skupščine občine Domžale boste izbrali najodgovornejše vodilne funkcionarje, izvolili izvršni svet, komisijo za volitve in imenovanja, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, skupino delegatov za delegiranje v Zbor občin skupščine SRS ter glasovali o listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije in izvolili delegate za Zvezni zbor.
Konstituirali se bodo tudi vsi zbori skupščine občine, delegati DPZ bodo glasovali o DPZ skupščine SRS, zbor združenega dela pa bo izvolil tudi skupine delegatov za ustrezen zbor skupščine SRS.
Vsa ta slovesna pa tudi odgovorna opravila so rezultat in končno dejanje dolgotrajne, široke, demokratične in bogate družbenopolitične aktivnosti v vseh naših temeljnih samoupravnih skupnostih v občini in republiki.
Že v začetku druge polovice mandata delegatske skupščine smo pričeli z aktivnostjo za priprave na volitve 1978. Dogovorili smo se, da na vseh ravneh in vsi skupaj ocenimo, kaj smo v tem prvem obdobju uspeli doseči, kje smo bili šibki, kaj je zadrževalo še hitrejši razvoj delegatskih odnosov in kaj vse moramo storiti, da bomo za nove volitve pripravljeni in pripravljeni tudi za odklanjanje prisotnih pomanjkljivosti. Bogastvo aktivnosti v ocenjevanju doseženih rezultatov v delegatskem sistemu je zlasti v tem, da se ocene niso sprejemale mimo vsakdanjega življenja naših občanov, ampak so bile vselej povezane z uresničevanjem zastavljenih ciljev.
V juniju 1977 je bila na skupni seji OS ZS in OK SZDL podana celovita ocena razvoja delegatskega sistema, o delu delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih, o delovanju in problemih konferenc
delegacij, o delovanju zborov občinske skupščine in izvršilnih organih.
Ponovno so bili dogovorjeni kadrovski kriteriji in merila za kadrovanje v delegatske skupščine in dana usmeritev za kadrovske priprave v temeljnih samoupravnih skupnostih. Sprejeto je bilo tudi enotno stališče, da bomo v vsem postopku kadrovanja spoštovali načelo reelekcije in rotacije za vodilne funkcije.
Lahko si štejete za priznanje in v čast, da ste bili izbrani v širokem in demokratičnem postopku izmed preko 6.200 evidentiranih možnih kandidatov v naših KS in TOZD. Težko je izbrati najboljše izmed množice ustreznih, zato je prav, da ponovno poudarim, da že evidentiranje za možnega delegata — zastopnika naših delovnih ljudi pomeni družbeno priznanje; še zlasti zato, ker so bila ta družbena priznanja evidentirana na zborih občanov.
V predkandidacijskih postopkih, ki so delovni ljudje in občani v družbenopolitičnih organizacijah, na zborih občanov in 1. sejah TKK oblikovali predloge kandidatnih list, so dokončno potrdili tudi opredelitev glede odprave konferenc delegacij, kjer je to le mogoče in stališča o oblikovanju posebnih in združenih delegacij za skupščine SIS, predvsem na podlagi lastnih izkušenj.
V celotnem postopku evidentiranja je bilo ves čas prisotno prizadevanje za spremljanje in usklajevanje evidentiranja za vodilne funkcije, ob sprom primerjanju predlaganih možnih kandidatov s kriteriji in merili na sejah komisije za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
Ne upoštevajoč predhodne zbore delovnih ljudi je bilo na 1. sejah temeljnih kandidacijskih konferenc udeleženo blizu 6.000 delovnih ljudi in občanov. To je množičnost, ki pomeni dragoceno izkušnjo revolucije in dokaz trdnega zaupanja v nadaljnjo usmeritev v
razvoju naše samoupravne socialistične družbe, gotovo pa je tudi rezultat aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij kot enotne fronte, ki je razgibala vso občino.
Občani so na prvih sejah TKK zelo enotno izrazili tudi podporo evidentiranim možnim kandidatom za družbenopolitični zbor občine, evidentiranim možnim kandidatom za predsedstvo skupščine občine, možnemu kandidatu za predsednika IS SOb in evidentiranim za funkcije v republiki.
Delegati TKK so na 1. seji OKK strnili hotenja občanov in določili kandidatno listo za družbenopolitični zbor in tudi današnjega možnega kandidata za predsednika IS tov. Edvarda Peternela.
Do dneva volitev 9. oziroma 12. marca je bilo v TOZD in KS potrebno opraviti še celo vrsto zahtevnih političnih, strokovnih in administrativnih nalog in samo zasluga prizadevnih aktivistov v DPO, občanov v volilnih komisijah in volilnih odborih je, da je bilo na dan volitev vzdušje tako izredno in potek glasovanja nemoten, kljub dokaj zahtevnemu glasovalnemu postopku.
Volilna udeležba je presegla vsa pričakovanja. V TOZD in delovnih skupnostih je glasovalo preko 93 % volilnih upravičencev v KS pa skoraj 95 % volilcev, obrtniki in delavci, ki z njimi združujejo delo so volili 84 %, udeležba kmetov na voliščih pa je bila 94 %.
Izvolili smo 2.826 delegatov, od tega je 24 % mladih do 27 let, 44% žensk in 18% članov ZK.
Zastopanost žensk je močnejša v združenem delu, mladih delegatov pa je več v KS.
Z veliko večino glasov je bil izvoljen družbenopolitični zbor, delegaciji kmetijskih proizvajalcev in obrtniški delegaciji.
Volitve so izzvenele kot vseljud-ska manifestacija, bile so izraz afirmacije delegatskega sistema, bile so potrditev, da smo ga prejeli in dokaz pripravljenosti, da ga v praksi še hitreje in popolno uresničujemo.
Pomenile pa so tudi pomemben sestavni del predkongresnih političnih priprav na VIII. kongres ZKS, ki je vnovič dokazal neomajno trdnost in enotnost naše družbe.
Enotna podpora je bila dana vsem kandidatom za funkcije v skupščini občine in delegatsko sestavljena 2. seja OKK je to kandidatno listo, ki je sedaj pred vami soglasno sprejela. Na tej seji smo podprli tudi kandidate za Predsedstvo SRS, družbenopolitični zbor skupščine SRS in kandidate za delegate Zveznega zbora, katere boste danes izvolili.
Torej tudi za vas delegate odločitve ne bodo težke, ker ste oboroženi s stališči vaše delgatske baze, ki se je v demokratičnem kadrovskem postopku o predlogih zelo enotno opredelila. Prav prenašanje stališč delovnih ljudi in občanov pa je temeljna delegatska dolžnost, ki bogati vsebino in naravnanost naših socialističnih samoupravnih odnosov.
VOLITVE V ŠTEVILKAH
Občinska volilna komisija je statistično podala poročilo o volitvah, 9. in 12. marca 1978, na podlagi katerih lahko ugotovimo potek glasovanja, število volilcev in izvoljenih delegatov.
V TOZD in delovnih skupnostih ter na volitvah članov delegacij s področja obrti in kmetijstva je bilo skupaj na 143. voliščih v 76 OZD in delovnih skupnostih vpisanih 14.542 volilnih upravičencev. Volilo jih je 14.140. Neveljavnih glasovnic je bilo 1.565. IZVOLJENIH JE BILO 1.396 DELEGATOV.
V krajevnih skupnostih je bilo na 61. voliščih v 25. krajevnih skupnostih skupno vpisanih 24.871 volilnih upravičencev, volilo pa jih je 23.630. Neveljavnih je bilo 1.156 glasovnic. IZVOLJENIH JE BILO 235 DELEGATOV.
Pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale, 12. 3.1978 so bili doseženi naslednji izidi: od 24.871 vpisanih volilnih upravičencev je volilo 23.420 občanov neposredno na voliščih, po pošti pa je volilo 210 volilcev. Skupaj je torej glasovalo 23.630 volilcev, kar znaša 95 %. Za kandidatno listo je glasovalo 23.535 volilcev, proti listi pa se je izreklo 1.712 volilcev. Neveljavnih je bilo 1.383 glasovnic. IZVOLJENIH JE BILO VSEH 25 KANDIDATOV.
Za SKUPŠČINE samoupravnih interesnih skupnosti je bilo ob isti volilni udeležbi v TOZD, obrtni in kmečki dejavnosti IZVOLJENIH 1.396 DELEGATOV, v krajevnih skupnostih pa 723 DELEGATOV.
Občinska volilna komisija
r'
OBČANI!
TITOVA ŠTAFETA BO V ČETRTEK, 4. MAJA OB 8.25 URI V DOMŽALAH
PREDSTAVLJAMO VAM
izbira podpredsednika, ki je strokovnjak predvsem na področju gospodarstva. Na volitvah je bil izvoljen za delegata v družbenopolitičnem zboru.
Jernej LENIČ - predsednik skupščine občine
Skupščina občine je na zasedanju vseh treh zborov na predlog Občinske konference SZDL po predhodnem opravljenem kandidacijskem postopku izvolila za predsednika skupščine občine Jerneja LENIČA, dosedanjega predsednika skupščine občine Domžale.
Tovariš Lenič je dolgoletni družbenopolitični delavec in s svojo prizadevnostjo in delovnostjo ter zavzetostjo je pokazal svoje vrline v prvem mandatnem obdobju delegatske skupščine. Družbenopolitične organizacije in delovni ljudje v vseh naših temeljnih samoupravnih skupnostih so v najširšem demokratičnem postopku ocenili, da je njegov dosedanji prispevek k uveljavitvi delegatskih odnosov in k hitrejšemu razvoju naše občine tolikšen, da jamči tudi za uspešno delo v prihodnji mandatni dobi. Tovariš Lenič je bil kot delegat Občinske konference SZDL izvo-
Bozidar HA BIČ podpredsednik skupščine občine
Ijen za delegata v družbenopolitičnem zboru.
Za podpredsednika skupščine občine je bil izvoljen tovariš Božidar H A BIČ, lesni tehnik, direktor Slovenijales Radomlje. Od leta 1953 je bil zaposlen v LIP Ljubljana, zadnjih 7 let pa kot direktor poslovne enote VERD. V šestnajstletnem delu na Vrhniki je aktivno sodeloval tudi v družbenopolitičnem življenju - član ZK od leta 1956 - saj je bil med drugim sekretar OK ZKS - poslovne enote VERD, leta 1963 pa tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta. V Slovenijales je leta 1971 najprej
prevzel delovno mesto tehničnega vodje, od leta 1972 pa uspešno opravlja dolžnosti direktorja delovne organizacije. Aktivno in ustvarjalno sodeluje tudi v aktivu gospodarstvenikov. Ob predsedniku skupščine, ki izhaja iz družbenih dejavnosti, je gotovo ustrezna
Edvard PETERNEL - predsednik izvršnega sveta skupščine občine
Za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Domžale je bil izvoljen tovariš Edvard PETERNEL, ing. organizacije dela, direktor delovne organizacije Menina Kamnik. Tovariš Peternel je sicer strojni tehnik, vendar je ob delu dokončal višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Več let je bil direktor Obrtno montažnega podjetja ZARJA Kamnik in prav pod njegovim vodstvom je ta kolektiv dosegel velik napredek. Sedaj je direktor delovne organizacije Menina. Tovariš Peternel je aktiven družbenopolitični delavec, član ZK od 1957. leta in aktivno sodeluje v svetu KS Jarše, v organizaciji ZZB NOV in je delegat v Zvezni gospodarski zbornici. Se posebej pa je prizadeven v organizaciji ZRVS Domžale, saj je za svoje delo prejel tudi več priznanj. V teritorialni obrambi je opravljal več pomembnih dolžnosti in tudi sedaj uspešno deluje na tem področju.
PREDSEDNIKI IN PODPREDSEDNIKI ZBOROV
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA PREDSEDNIK ZBORA
Na prvem zasedanju zbora združenega dela je bil na predlog Občinske konference SZDL po predhodnem opravljenem kandidacijskem postopku izvoljen za predsednika zbora združenega dela Lado SKRJANEC, ing. organizacije dela, obratovodja v HELIOS -TOZD tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo. Tovariš Skrja-nec je aktiven družbenopolitični delavec in opravlja funkcijo sekretarja sveta konference ZK v He-liosu, je član komisije za uresničevanje zakona o združenem delu, član ZK od 196 7. leta in je bil tudi delegat na VIII. kongresu ZKS. V prvem mandatnem obdobju dele-
gatske skupščine je vodil delegacijo za zbor združenega dela v Heliosu, opravljal pa je tudi dolžnosti predsednika delavskega sveta in dolžnosti predsednika osnovne organizacije sindikata. Izvoljen je bil v delegacijo za zbor združenega dela v Helios - TOZD tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo.
PODPREDSEDNIK ZBORA
Za podpredsednika zbora združenega dela občinske skupščine je bila izvoljena tovarišica Marija MAJHENIČ, galanterijski tehnik, vodja nabave v delovni organizaciji TOKO Domžale.. 'Z družbenopolitično aktivnostjo je pričeta v organizaciji ZSMS, bila je članica predsedstva   Občinske konference
ZSMS - član ZK od leta 1975 -sedaj je članica občinskega komiteja ZKS. V delovni organizaciji je članica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, predsednik zbora delavcev v TOZD Galanterija, član odbora samoupravne delavske kontrole in opravlja še druge funkcije. Deluje tudi kot delegat v Klubu samoupravljaIcev in v drugih organih sindikata. Delegatka za zbor združenega dela je bila že do-sedaj in je bila ponovno izvoljena v delovni organizaciji TOKO -TOZD Galanterija.
UVODNE BESEDE PREDSEDNIKA ZBORA
Tovariš Lado Škrjanec je nakazal delovanje zbora združenega dela in med drugim dejal tudi naslednje: Zbor združenega dela oziroma sedanja delegatska skupščina ne orje ledine in ne opravlja več pionirskih del na področju skupščinskega sistema in vseh treh zborov v delegatskem sistemu. Mnogi med nami na današnji seji in tisti, ki tej seji ne prisostvujejo, so se tvorno vključevali v vsa doga-
janja na sejah skupščine v preteklem štiriletnem obdobju. Vse njihove izkušnje bomo lahko s pridom uporabili tudi pri našem delu. seveda pa se bomo morali bolj posvečati bazi, od koder tudi izhajamo. Predvsem se bomo morali prizadevati, da bomo povezovali vse niti v organizacijah združenega dela in da bomo prihajali na seje delegatske skupščine s takimi stališči, ki bodo odraz sredine, iz katere izhajamo in ki bodo pozitivno vplivali na nadaljnji razvoj dela v samem zboru, to pa pomeni tudi neprestanega razvijanja naše materialne baze. Naloge nas delegatov so že opredeljene v osnutku bodočega statuta občine in dosledno botro morali odgovarjati tudi za tisto, kar nam ta določila nalagajo. To pa pomeni, da bomo morali poskrbeti za uresničitev sedanjega srednjeročnega plana razvoja občine in za pripravo novega, ki bo opredelil dejanske možnosti našega razvoja od leta 1980 dalje. Pri tem bomo morali uskladiti različne interese in poiskati najboljše rešitve za gospodarski razvoj, kar pa pomeni, da bomo s svojim delom vplivali na celotni družbeni razvoj v občini in na oblikovanje takšnih medsebojnih odnosov, ki bodo izvirali iz samoupravnih odnosov, ki jih dograjujemo na osnovi zakona o združenem delu in sprejetih resolucij.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREDSEDNIK ZBORA
Na prvem zasedanju zbora krajevnih skupnosti je bita na predlog občinske konference SZDL po predhodnem kandidacijskem postopku izvoljena za predsednico zbora tovarišica Vera GROŠELJ, predmetna učiteljica zgodovine in slovenskega jezika, zaposlena v Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo pri Lukovici
Že od dijaških let naprej zelo aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v ZSMS. V Krajevni skupnosti Dob je bila več let predsednica 00 ZSMS in članica IO KK SZDL. Dve leti je bila članica predsedstva OK ZSMS, sekretar konference mladih iz krajevnih skupnosti, zadnji dve leti pa uspešno opravlja funkcijo predsednice OK ZSMS, poleg tega pa je članica predsedstva RK ZSMS -mladih iz krajevnih skupnosti. Članica ZK je od leta 1976. Skrb za razvoj osnovne organizacije ZSMS jo je tesno povezala z življenjem v krajevnih skupnostih. Dobro pozna KS in njihovo organiziranost, zato naj bi bilo njeno področje deta predvsem razvijanje samoupravnih odnosov v KS. Izvoljena je bila za člana temeljne delegacije za zbor krajevnih skupnosti v KS Dob.
PODPREDSEDNIK ZBORA
Za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je bil izvoljen tovariš Marko Hribar, kvalificirani delavec, zaposlen v delovni organizaciji Hidro-metal Mengeš. Tovariš Hribar je udeleženec NOB od 1943. leta, član ZK pa od 1944. leta. Ves čas po vojni je opravljal vrsto pomembnih in odgovornih dolžnosti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Trenutno je sekretar 00 Z K v Hidrometalu, član Občinskega odbora ZZB NOV, podpredsednik krajevnega odbora ZZB NOV, predsednik konference KS Mengeš in predsednik zbora izvajalcev Samoupravne komunalne interesne skupnosti. Aktivno deluje tudi v
den razvoj vseh krajevnih skupnosti v naši občini in da moramo s solidarnim združevanjem sredstev zagotavljati stalne vire razvoja, mimo samoprispevkov, za katere se opredeljujejo sami občani. Izhajati moramo iz tega, da je končni cilj vendarle prizadevanje za izboljšanje življenjskih razmer delovnih
Boris LEN ČEK - predsednik druž-   Karel KUŠAR - podpredsednik benopolitičnega zbora družbenopolitičnega zbora
Lado SKRJANEC - predsednik zbora združenega dela
Marija MAJHENIČ - podpredsednica zbora združenega dela
tijskih površin za razvoj kmetijstva v občini, reševanje šolskega in izven šolskega sistema vzgoje in izobraževanja ter interesnih dejavnosti v krajevnih skupnostih.
Opozorila je na to, da je bil zbor krajevnih skupnosti v preteklem mandatnem obdobju med najbolj aktivnimi zbori delegatske skupščine in da bo moral v bodoče najti tesnejše sodelovanje tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so ustanovljene za posamezna področja in ki opravljajo odgovorne naloge, ki so mnogokrat skupnega značaja in pomena v posameznih krajevnih skupnostih. Opozorila pa je tudi na to, da se bodo morale delegacije tesno povezati z vsemi dejavniki na posameznih območjih in zasledovati skupno politiko vseh krajev in pri razreševanju odprtih vprašanj upoštevati obliko novih družbenih svetov, ki bodo nastali tudi v krajevnih skupnostih.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR PREDSEDNIK ZBORA
Na prvem zasedanju družbenopolitičnega zbora je bil na predlog občinske konference SZDL po predhodnem opravljenem kandidacijskem postopku izvoljen za predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Boris LEN-ČEK, upokojenec, nosilec partizanske Spomenice 1941 in član ZK od leta 1943. Že v prvem mandatnem obdobju je bil podpredsednik družbenopolitičnega zbora, opravljal pa je tudi dolžnost predsednika izvršnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti ter vrsto drugih pomembnih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah. Na volitvah je bil izvoljen kot delegat občinskega odbora ZZB NOV v družbenopolitičnem zboru.
PODPREDSEDNIK ZBORA
Za podpredsednika družbenopolitičnega zbora je bil izvoljen Karel KUSAR, maturant gimnazije in absolvent Filozofske fakultete, zaposlen kot direktor Delavske univerze Domžale. Tovariš Kušar je aktiven družbenopolitični delavec in je bil član OK ZKS Domžale, predsednik KK SZDL, predsednik Občinskega sveta SVOBOD, sedaj je član Predsedstva OK SZDL in sekretariata Občinske konference ZRVS. Član ZK je od leta 1959, od leta 1974 pa tudi urednik Občinskega poročevalca. V zadnjem
Vera GROŠELJ - predsednica   Marko HRIBAR - podpredsednik zbora krajevnih skupnosti zbora krajevnih skupnosti
organizaciji ZR VS in v odboru za ljudsko obrambo in družbeno safnozaščito. Glede na dosedanjo družbenopolitično aktivnost in bogate izkušnje s področja komunalnih in ostalih problemov krajevnih skupnosti, bo s svojim delom zlasti na tem področju lahko veliko doprinesel k plodnemu delu v samem zboru.
UVODNE BESEDE PREDSEDNICE ZBORA
Tovarišica Vera Grošelj je opozorila, da moramo zagotoviti skla-
obdobju je mnogo prispeval zlasti na področju uresničevanja koncepta splošnega ljudskega odpora. Na volitvah je bil izvoljen kot delegat Občinske konference SZDL v družbenopolitičnem zboru.
UVODNE BESEDE PREDSEDNIKA ZBORA
Tovariš Boris Lenček je v svojih uvodnih besedah nakazal torišče dela družbenopolitičnega zbora in med ostalim poudaril, da bo družbenopolitični zbor v svojem delovanju skupaj z zbori skupščine, kakor tudi s skupščinami SIS, po poprejšnjem izoblikovanju stališč in mnenj v vseh družbenopolitičnih organizacijah in na vseh ravneh odločanja, odprt za vpliv stališč celotni strukturi samoupravnih družbenih dejavnikov. Odločitve DPZ bodo odraz volje in hotenja delovnih ljudi, ki preko svojih delegacij odražajo usklajenost programov in planov kot enovit program tako na področju družbenoekonomskega, kot družbenopolitičnega življenja v občini.
Predsedstvo občinske skupščine, kot tudi izvršni svet občinske skupščine bosta lahko sprejemala odločitve in bosta v svojem izvajanju lahko učinkovita le tedaj, če bosta imela podporo v družbenopolitičnem zboru. Ta podpora pa bo morala sloneti in odražati voljo in hotenje vseh delovnih ljudi in občanov v občini. Program dela DPZ bo usklajen s programi dela družbenopolitičnih organizacij in vseh skupščin, saj bole tako lahko dal celotnemu dogajanju pravo vsebino in pomen. DPZ bo moral izoblikovati družbenopolitična stališča tudi pred razpravo v družbenopolitičnih organizacijah posebno takrat, ko se bo odločalo o pripravljanju stališč in mnenj v KS in TOZD o bistvenih vprašanjih razvoja občine, ali pa posameznih predelov in področij. Oblika dela DPZ na skupnem zasedanju vseh zborov bo zaradi prisotnosti delegatov neposredna in delegati se bodo morali vključevati v razpravo, saj bo le tako mogoče izoblikovati takšne odločitve, ki bodo sprejemljive za celotno skupščino. V primeru ločenih zasedanj zborov pa bo delegacija DPZ, ki bo določena na zasedanju zbora, obvezno prisostvovala na zasedanjih ostalih dveh zborov in tam posredovala sprejeta stališča in politično ter družbeno usmerjenost o posameznih vprašanjih, o katerih bo tekla razprava na ostalih dveh zborih občinske skupščine.
pogojev delovnega človeka, za humanizacijo odnosov med ljudmi in za uveljavitev človeka kot celovite samoupravljalske osebnosti v našem sistemu. Med osnovnimi nalogami je tovarišica Vera Grošelj poudarila: socialno-ekonomsko povezovanje v proizvodnem, tehnološkem in organizacijskem pogledu, hitrejšo rast družbenega standarda in dinamično rast gospodarstva, stalno skrb za zagotovitev preskrbe občanov na celotnem območju občine, urejanje komunalnih objektov, ohranjevanje kme-
Delovno predsedstvo prvega zasedanja vseh treh zborov: Janez Zibelnik - predsednik in člana Bernarda Cunja in Miro Avbelj med poročilom predsednika volilne komisije Mavricija Volgemuta
NAŠA DELEGATSKA USMERJENOST
Z današnjim dnem začenjamo novo mandatno obdobje delegatske skupščine in njenih organov, ki se vključujejo v samoupravno delegatsko življenje v TOZD, KS in na celotnem področju SIS.
Marca 1974. leta so delovni ljudje in občani izvolili prvič svoje delegate za delegatsko skupščino. Opravljeno je bilo — kljub naši kritičnosti - obsežno pionirsko delo v skupščinah, IS, izvršilnih odborih, upravnih in strokovnih službah. To delo je bilo obsežno in odgovorno tudi zato, ker smo hoteli, da bi delegatski odnosi zaživeli čimprej in v čim večji širini. Vse to delo je teklo praktično brez izkušenj, delegatski odnosi so rasli iz novih demokratičnih temeljev.
Danes imamo prve, dragocene izkušnje. Iz njih smo in bomo poiskali vse, kar nam bo pomagalo utrjevati politični sistem socialističnega samoupravljanja, iz delegatskega življenja prvega mandatnega obdobja bomo iskali poti, da bodo v praksi živeli demokratični odnosi, rasli in se gradili ustrezni organi in institucije našega družbenopolitičnega samoupravnega socialističnega sistema.
Naše naloge v novem mandatnem obdobju so velike in odgovorne. Poleg tega. da bomo u-smerjali in spremljali gospodarsko rast občine in izpolnjevanje srednjeročnega plana, bo naša skrb usmerjena v rast. razvoj in utrjevanje demokratičnega sistema, ki dosega svoj vrh v delegatskem življenju in delegatskih odnosih.
Delegatski odnosi so temelj našega družbenopolitičnega sistema, od stabilnosti, razvoja in ustvarjalnosti le-teh je odvisen naš celotni razvoj, so odvisni naši novi medsebojni odnosi, in demokratičnost in splošna stabilnost.
Razvijati in utrjevati delegatski sistem je naša naloga, to pa je silno obsežno delo. Osnovna skrb nam bo krepiti in (»staviti na trdne temelje naše delegacije v temeljnih samoupravnih skupnostih: TOZD in KS.
Njihovo delo bomo spremljali, pomagali jim bomo, da bodo sposobne zbirati mnenja, stališča in odločitve svojih volilcev, skupno se bomo vzgajali in izobraževali, da bodo delegacije sposobne ob aktivnem sodelovanju DPO (posebno SZDL in sindikata), strokovnih služb, samoupravnih in poslovodnih organov usklajevati svoje ožje, lokalne, parcialne interese s širšimi družbenimi potrebami.
Take, široko odprte, mobili-zatorske delegacije, ki bodo k delu pritegnile čim širšo fronto naprednih sil, nam bodo porok stalne krepitve in razvoja demokratičnega sistema samoupravnega pluralizma, ki bo rastel na
osnovi naše socialistične družbene zavesti in notranje politične moči in vedno manj na temelju državne oblasti.
V novem mandatnem obdobju bodo naše delegacije morale poiskati pot, da bodo k sodelovanju in odločanju pritegnile čim širši krog delavcev in občanov; prav to bo najučinkovitejši boj proti birokratizmu, komplicirani administraciji, zaprtosti, sekta-štvu, neiskrenosti in netovarištvu, neracionalnemu sestankarstvu in proti vsem oviram, ki nasprotujejo, da pred nami zaživi delegatski sistem v pravem in polnem smislu, kjer delajo občani .in DPO v raznih komisijah in družbenih svetih.
Iz take delegacije bo na skupščine prihajal nov delegat, dobro informiran, izobražen in predan rasti demokracije, delegat, ki bo samostojna socialistična ustvarjalna osebnost, sposobna vedno prispevati k reševanju problemov, sposobna zavestno in samostojno odločati in ne le prenašati stališče delegacije. Nastajal bo delegat, ki bo svoji delegaciji sposoben utemeljiti zakaj je glasoval za širši družbeni interes.
Take delegacije in delegati, ki bodo sredi življenja in dogajanja povezane z DPO bodo tudi pripomogle, da bomo polno samoupravno zaživeli v vsaki TOZD in KS in da nas bo vsakodnevna problematika raznolikih področij SIS povezovala v trdno skupnost za reševanje občanovih skrbi. To bo drugo obsežno področje našega bodočega dela.
Tretja skupina nalog bo utrjevanje in nadaljnje razvijanje skupščinskega sistema s tem, da bodo vsi trije zbori občinske skupščine samostojno zaživeli, da bodo delegacije imele kar največji vpliv. Skupščinski zbori morajo postati široko odprta mesta usklajevanja in dogovarjanja, telesa resničnega samoupravljanja in šele nato oblasti. Skupščinski zbori bodo pred odločanjem vabili k sodelovanju vse napredno iz samoupravne baze, sodelujejo naj vsi, ki žele napredek in hočejo utrjevati samoupravno delegatsko pot.
Gotovo bo potrebno veliko naporov in usklajenih programov, da bodo zbori v svoje dnevne rede uvrščali vsaj pomembnejšo problematiko republike in zvezne skupščine.
Vso pozornost bomo usmerjali področju SIS, ne le tistim tako imenovanim skupščinskim, ki o določeni problematiki enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine - za razvoj delegatskih odnosov, demokracije in samoupravo bomo skrbeli na vseh področjih interesnih dejavnosti.
Naša neprestana skrb in vedno pristona naloga bo, da se bomo skupaj z IS in delavci v upravnih službah občine trudili, da bodo vsa vrata čim širše odprta samoupravljavcem, da bodo sodelovali povsod, kjer se pripravlja gradivo za delegate in kjer naj bo vedno prisotna tudi skrb za uresničevanje sprejetih sklepov. To vse bo pomoč, da se bomo lažje pravilno odločali, to bo najučinkovitejši boj proti birokraciji in rasti administracije.
Tudi v bodoče bo pred nami nedokončana pa tudi nedorečena naloga na področju informiranja in izobraževanja delegatov. Izkušnje nas opozarjajo, da smo sicer dosti naredili, vendar je še ogromno nekončanega dela, da bo oboje bolje služilo delegatom in delegatski bazi kot doslej.
Vse to so le nekatera področja, na katera bomo posebej pozorni, ko bomo sprejemali nov statut občine in statute KS in ko bomo sprejemali nov poslovnik o delu občinske skupščine.
Vse to so naše nadaljnje naloge, seveda poleg širokih skupnih družbenopolitičnih nalog kot bo nov srednjeročni plan, samoprispevek za izgradnjo šol in podobno.
Ena stalnih nalog je in bo tudi v bodoče uresničevanje načel zakona o združenem delu, saj gre za naš, delavski zakon, ki samoupravno organizira proiz -
vodnjo in dohodek ter delitev tega. Občina postaja organizacija politične oblasti delovnih ljudi, kjer se razvijajo najpomembnejši samoupravni družbenoekonomski odnosi. Zato je uresničevanje vsebine zakona o združenem delu tudi za nas delegate ena najodgovornejših nalog. Z dogovarjanjem smo dosegli prve rezultate na področju zadovoljevanja skupnih potreb, prve korake smo naredili s svobodno menjavo delu in nagrajevanjem po delu. Vse to so tako pomembna področja, da bomo duh in vsebino zakona s polno odgovornostjo v novem mandatnem obdobju sprovajali v delo in samoupravno življenje.
To vse so le nekatere pomembnejše, stalne naloge pred nami. Nalaga nam jih ustava, statut ter dogovori in sklepi 8. kongresa slovenskih komunistov. Ti dokumenti nam nalagajo tudi stalno nalogo podružbljanja vsega našega dela in življenja - tudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, s čimer nastaja iz nas nepremagljiva sila zavestnih socialističnih samoupravnih delegatov z visoko stopnjo varnostne kulture, ki so in bodo skrbni in čuječi varuhi demokratičnih, revolucionarnih pridobitev.
/Iz govora predsednika občinske skupščine Jerneja Leniča. /
RAZPRAVA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA
Dovolite mi, da se najprej zahvalim za izkazano zaupanje, ki mi istočasno pomeni veliko obveznost in odgovornost. Zavedajoč se sprejetih obveznosti in nalog, ki jih bom moral na tem novem delovnem področju opravljati, sem prepričan, da bo naše skupno delo uspešno le tako, da bo doseženo dobro sodelovanje vseh odgovornih dejavnikov v občini, predvsem pa na relaciji delegatska skupščina -izvršni svet. Seveda pa je poleg dobrega sodelovanja in skupnega reševanja vseh postavljenih nalog in ciljev, potrebno nujno zagotoviti dosledno spoštovanje sprejetih stališč in izvajanje sprejetih sklepov.
Z današnjo 1. skupno sejo vseh zborov skupščine občine Domžale in z njenim konstituiranjem ter izvolitvijo novega izvršnega sveta in ostalih organov se izteka obdobje prvih delegatskih skupščin in njenih organov. Izkušnje preteklega štiriletnega obdobja so izredno bogate in so dobra osnova za nadaljnjo izgradnjo in uveljavljanje delegatskega sistema.
Vloga izvršnega sveta v našem družbenopolitičnem sistemu je opredeljena z ustavo in občinskim statutom. Vendar pa ta vloga v navedenih dokumentih še ni dovolj podrobno definirana, zato so v pri-
pravi in fazi sprejemanja novi zakonski predpisi in statuti.
Glede vloge izvršnih svetov v našem družbenopolitičnem sistemu je bilo izdelanih že več analiz in tudi tov. Edvard Kardelj je v svoji razpravi „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" ugotovil, da je treba ustavne rešitve obdelati in konkretizirati v našdm političnem sistemu in poudarja:
„Med temi nalogami je vsekakor ena izmed najvažnejših, podrobnejša določitev položaja in vloge izvršilnih in upravnih organov, s čemer moramo določneje opredeliti njihovo odgovornost do delegatskih skupščin in družbe sploh kot tudi večjo učinkovitost njihovega dela."
V že navedenih novih zakonskih predpisih pa je vloga izvršnih svetov že podrobneje definirana. Tako je v osnutku republiškega zakona o državni upravi zapisano, da funkcijo državne uprave v SR Sloveniji izvršujejo v okviru pravic in dolžnosti posamezne družbenopolitične skupnosti izvršni sveti občinskih skupščin oziroma skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter upravni organi teh skupnosti.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Predlog novega statuta občine Domžale, ki je v javni razpravi, definira vlogo Izvršnega sveta v 260. členu takole:
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejema in sklepa občinska skupščina in za izvajanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenopolitično in ekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov in to predvsem, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki so jo določili občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, statutu občine, odlokih, zakonih in drugih predpisih."
Mislim, da bo vloga izvršnega sveta s sprejetjem novega statuta na podlagi navedenih in ostalih določil, ki jih vsebuje predlog statuta, dovolj podrobno definirana in jasna.
Med glavnimi nalogami izvršnega sveta v naslednjem mandatnem obdobju je vsekakor izvajanje srednjeročnega družbenega plana občine Domžale na vseh področjih. S srednjeročnim planom za obdobje 1976 do 1980 so bili sprejeti cilji in naloge, ki zahtevajo maksimalno angažiranost vseh odgovornih dejavnikov v občini.
Iz obstoječih dokumentov, predvsem pa iz analize izvajanja srednjeročnega dmžbenega plana in iz poročila o družbenoekonomskem razvoju občine Domžale in delu izvršnega sveta SOb Domžale je razvidno, da je bilo v prvih dveh letih opravljeno veliko delo.
Na nekaterih področjih so naloge in cilji uresničeni in se gibljejo doseženi rezultati v mejah, ki so predvidene s planom, na nekaterih pa je prišlo do večjih odstopanj, ki jih bomo morali v prihodnjem ob-
dobju odpraviti in se približati postavljenim ciljem.
Med taka področja štejemo področje zunanjetrgovinske menjave in deficita, ki pri tem nastaja. Izvršni svet bo moral tudi s pomočjo družbenopolitičnih organizacij vspodbujati aktivnost v smislu prestruktuiranja gospodarstva tako da bi vse nove investicije zadostile kriterijem, ki so sprejeti s srednjeročnim planom. Med kriteriji, ki so tu odločilni, so predvsem konkurenčnost proizvodnih programov na domačem in tujih tržiščih, možnost zagotavljanja surovin in repro-materialov doma, možnost zaposlitve delavcev iz občine Domžale, ki se vozijo na delo drugam ipd.
Naše organizacije združenega dela bo treba usmeriti v to, da bodo izdelale dolgoročne plane razvoja, z upoštevanjem navedenih kriterijev.
Izvršni svet se bo moral aktivno vključevati v reševanje problemov, ki bodo nastajali pri realizaciji že začetih in novih investicij.
Področje zaposlovanjaje globalno gledano med tistimi, kjer so sprejete planske predpostavke uresničene. Podrobnejša analiza pa nam pove, da je razmerje pri zaposlovanju v gospodarstvu in negospodarstvu neugodno. Prehitro zaposlovanje v negospodarstvu bo potrebno upočasniti.
Veliko angažiranja vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine ter njenih organov ter seveda tudi izvršnega sveta bo potrebno zagotoviti pri pripravi programov in izvedbi referenduma za samoprispevek.
Zelo pomembna naloga bo izdelava in sprejem novega srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 do 1985. V pripravi je osnutek republiškega zakona o družbenem planiranju, ki jasno opredeljuje naloge izvršnega sveta pri izdelavi in sprejemanju srednjeročnega plana. Z aktivnostjo na tem področju bo treba pričeti že ob koncu letošnjega leta. Postopki za sprejem takega plana so precej zahtevni in zahtevajo veliko časa in naporov za njegov sprejem.
Z novim srednjeročnim planom bomo morali nadaljevati usmeritev, ki jo je nakazal že sedanji srednjeročni program, prizadevati pa si bomo morali, da bomo neskladja in probleme, ki se kažejo sedaj, v tem novem planu rešili.
Nadaljevati bo treba tudi delo na področju podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite tako, da bo borba za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj in zaščita našega samoupravnega sistema in dobrin, ki smo si jih težko pridobili in ustvarili, ostala naša vsakodnevna skrb.
KONGRESNA AKTIVNOST
r
Ribiška družina Bistrica Domžale, vas vabi na otvoritev ribnika „Križ", ki bo v
četrtek, dne 27. aprila 1978, ob 10. uri
ob ribniku Križ. V slučaju deževnega vremena bo otvoritev ribnika v nedeljo, dne 30. aprila 1978 Dober prijem!
Med delom VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije so tudi v naši občini potekale mnoge slovesnosti, proslave in zborovanja. Naši dopisniki nam poročajo, da so se na sestankih sestale mnoge osnovne organizacije ZK, ki so razpravljale neposredno o poglavitnih tezah za sam kongres in o svoji aktivnosti pri družbenopolitičnem delu.
Posamezne slovesnosti so bile organizirane v Mengšu in Domžalah, kjer so na revijah nastopali
predstavnikov krajevnih skupnosti Preserij in Jarše—Rodica je bilo v delovni organizaciji INDUPLATI v Jaršah. To je tudi delovni kolektiv, iz katerega so kar trije delegati sodelovali na kongresu: Marica JERMAN - članica Centralnega komiteja ZKS; Gizela RIHTAR -izvoljena delegatka in Milan NARAT - sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale. V kulturnem programu so sodelovali tudi pionirji Osnovne šole Josip Broz TITO iz Domžal.
Med zborovanjem v čast
VIII. kongresu ZKS v delovni organizaciji INDUPLATI
pevci; v šolah v Domžalah, Radomljah, Dobu, Lukovici, Mengšu, kjer so svečanosti pripravili šolska kulturna društva, v delovnih organizacijah in v posameznih krajevnih skupnostih.
Na vseh teh slovesnostih so bile izrečene mnoge besede o delovanju in povezovanju Zveze komunistov z vsemi naprednimi dejavniki v naši družbi, o prehojeni poti in sedanjem napredku, o nadaljnjih poteh razvoja samoupravljanja na vseh področjih in o materialnih pogojih razvoja naše družbe.
Delovni ljudje in občani so živo spremljali vsa dogajanja na samem kongresu in v svojih pozdravnih brzojavkah želeli plodno delo delegatom in oblikovanje takšnih zaključkov, ki bodo vodilo pri našem razvoju.
Veliko zborovanje delavcev in
V svečanem govoru je bila orisana prehojena pot Komunistične partije Slovenije, njen vpliv na delavsko gibanje v naši občini in čas NOB ter revolucije. Veliko zborovanje je bilo strnjeno z naslednjimi besedami:
„Tudi v bodoče bomo poskrbeli, da se bo še naprej razvijala samoupravna organiziranost, da bodo ustvarjeni večji materialni dosežki, da bo družbenopolitično delo in življenje bogatejše, saj bomo s tem delovali nevsiljeno v vseh sredinah in se z vsemi delavci prizadevali in borili za bogatejši jutrišnji dan, ki pomeni tudi medsebojno zaupanje, odklanjanje vseh slabosti in mobilizacijo vseh z Zvezo komunistov na čelu. Kajti resnično samoupravljanje je tisto,ki bo raslo z našo zavestjo — delavca proletarca."
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata so se na posvetovanju pogovarjali o perečih vprašanjih uresničevanja zakona o združenem delu in o postopkih pred delegatskimi volitvami
PREDSTAVLJAMO VAM
LEKOV PROJEKT REDERGIN
Rž je za pšenico v Evropi najvažnejše žito. Okuži ga gliva Clavi-ceps purpurea: na klasu nato zrastejo vijoličasti rožički, ki jim v Leku ne pravijo zastonj, da so vijolično zlato. Povedali so nam, da je 1 gram čiste substance, ki jo po posebnih, desetletja v lastni tovarni izpopolnjevalnih postopkih pridobivajo v mengeškem Leku - dražji od 1 grama zlata.
Vsi, ki se vozimo mimo mengeškega obrata ljubljanske tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov LE K, lahko opazimo, da rastejo ob dosedanji tovarni nova poslopja, nove proizvodne hale. Da bi spoznali to novo investicijo, ki je med največjimi v domžalski občini, smo zaprosili urednika Lekovega glasila Matjaža Brojana, da nam pripravi o tej investiciji nekaj podatkov.
Gradbena dela na Lekovem novem projektu v Mengšu hitro napredujejo
Značilni profil dajejo Leku predvsem zdravila proti povečanemu krvnemu pritisku, migreni, Parkinsovi bolezni itd., skratka proti bolezenskim pojavom, kijih srečujemo v razviti, v poprečju vse starejši populaciji, ki pa hoče tudi v zrelejših letih lepo živeti in to od farmacije tudi pričakuje. Prav v rženih rožičkih tiči marsikatera tovrstna možnost in raziskovalna dejavnost v Leku jo odkriva, osvaja in pripravlja za proizvodnjo zdravil.
RAZISKAVE NA POL POTI DO ZDRAVJA
Od ideje do proizvodnje novega zdravila je dolga pot. Raziskave začenjajo na tej poti pri nič in sežejo približno do polovice: vsaj polovica ostane še v proizvodnji, ko mora rezultate raziskav realizirati v končnem izdelku.
Prav sedaj začenjamo nov krog raziskav iz naše najpomembnejše bazične surovine - rženih rožič-kov - pravijo v Leku. Raziskujejo
doslej neraziskane učinke, medtem ko bo program, ki je že dalj časa v teku, kmalu dal nova zdravila, nekatera pa je že dal. V teh prizadevanjih sodelavci v Leku prijavili lani kar 16 novih patentov.
„Živimo vse dlje, pri tem pa se vprašujemo: kakšno je to življenje? "
Nanj odgovarjamo včasih tudi z vlaganji v farmacijo in to z namenom, da bi življenje izboljšali. Prav zdravila, kijih pridobivamo iz rženih rožičkov in vsebujejo ergot alkaloide, delujejo tu, če že ne zdravilno, pa vsaj blažilno. Začelo se je z rederginom. Čeprav so se znanstveniki v nekem obdobju od njega odvrnili, so ga zdravniki in bolniki hoteli vedno več. To je naposled postavilo pred znanstvenike nalogo, da na tem področju ponudijo še učinkovitejša zdravila.
Tudi Lek se je znašel v tem valu, ki je zajel svet in pljusnil še k nam. Velikost in moč tega vala sta podobnih dimenzij kot nekoč pri antibiotikih. Njim je sledila kar največja pozornost medicine boleznim srca in ožilja. Je že res, da se stara ves človekov organizem, ampak za posledicami staranja srca in ožilja ljudje umirajo.
Za proizvodnjo redergina, prvega zdravila na osnovi ergot alkaloidov v rženih rožičkih (teh alkaloidov je v njih morda kakšnih trideset), so v Leku razvili originalno tehnologijo. To je privedlo tovarno na obetavno razvojno pot. Rženi rožički so se pokazali kot pravi „zlati ključek" za razvoj tovarne, kar obetajo tudi še dolgo ostati, saj je v aktivni substanci, ki jo iz rožičkov ekstrahirajo, raziskanih doslej le kakšnih deset alkaloidov, ostalih dvajset pa je v fazi intenzivnih raziskav. Na osnovi dveh drugih ergot alkaloidov (ertota-mina in ergometrina) Lek že proizvaja zdravila.
2500 ha KORISTNO OKUŽENE RŽI
Pri vsem tem je za Lek pomembno, da izhajajo iz surovine,
Maketa novih proizvodnih obratov Leka v Mengšu
ki je na voljo pri nas. Ker nimamo zelo razvite organske industrije^ ob njej se v svetu formira močna/far-macevtska industrija, moramo izhajati iz ekstrakcije in sinteze domače naravne snovi. Vsaka drugačna odločitev bi povzročila odvisnost od tujine. Rž pa *>j^..~ sami in samo lani smo zasejali z njo 2500 ha, na katerih smo potem rastline okužili s Claviceps purpurea.
ZDRAVILO REDERGIN NASTAJA V MENGŠU
V Leku so že maja 1975 delavci sklenili, da uresničijo naložbo, v kateri bo strnjeno znanje in izkušnje tridesetih let tovarne Lek. Do konca julija je bil izdelan (ob celotni zbrani dokumentaciji) investicijski program, ki je bil v posebni predstavitvi predočen organom Ljubljanske banke; kreditni odbor Ljubljanske banke je naložbo 10.2. 1976 potrdil, ustrezna pogodba pa je bila podpisana že 20. aprila. Sredstva za investicijo so bila s 1. majem 1976 torej zagotovljena.
Kakšno je financiranje in kako se realizira v dinamičnem poteku uresničevanja naložbe?
Za to investicijo (gradnjo osnovnih sredstev) predvidevajo porabo 329.697 tisoč novih dinarjev. Obratna sredstva na investiciji bodo stala 98.000 tisoč dinarjev.
Osnovna sredstva bodo zbrali takole:
-pri Ljubljanski banki 40% sredstev ali 131.879 tisoč, devizni krediti 20 % sredstev ali 68.661 tisoč din, združena lastna sredstva 40% sredstev ali 129.157 tisoč din vseh TOZD Leka. Do konca leta 1977 so že porabili od celotne investicijske vsote 43% ali 141.003 tisoč din. Od tega zneska denarja je šlo iz združenih sredstev TOZD 51.936 tisoč din, kar je 37 9? od zgornje vsote.
Denar za obratna sredstva
Za obratna sredstva je Ljubljanska banka za postopno večanje obdelanih površin rožičkov že odobrila znesek v letu 1977 38.000 tisoč din. Ostali potreben denar za obratna sredstva bo zagotovljen iz lastnih virov.
Skupaj so doslej sklenili pogodb v protivrednosti 57.869 tisoč din, od tega je bilo komercialnih kreditov 6094 tisoč DM, preko LB pa je bilo najetih 1.437.000 DM finančnih kreditov.
Struktura - kam je šel denar?
Vrednost izvršenih del do konca leta 1977 znaša 124.067 tisoč din. Ta denarje bil porabljen kot je videti iz preglednice:
(Nadaljevanje na 10. strani)
za gradbena dela 23.409.000 din za domačo opremo
32.343.000 din uvozna oprema s carino
44.124.000 din
ostalo
24.191.000 din
Kje so v poteku gradnje?
Trenutno je investicija v fazi, ko je del (zadeva del TOZD DROGE) praktično gotov. Opraviti morajo še nekaj manjših opravil, ko bodo lahko zaprosili za dovoljenje poskusnega obratovanja. Po končanem poskušanju je treba opravit tehnični pregled, po uspešnem tehničnem pregledu pa je možno dobiti dovoljenje za obratovanje.
Kakšne so kadrovske zmogljivosti?
V sektorju Projekt je 7 zaposlenih, 10 drugih pa „posojajo" ostale Lekove strokovne službe.
Koliko investicij kasni in kje so vzroki?
„V zaostanku smo nekako tri-četrt leta. Prvi terminski plan je predvideval ureditev financiranja do konca leta 1975. Uredilo pa se je, kot sem že omenil, 1. maja 1976. Prav tako s prvim terminskim planpm nismo predvideli, da bomo imeli take težave pri uvozu. Te težave so se razkrile v začetku leta 1976, ko smo prvikrat v družbi zelo potencirano začeli težiti za zmanjšanje razkoraka med uvozom in izvozom.
Tako so za našo investicijo začeli teči dobavni roki oktobra 1976. Našo investicijo so torej upočasnile predvsem težave z uvoznimi dovoljenji, poleg tega pa, ker je to kompleksna stvar, pa je treba še neke manjše stvari sproti sprojektirati, urediti" — pravi di-
rektor Lekovega sektorja Projekt ing. Ti t Osojnik.
Kdaj bo dokončana ta investicija?
V prvotnem terminskem planu je predvideno dokončanje že leta 1977. Rok je bil prestavljen in sedaj kaže, da avgusta 1978, dapt je že realno pričakovati dokončanje investicije septembra letos.
Do konca marca pričakujejo še zadnja uvozna dovoljenja, gotove bodo vse montaže ter opravljena še preostala gradbena dela.
Mednje je uvrščena tudi gradnja laboratorija, ki bo še zgrajen vzhodno od objekta ekstrakcija.
Kaj pa odpadki, kako je rešen ta problem?
proizvedli bomo 500 ton trdnih odpadkov letno. Od tega bo seveda večina odpadkov rženih rožičkov, ki so zaradi gnojilnih lastnosti izredno primerni za dognojevanje — tvorbo humusa.
Tekoče odpadke bomo odvedli s cele lokacije po sodobnih principih: atmosferska voda bo šla direktno v odvod, sanitarna odpadna voda pa preko sistema čistilnih naprav, tehnološka voda pa se mora kondicionirati ob izhodu iz obrata do te mere, da ne bo škodovala čistilni napravi. Za novo investicijo je to že urejeno, za ostale TOZD, predvsem za TOZD Kemijo pa 9© to tudi že urejuje.
Plinski odpadki ne bodo večji od tistih, ki nam jih je postavila kot mejne republiška sanitarna inšpekcija. Hlape topil bomo zadržali v zaprtih sistemih, kar bo seveda pomenilo za nas določen strošek" - je sklenil razgovor ing. T. Osojnik.
M. Brojan
r
OBVESTILO
pri skladišču Emona
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil: v sredo,
3. 5. 1978, od 7. do 18. ure v Blagovici - pri krajevnem uradu; v četrtek,
4. 5. 1978, od 7. do 18. ure v Lukovici - pri krajevnem uradu; v petek,
5. 5. 1978, od 7. do 18. ure v Moravčah - kooperacija; v soboto,
6. 5. 1978, od 7. do 15. ure v Radomljah - pri Kulturnem domu;
v ponedeljek,
8. 5. 1978, od 7. do 18. ure v Mengšu - Emona - mehanizacija; v torek,
9. 5. 1978 od 7. do 18. ure v Mengšu - Emona - mehanizacija. Za zamudnike ne bomo posebej organizirali tehničnih pregledov.
Vse lastnike opozarjamo, da so dolžni opraviti tehnični pregled vozil, če že imajo traktorje in priklopnike evidentirane, torej imajo tablico in prometno dovoljenje, sicer vozila ne morejo uporabljati in morajo vrniti prometno dovoljenje in tablico vozila. Lastnike novih vozil ter vozil, ki doslej še niso bila evidentirana pozivamo, da z dokumenti o lastništvu vozil opravijo tehnični pregled v kraju, ki jim je najbližji ter uredijo evidentiranje pri upravnem organu na uradni dan. Stroški evidentiranja so minimalni (tablica, prometno dovoljenje in upravna taksa 110 din brez plačila cestnine). Priporočamo pa obvezno zavarovanje, ki ga na uradni dan lahko uredite v sobi 26 — Skupščina občine Domžale, ali vsak dan na PE Zavarovalna skupnost Triglav v Mengšu.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve SOb Domžale
DRUŠTVO EKONOMISTOV DOMŽALE-KAMNIK
Na občnem zboru dotedanje domžalske podružnice društva ekonomistov Ljubljane je bil 9. decembra 1977 sprejet sklep o ustanovitvi samostojnega društva za območje Domžal in Kamnika. Ob posebnem poudarku, da stiki z društvom v Ljubljani ostajajo slej ko prej v istem obsegu, je odločitev o oblikovanju samostojnega društva izhajala tako iz določil zakona o društvih, (ki podružnice ne omenja kot pravne osebe), kot tudi iz spoznanja, da je ekonomski kader v obeh občinah številno in strokovno močan in da zato obstoje vse možnosti za osamosvojitev.
Dejavnost društva bo načeloma ista kot dosedanje podružnice. V prvi vrsti bo skrbelo za strokovno izpopolnjevanje gospodarstvenikov v regiji, ki jo zajema, svoj strokovni vpliv pa bo dajalo tudi gospodarski regiji tega prostora. Preko organiziranja obiskov bo omogočilo neposredno poznavanje poslovanja delovnih organizacij, nudilo bo strokovno pomoč interesentom, pomembna pa je tudi možnost povezovanja kadra s sorodnimi poklicnimi in strokovnimi problemi.
V izvršni odbor novega društva so bili izvoljeni: Janez Kralj — predsednik, Milan Marolt — podpredsednik, Toni Laznik — tajnik, Ivanka Zaje — blagajnik, Jože Bon-
celj - organizator za kamniško območje ter Pavle Korbun in Vlado Samec - za povezovanje z ljubljanskimi institucijami. Mandatna doba je dveletna.
V tem trenutku je društvo še v registracijskem postopku (obe občinski konferenci SZDL sta že dali svoje soglasje za ustanovitev!); povedati pa moramo, daje od ustanovitve sem organiziralo že dvoje strokovnih srečanj in sicer o pri-hodkovnih odnosih in o politiki cen. Izvršni odbor zagotavlja enako intenzivno nadaljevanje dejavnosti društva.
V predlogu pravil društva piše, da lahko postane član društva sleherni občan te regije s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri kot tudi študentje.
Vabimo torej vse, ki menijo, da jim je članstvo v društvu interesantno, da s plačilom letne članarine, ki znaša 100 din in vključuje tudi naročnino na Ekonomsko revijo, pristopijo v društvo.
Posebej še vabimo kamniške kolege in študente, ki doslej niso imeli praktične možnosti za stro-% kovno povezanost. Številka žiro računa je 50120-678-89699.
Za posebne informacije se obračajte na predsednika, zaposlenega v Tosami, tel. št. 72-511.      j. L.
DRUŠTVO RAČUNOVODIJ IN FINANČNIH
DELAVCEV
Pred 20 leti je bilo na območju občine Kamnik in Domžale ustanovljeno Društvo knjigovodij, ki se je pozneje preimenovalo v današnje Društvo računovodij in finančnih delavcev Domžale Kamnik.
V decembru 1957. leta je bilo ustanovljeno Združenje knjigovodij Slovenije in s tem je bila dana osnova za strokovno organiziranost finančnih delavcev v Sloveniji. Strokovna organizacija je bila več kot potrebna, saj je naše mlado gospodarstvo potrebovalo za svoj razvoj čimveč točnih podatkov. Finančni predpisi so bili relativno skromni, finančni kadri z ozirom na strokovno znanje pa zelo pestri. Pri praktičnem delu je prihajalo do različnih tolmačenj, kar je bilo v škodo tako posameznim delovnim organizacijam, kakor tudi celotni družbi. Tudi dom-žalsko-kamniško območje je bilo zastopano v tem združenju, saj sta delovala v njem Helmut Mrežar in
pokojni Janez Golob. Prvi pričetki za ustanovitev društva so bili začrtani na sestanku finančnih delavcev v delovni organizaciji Stol na Duplici 11. oktobra 1958. leta. Na tem sestanku je bil izvoljen tudi 11— članski iniciativni odbor, ki ga je vodil Stane Lužar in ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev Društva v decembru 1958.leta. V svojem 20-letnem obstoju je Društvo povezovalo finančne delavce s kamniško —domžalskega območja in tvorilo eno izmed organizacijskih enot Združenja finančnih in računovodskih delavcev v Sloveniji. Številčno je društvo rastlo in ima sedaj preko 600 članov. Za svoje plodno delo je društvo dobilo 1977. leta odlikovanje predsednika republike „Red dela z zlatim vencem", od Združenja pa „Zlato plaketo". Oboje priznanj potrjuje, da je bilo društvo delovno in tudi družbeno koristno.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Društvo si je neprestano prizadevalo:
- informirati strokovno finančne kadre o novih predpisih in o njihovem enotnem izvajanju,
- skrbeti za strokovno izobraževanje in usposabljanje svojih članov,
— formirati delovanje članov v skladu z našim družbenim razvojem,
— vzgojno—politično opredeliti etiko v finančnem poslovanju,
— v praksi prilagoditi finančno poslovanje načelom zakona o združenem delu,
- čimbolj približati finančne podatke in rezultate delovnemu človeku.
Člani društva so se vključevali v finančno problematiko v posameznih organih občinskih skupščin Domžal in Kamnika in skušali strokovno pomagati pri reševanju tekočih problemov. Rezultate dela celotnega društva lahko pripišemo nesebičnemu delu članov društva in vedno plodnim razpravam na sejah. V zadnjem času pa čuti-
mo potrebo, da se še tesneje povežemo z ostalimi strokovnimi organizacijami v obeh občinah in da v okviru Socialistične zveze pri -spevamo k temu, da bi pomagali pri sprovajanju samoupravljanja in delegatskega sistema. Delo Društva bi se brez dvoma izboljšalo, če bi imeli primerne prostore.
Prav je, da se ob 20-letnici spomnimo tudi tistih, ki so vodili dosedanjo podružnico oziroma Društvo, in sicer: Jerovec dr. Franca, Staneta Simčiča, Helmuta Mre-žarja in Vilija Limonija. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi tistih, ki so za svoje delo prejeli zlate plakete in to Janeza Goloba, Helmuta Mrežarja in dr. Jerovec Franca. Poleg tega pa velja zahvala tudi Aleksandru Rihtarju in Francu Rogliču, ki sta aktivno sodelovala v posameznih komisijah in organih društva.
Društvo pripravlja večjo svečanost, ki bo 12. maja in na kateri bo podelilo (udi priznanja najbolj zaslužnim računovodskim in finančnim delavcem z območja obeh občin.
R. A.
Poleg naštetih značilnosti se starešine TO udeležujejo posebnih organiziranih seminarjev, tečajev in posvetovanj.
Usmerjenost vzgoje mora biti prisotna v vseh naših rešitvah. Štabi in posamezniki morajo biti usposobljeni delovati samostojno in samoiniciativno tudi, če ne bodo imeli stikov z nadrejenimi.
Na podlagi dosedanjih dosežkov in izkušenj pri uresničevanju programov družbenopolitične vzgoje in varnostnega pouka ter ostalih oblik političnega dela v TO, se kažejo potrebe nenehnega dograjevanja zavesti delovnih ljudi-občanov samoupravljalcev, dograjevanja socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter visoke morale pripadnikov TO.
Nosilci oboroženega dela SLO v bazi KS so štabi teritorialne obrambe KS. Ta naloga postavlja v ospredje delo v KS,delo s štabi TO z nalogo, da se jih usposobi za delovanje v vojnih pogojih in vodenje priprav in vzgoje z enotami TO prostorne strukture. Obenem jih moramo tudi usposobiti za sodelovanje in sinhronizacijo delovanja enot TO z vsemi ostalimi dejavniki SLO na območju KS.
TERITORIALNA OBRAMBA V BESEDI IN SLIKI
UVELJAVLJANJE NOVEGA SISTEMA VZGOJE V ENOTAH IN ŠTABIH TO
Na podlagi temeljnih izhodišč zasnove SLO ter določb zakona o ljudski obrambi, ki opredeljujejo mesto in vlogo TO v sestavi oboroženih sil Jugoslavije, je Republiški štab za teritorialno obrambo, v skladu s sklepi sveta predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo, določil način vzgoje in urjenja v enotah in štabih TO.
Sistemske rešitve vzgoje so prilagojene pogojem in potrebam enot TO.
Ustrezne rešitve vzgoje in preverjanje bojne pripravljenosti zagotavlja boljšo pripravljenost enot, ki jo narekujeta vojnopolitični položaj in vojni načrt za obrambo države.
Po novem sistemu "vzgoje se enote usposabljajo v petletnih ciklusih. Glavne značilnosti ciklusa pouka:
— enkratni osnovni pouk - do teden dni;
— mobilizacijska ali mobilizacijsko-taktična vaja;
— vaja preverjanja bojne pripravljenosti in preverjanje znanja iz gradiva revije „Naša obramba" ter urjenje z orožjem in tehničnimi sredstvi.
Krajevna skupnost svojo enoto opremlja in skrbi za njeno usposobljenost
Za taktično izurjenost enote teritorialne obrambe v KS, njeno disciplino in poveljevanje    v njej je odgovoren komandir enote
Posebna pozornost se posveča vzgoji mladih in se jih vključuje v enote in štabe TO kot mladice prostovoljce.
Na vsakoletnem sklicu enot je del časa načrtovan za boljše poznavanje predvsem nove oborožitve
Nekaterim enotam TO poveljujejo tudi mladinci-prostovoljci Na sliki vidimo hčer prostovoljko, ki očetu, obvezniku v isti edinki, razlagapoznavanjeposameznih delov orožja
Reševanje materialne baze za vzgojo nas ovira pri težnji k še bolj aktivnemu sodelovanju z vodstvi šol pri organiziranem delu z učenci osnovnih in srednjih šol in pri organizaciji obrambnih dnevov.
Obrambni dan je ena izmed oblik dopolnjevanja znanja učencev v šolah in preizkus njihove usposobljenosti
Ob vseh nalogah vzgoje in urjenja enot TO, ki nam predstoje v letu 1978, se dogaja, da slišimo različna tolmačenja vpoklicev. Ta kratka informacija naj bo razlaga, daje to klicanje na vojaške vaje del stalnega in načrtnega klicanja in urjenja v skladu z navedenimi programi in potrjenimi tudi s strani Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine.
M. P.
r
SKUPNA PORABA - ZAČASNO FINANCIRANJE
V tretji številki Občinskega poročevalca z dne 7. marca 1978 smo objavili anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980 za leto 1978. V tem gradivu smo vas obvestili, da se moramo o programih dogovoriti do 25. marca 1978 in da bo konec začasnega financiranja skupne porabe 30. aprila 1978.
Žal, kot že velikokrat do sedaj, nam akcije dogovarjanja ni uspelo v predvidenem roku speljati v celoti. Kaj to pomeni? To pomeni, da smo se ponovno neodgovorno obnašali, nekatere občine do dogovorjenega roka niso pripravile niti gradiv za razpravo, to pomeni, da imajo nekatere samoupravne interesne skupnosti probleme s finančnimi sredstvi in to pomeni, da bodo ovrednoteni programi, ki jih potrjujejo delavci v združenem delu sicer ostali na dogovorjeni višini, da pa bodo prispevne stopnje po vsej verjetnosti nekoliko višje od predlaganih. Zakaj? Zato, ker bomo namesto štiri mesece v letu 1978 združevali sredstva po stopnjah iz leta 1977 kar šest mesecev. Znano pa je, da smo v občini Domžale v drugi polovici 1977. leta bili med občinami, ki so imele najnižje prispevne stopnje.
Trenutno stanje na področju skupne porabe pa je naslednje: za Raziskovalno skupnost, Izobraževalno skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Skupnost starostnega zavarovanja kmetov bo veljalo začasno financiranje do 30. aprila 1978 (Ur. list SRS, št. 8/78), za ostale samoupravne skupnosti pa do 30. junija 1978.
Upajmo, da bodo do tega roka razprave povsod zaključene in da bomo od 1. julija 1978 združevali sredstva za predložene programe samoupravnih interesnih skupnosti za 1. 1978 brez začasnega financiranja.
Letošnje, ponovno slabe izkušnje, naj nam bodo, še posebno nekaterim, dobra šola za prihodnja leta.
M. Mezgec
OBVESTILO
Obveščamo vse voznike motornih vozil, ki imajo vgrajene varnostne pasove za sebe in njihove sopotnike v osebnih avtomobilih, da lahko brezplačno dvignejo nalepke „Varnostni pas" v prostorih oddelka za notranje zadeve SO Domžale, soba št. 22 pritličje.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
OGLAS
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1, n. sol. o.
Objavlja
prosta dela in naloge VRATARJA- ČUVAJA
Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano osnovno šolo in da imajo primerne moralnopolitične lastnosti; delovne izkušnje zaželene.
SNAŽILKE PROIZVODNIH PROSTOROV
Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano osnovno šolo in zanesljivost pri delu; delovne izkušnje zaželene. Delo je v popoldanski izmeni.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati lahko vložijo svoje vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov: Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1.
J
r
ABC PO M UR K A Trgovsko gostinska delovna organizacija NAPREDEK DOMŽALE o. sub. o.
objavlja naslednja dela oz. naloge:
1. PRODAJALCEV Pogoj:
- KV prodajalec papirne, oblačilne in živilske stroke,
- 2 leti delovnih izkušenj,
- delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom ali krajšim del. časom - 4 ure dnevno.
2. ČISTILKE
Pogoj: NKV delavka.
3. VEČ UČNIH MEST
za prodajalce, mesarje, natakarje, slaščičarje in kuharje Pogoj:
- uspešno končana osemletka,
- starost do 18 let.
Za opravljanje del oz. nalog pod 1 in 2 je pogoj poskusno delo. Rok za prijave je 15 dni po objavi na naslov: Trgovsko gostinska delovna organizacija Napredek Domžale, Ljubljanska 64.
OGLAS
Svet za medsebojna razmerja Papirnice Količevo objavlja naslednja prosta učna mesta:
— treh strojnih ključavničarjev
— enega strojnega kovača
— dveh elektrikarjev
— petnajst papirničarjev
Pogoj je uspešno končana osemletka. Prijave sprejemamo do konca junija.
Poleg tega Svet za medsebojna razmerja objavlja tudi več prostih del in delovnih nalog KV obratnih elektrikarjev in elektromeha-nikov za šibki tok.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo kvalifikacijo elektro oz. elektromehanične smeri
— da imajo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na ustreznih delih pri vzdrževanju jakotočnih ali šibkotočnih elektro naprav
Prijave sprejema splošno-kadrovski sektor Papirnice Količevo.
J
r'
OGLAS
„SERVIS" VODOVODNIH INSTALACIJ
Popravljam, montiram in izvajam manjša instalacijska dela in čistim tudi bojlerje.
LOJZE RETELJ, Kovičeva 10, DOMŽALE, telefon: 72-938.
UPOKOJENCI
V nedeljo, 14. maja, ob 14. uri bo v Zadružnem domu na Viru letna konferenca Društva upokojencev Domžale. Pogovorili se bomo o dosedanjem delu in o načrtih nadaljnje dejavnosti društva. Kakor vsako leto ima društvo tudi letos na programu vrsto izletov po domovini in tudi v zamejstvu. V aprilu smo bili v Gorici in Ogleju, drugič v Kostanjevici in v ČateškihToplicah.Maja bomo šli z našim pevskim zborom v Krško, kjer bo koncert pevskih zborov društev upokojencev Slovenije in bo nastopilo nad 500 pevcev. Izmed zanimivih izletov, ki bodo še od maja pa vse v oktober, naj omenim, da je največ zanimanja za tiste, ki so združeni s kopanjem v termalnih kopališčih. Obiskali bomo Istarske Toplice, Čateške in Ptujske po dvakrat. Ogledali si bomo tudi naslednje znamenite gradove: Brestanico, Predjamski grad, Statenberg, Čedad, Trako-ščan in Senj, dalje novo HE na Dravi Formin, Zupančičev dom v Vinici. Tudi na Pohorje, Cortino d'Ampezzo, Dražgoše, Trst, Plitvička jezera, Doberdob in po Istri od Hrastovelj do vrha Učke se bomo povzpeli. Na dan borca 4. julija bomo imeli srečanje v Kamniški Bistrici z upokojenci iz obeh občin, dne 5. avgusta pa bo piknik za upokojence na Gorjuši pri Dobu.
TURISTIČNI RIBOLOV
Ribiška družina Bistrica Domžale vam nudi turistični ribolov v naslednjih revirjih tekočih voda in ribnikih: Kamniška Bistrica - revir 25 od izvira do Stahovice Kamniška Bistrica - revir 26 od Stahovice do Homca Kamniška Bistrica - revir 27a od Homca do izliva v Savo Ribnika v Moravčah, dva ribnika na Prevojah, ribnik Križ in ribnik Želodnik.
Dovoljen dnevni vlov na eno dnevno ribolovnico: 3 krape ali 3 postrvi.
Cena enodnevni ribolovnici je:
— za Kamniško Bistrico 120 din
— za ribnike 70 din
Ribolovnice so vam na voljo: Gostišče „Januš" v Domžalah, Ljubljanska c, Gostišče „RUS", Šentvid 4, Avbelj Ivan, Prevoje 52 -Lukovica, Dom v Kamniški Bistrici, Gostilna Jerman v Mostah, Klemene Franc, ribnik Križ, Zrilič Slavko, Kamnik, Postaja milice in Ulčakar Stane, Moravče, Zalog 6. Dober prijem!
RIBIŠKA DRUŽINA DOMŽALE OBVEŠČA
Ribiška družina Bistrica Domžale bo tudi v letošnjem letu priredila tradicionalno ribiško veselico 29. in 30. julija 1978 z RAZVITJEM prapora ob 25-letnici združitve ribiških družin Kamnika, Pšate in Domžal.
Družina šteje danes 174 članov in 30 mladincev in pionirjev. Od ustanovnih članov je še 12 aktivnih.
Ker bo čisti dohodek prireditve namenjen za povečanje in graditev novih ribjih površin, pričakujemo od prijateljev ribištva, da z denarnimi sredstvi in drugimi dobitki prispevajo h gradnji novih ribjih površin.
Priporočamo vam tudi, da prispevate za zlati žebljiček, ki bo krasil drog prapora. Na žebljičku bo vgraviran vaš priimek in prva črka imena.
Cena zlatemu žebljičku je 500 din. Prispevke vplačajte na naslov: Ribiška družina Bistrica Domžale rn. 50120-678-55167. Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo. Dober prijem!
ZAHVALA
Osebno se ne moremo zahvaliti vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so na zadnji poti spremljali našega moža, očeta in brata
TONETA LONCNARJA
Zahvaljujemo se govornikom, predsedniku skupščine občine Domžale, ZZB NOV Domžale in Jesenice, poveljstvu vojne oblasti Ljubljana, dr. Kovaču in sestri Metki iz Zdravstvenega doma Domžale, zdravnikom in zdravniškemu osebju, ki so mu lajšali bolečine, osebju bolnišnic Sežana, Golnik, Petra Držaja in gastro v Japljevi 2, Ljubljana, in vsem, ki so darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Vsem še enkrat najlepša hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame
marije Šimenc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji podarili cvetje in vence in jo pospremili v njen poslednji dom.
Posebno se zahvaljujemo dr. Ivotu Vasletu in sestri Tilki Lebovi ter duhovščini za pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in Društvu upokojencev ter Planinskemu društvu Mengeš za zadnje slovo.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Minka, sinova Jože in Pavle
ZAHVALA
Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica
JAKOBA VRENJAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivu Pevcu za vso pomoč in bodrilne besede v zadnjih letih njegovega življenja. Posebna zahvala tudi vsem pevcem, govornikom, društvom in organizacijam, ki so z govori, petjem in prapori počastili njegov spomin.
Posebna zahvala pa velja Čebelarskemu društvu Krtina in praporščaku tega društva.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Pavla, hčerki Marjeta in Štefka z družinami
KOŠARKARICE MENGŠA DRUGE!
Končana je Slovenska košarkarska liga za članice, v kateri so z uspehom nastopale tudi predstavnice naše občine-članice KK MENGEŠ. V predtekmovanju so se iz zahodne skupine republiške lige le s težavo uvrstile v enotno republiško ligo (osem ekip), v kateri pa so potem ugodno presenetile. Startale so zelo dobro. Po nesrečnem porazu proti Mariboru v I. kolu, so nizale zmago za zmago in postale kandidatinje za eno izmed prvih mest.
Tri kola pred koncem prvenstva si je Ilirija zagotovila prvo mesto, kajti Mengšanke so izgubile pomembno tekmo z Radensko. Vendar pa to ni imelo posledic, da se ne bi borile za drugo mesto. Najprej so v Domžalah, motivirane v borbi za drugo mesto, premagale Ilirijo, nato pa v gosteh še Maribor.
r
OGLAS
Vestno dekle išče sobo v Domžalah ali okolici. Ponudbe na naslov: Fržot Marija, Domžale, Ljube Šercerja 1.
Košarkarice iz Mengša.
Končna LESTVICA:
ILIRIJA MENGEŠ POMURJE MARIBOR RADENSKA 14 GORENJSKA14 CELJE 14 LITIJA 14
14 12 14 11 14 9 14 8 7 4 3 2
2 954:
3 925 5 812 6913: 7 808:
10 790
11 671:
12 735:
659 24 797 22 736 18 838 16 841 14 871 8 912 6 928 4
Članice MENGŠA so tako zaključile tekmovanje na II. mestu, kar pred tekmovanjem ni nihče pričakoval. Razveseljivo je dejstvo, da je ekipa še mlada, saj je poprečna starost komaj 18 let. Mladostna zagnanost in izkušenost starejših igralk je dala ekipi pravo borbenost in tako tudi uspeh ni mogel izostati.
Sedaj bo za igralke le kratkotrajni odmor, ker se že v prihodnjem mesecu začne predtekmo-vanje v zahodni skupini slovenske lige za uvrstitev med osem najboljših ekip v republiki. Cilj bi moral biti dosežen, če bo le ekipa ostala v isti sestavi, kar pa ni zanesljivo. Priložnost pa bodo dobile nekatere mlajše igralke, ki so se izkazale v pravkar končani šolski ligi. V veliki meri je od njihove prizadevnosti odvisno, kako bodo izkoristile ponujene priložnosti.
Gorup F.
oglašujte
v glasilo občinski
poročevalec
OGLAS
Prešivalko ali učenko po končani osemletki sprejmem za priučitev v torbarski stroki - Domžale, Radio C. 8.
J
KAJ VEŠ O PROMETU?
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale je tudi letos organiziral za učence vseh osnovnih šol na območju naše občine tekmovanje pod geslom „KAJ VE § O PROMETU". To tekmovanje bi lahko imenovali tudi jubilejno, saj smo prav z letošnjim tekmovanjem obeležili 10-letnico tovrstnih srečanj.
Kot prejšnja leta, so tudi letos tekmovali učenci vseh devetih osnovnih podružničnih šol. V prvem kolu, to je v razrednih tekmovanjih, je bila napisana vrsta spisov iz prometne problematike, izdelanih risb na isto temo, kjer so učenci ne samo znanje, temveč tudi svoja zapažanja iz vsakodnevnega življenja na poti iz šole, v šolo ali pri igri zapazili, opisali, kaj je prav, pa tudi kaj je narobe z našim prometom. Tako so dokazali, da trud njihovih mentorjev prometne vzgoje ni bil zaman.
Poleg reševanja testov iz cestno prometne zakonodaje, pa je v tem Času nekaj sto učencev opravilo izpit za samostojno vožnjo z dvo-kolesom. Po tem kolu je sledilo šolsko tekmovanje, kjer so izbrali na vsaki šoli po 2 najbolje uvrščeni ekipi, tj. 5., 6. in 7., 8. razreda po 4 tekmovalce iz vsake skupine, ki so se 8. 4. 1978 pomenili na občinskem tekmovanju, na katerem seje
zbralo 72 tekmovalcev pri šoli Josip Broz Tito v Domžalah. Tekmovanje je obsegalo testiranje iz prometne zakonodaje, vožnjo s kolesi na poligonu in vožnjo po Domžalah. Rezultati tekmovanja so izredno vzpodbudni, saj so iz leta v leto boljši in kvalitetnejši, še prav posebno zaradi tega, ker se
otroci s svojim znanjem in veščinami vožnje, kjer ni takega prometa, močno približujejo kot enakovredni poznavalci prometnih predpisov in gostote prometa tistim učencem, ki se s takim prometom vsakodnevno srečujejo.
Ob tej priliki čutimo dolžnost, da se zahvalimo gostitelju OŠ Josip Broz Tito v Domžalah za dobro organizacijo izvedbe tekmovanja, vsem mentorjem prometne vzgoje za njihovo delo, Avtomoto društvu in PM Domžale, ki sta sodelovala pri izvedbi tekmovanja, kakor tudi pokrovitelju tekmovanja tov. Francu SLADIČU, direktorju OZD „TOKO" Domžale, kije najboljšim posameznikom podaril praktična darila tega kolektiva in pozdravil vse navzoče z naslednjimi besedami:
Dovolite mi, da vas v imenu delovnega kolektiva „TOKO" Domžale, ki je po sklepu delavskega sveta prevzel pokroviteljstvo nad današnjim tekmovanjem, lepo pozdravim.
Pionirji - kolesarji na startu za vožnjo po prometnih cestah
Še posebej topel pozdrav pa velja pionirjem, ki so danes tekmovali in številnim mentorjem, ki so s svojim nesebičnim delom veliko prispevali k organizaciji današnjega tekmovanja.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale letos že deseto leto organizira tekmovanje učencev vseh osnovnih šol o poznavanju cestno-prometnih predpisov in vožnje s kolesi v javnem cestnem prometu, pisanju šolskih nalog, izdelovanju risb in izdelovanju različnih prometnih znakov pod naslovom „Kaj veš o prometu". S to akcijo ustvarjamo pogoje za pravilnejše ponašanje udeležencev v javnem prometu, kjer smo priča vse večjemu krvavemu davku, ki ga plačujemo za porast motorizacije in nespoštovanjt cestno-prometnih predpisov. Naše prizadevanja so usmerjena v dvig varnostne kulture, ki mora postati sestavni del družbene samozaščite. Pri tem se zavedamo, da gre v prvi vrsti za življenjsko varnost mladega človeka, ki predstavlja največjo vrednoto v naši socialistični družbi
V naši delovni organizaciji, kjer je zaposleno veliko število staršev, zelo cenimo prizadevanja za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Znano nam je, da se na vseh šolah marljivo učite cestno-prometne predpise in vadite v praktičnih izkušnjah. Takšno delo mora roditi pozitivne sadove.
Prometne nesreče moramo zmanjšati, saj kažejo podatki o tem prav zaskrbljujočo podobo. V lanskem letu je na območju naše občine izgubilo življenje v prometnih nesrečah preko 30 občanov, med njimi kar 4 otroci, v tem letu pa sta ugasnili že dve mladi življenji. Zato bomo morali tako pionirji in mladinci, kot tudi starejši usmeriti vsa prizadevanja v to, da bomo preprečili, da nam ceste ne bodo jemale več toliko življenj, pač pa postale povezovalec našega življenja pri graditvi samoupravne socialistične družbe.
Izhajajoč iz priprav in upoštevajoč rezultate na današnjem tekmovanju se zdi, da smo na pravi poti, saj je sodelovalo na tej največji prometno-varnostni manifestaciji iz vseh šol naše občine 72 tekmovalcev, od 5.000 šoloobveznih otrok, ki so tekmovali po programu prometne vzgoje v šolah.
Rezultati današnjega tekmovanja so prav gotovo vzpodbuda pri nadaljnjem delu, na področju utrjevanja prometne kulture, ne samo tekmovalcev, temveč nas vseh, ki se vsakodnevno srečujemo
na cesti, tako da bomo resnično postali zavestni udeleženci v prometu, upoštevajoč pri tem pravilo „na cesti nisi sam".
Ob tej priliki se želim posebej zahvaliti vsem mentorjem, ki so skozi vse leto uspešno sodelovali s pionirji in mladinci pri prometni vzgoji. Njihov delež pri preprečevanju večjega števila prometnih nesreč je velik. Velik pa je lahko tudi njihov ponos na opravljeno delo. Nihče ne ve natanko, koliko več poškodb med mladino bi bilo, ako tega ne bi preprečili s svojim nesebičnim pedagoško-vzgojnim delom. Vsakdo pa ve, da bi tega bilo veliko več in da bi verjetno ugasnilo še več nam vsem tako dragih mladih življenj.
Podobna zahvala velja tudi številnim društvom in organizacijam, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in posameznikom, ki že vrsto let uspešno sodelujejo tako, da lahko beležimo prav z njihovo pomočjo prenekatere uspehe, ki so bili na teh tekmovanjih doseženi v zadnjih letih, tako na občinskih, medobčinskih, republiških, zveznih, v lanskem letu pa celo na mednarodnem tekmovanju v Belgiji.
Ob koncu vsem zmagovalcem iskreno čestitam. Naša delovna skupnost jim je v znak priznanja namenila praktična darila (torbice oz. aktovke) z željo, da bi jim s pridom služila pri nabiranju novih znanj."
IZ RADOMELJ
Po nekajletnem premoru je v Radomljah spet začela delovati planinska sekcija PD Janez Trdina Mengeš. Pobuda za ponovno delovanje je prišla iz vrst mladih, ki si žele izlete v naše prečudovite gore. Beseda je dala besedo, in tako smo pod okriljem mentorice tov. Jurjevcc F. pred nekaj meseci spet redno začeli z delom. Toda začeti iz nič, pa vemo, da ni lahko. Toda ker smo vsi polni idej, polni načrtov, upov v prihodnost, nam to ni delalo velikih težav. Vsi si prizadevamo, da bi delo čimprej steklo.
Naj vam povemo še nekaj o naših načrtih. Pred kratkim smo sprejeli program za tekoče leto. Radi bi v tem letu organizirali čim več izletov, pridobili čim več članov, posebno radi bi pritegnili k sodelovanju tiste člane, ki so nekdaj že aktivno sodelovali in to dokaj uspešno. Nadalje bomo organizirali predavanja, ispremijana z bogatimi diapozitivi, nekaj le-teh smo že pripravili (lepote narave, s kolesi po Evropi, flora, favna, vozli in še kaj zanimivega.)
Navezali smo stike z OO ZSMS Homec - Nožice, s to organizacijo že kar uspešno sodelujemo. Pripravljamo skupni literarni večer, s katerim bomo dostojno proslavili stoletnico rojstva Otona Zupančiča in 200-letnico prvega vzpona na Triglav.
Z OO ZSMS Radomlje pa smo tudi že navezali stike in upamo, da bo delo čimprej steklo.
Tekmovalec med spretnostno vožnjo na posebnem poligonu
Spoštovani starši!
Ali je kolo vašega otroka predpisano opremljeno? Vsakodnevno mu dajajte napotke, kako se mora obnašati na vožnji v šolo in domov. Opozorite ga, naj ne vozi po sredini ceste ali v gruči s sošolci.
Voziti mora po skrajnem desnem robu cestišča oziroma po kolesarski stezi. Vsako spremembo smeri vožnje mora nakazati z roko.
Krmilo kolesa naj ne bo obteženo z aktovkami sošolcev.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
GOSTIŠČE
Pri »Konšku« - Trojane
-AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA -SOLIPNA POSTREŽBA
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
MELODIJA MENGEŠ
Čestitamo za praznik.
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
v napredek domialo
m
Kolektiv
delovne organizacije
»NAPREDEK« Domžale
TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM
se priporoča za nakup vsakovrstnega potrošnoga blaga v svojih prodajalnah širom občine
U
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA !
Kovinsko in strojno podjetje
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge
—izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
—izgradnja regionalnih vodovodov, —preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
		
1	1	OBNOVA
	■d	
GRADBENO   INDUSTRIJSKO POD JETJE. n.sol.o., Titova 39, p.p. 182/IV		
GRADI IN PRODAJA RAZLIČNE VRSTE STANOVANJ
PROJEKTIRA IN NAČRTUJE
GRADI, PROIZVAJA IN SESTAVLJA VSE
VRSTE OBJEKTOV
PRODAJA GRADBENE POLIZDELKE
TOVARNA POZAMENTERIJE
Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
Mengeft
Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate.
Se priporočamo
Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
š i$wv
DOMŽALE
AVTOSERVIS Domžale
Čestitamo za praznik
Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse
GOSTILNA "REPANŠEK VID" HOMEC - Bolkova 42
vam nudi
— domača jedila — dobro domačo kapljico — prostor za svadbe
Čestita in se priporoča I
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
"TERMIT" DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
"PLANIKA" KRANJ
TOZD "MOJCA" LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik
ZAVAROVALNICA "TRIGLAV"
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za praznik
in priporočamo svoje storitve
GOZDNO
GOSPODARSTVO
Domžale
Občanom čestitamo za praznik
OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA ČESTITAJO
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svoje storitve
Kolektiv čestita
"M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
induplati — Jarše
So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati?
Taborite v šotorih Induplati? Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati?
Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj - in kvaliteta.
TOSAMA
DOM2ALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
HELIOS
BARVE • LAKI
EMAJLI . DEKSTRINI
LEPILA
UMETNE SMOLE
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
Ca talite biti oblečeni športno in elegantno nosita konfekcijo in pokrivala tovarne ilemnikov in konfekcije
»UNIVERSALE« Domžale
Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
S SVOJIMI TfZD:
— Galanterija
— Usnjar na
— Maloprodaja
Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij
Vrhnje usnje in usnjena podloga
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s poslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita
Papirnica Ko
icevc
POŠTA DOMŽALE
z d e I u j e m o :
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih
kartonov,
zlasti s premazom
oplemenitene kartone
za grafično embalažo
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Mengeš
Opravlja:
zidarska, ključavničarska, steklarska in parketarska dela
Priporoča svoje usluge in čestita za praznik !
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z delovišči:
Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Rad vanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča
TEKSTI L
TOZD
fllC  o. sol. o. 61234 Mengeš
Izdelujemo In prodajamo tehnične in iglaste filce ter
sodobne talne obloge za pode.
Delovni kolektiv čestita vsem občanom
Živilski kombinat
»ŽITO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO