Dopisi. Iz Konjic. (Zborovanje »Katol. političnega društva«) Katol. politiCno druStvo je zborovalo v nedeljo popoldne v Konjicah. V prav velikem stevilu so se zbrali udje, kar nam kaže, kako se naši kmetje zavedajo. Sploh z veseljem opazujemo, da se je že marsikateri konjiški okoličan vzdramil vsled obnašanja in postopanja konjiških nemčurjev. Točno ob 3. uri otvori prvomestnik zborovanje. S prijaznimi besedami pozdravi zborovalce in oraeni imenitnost dneva, ker so ravno ta dan pred 12. leti prišli dr. M. Napotnik, preslavni konjiski rojak v Maribor kot knezoikof. Odpošlje se jim tudi udanostna izjara društva. Nadalje predlaga, da se 6estita knezu Ernst Wmdisch Gratz o priliki zaroke njegovega prejasnega sina Otona z nadvojvodinjo Elizabeto. Knez se je takoj brzojavno zahvalil. Slednjič zahvali se društvo prestolonapledniku Fran Ferdinandu zavoljo protektorata katoliških žol. Nato podeli besedo g. Bele-tu, potoval nemu učitelju iz Maribora. Ta znani strokovnjak poduči v dobro premišlienem govoru zborovalce, kako iim je ravnati z vinogradi sedaj, ko se tudi naSim krajem bliža trtna uš in se je tu in tam že prikazala. Vsi so z vidnim zanimanjem sledili govoru. Med tem govorom stopi v krasno okinčrno zborovalno dvorano č. g. drž. poslanec 2ičkar, katerega so vsi s krepkimi žiTijoklici pozdravili. Po končanem poduku g. Bele-ta dobi naš velezaslužni poslanec V. kurije besedo. Ker je bilo že pozno, je v kratkih pa jedrnatih besedah razložil stanje slorenskih poslancev na Dunaju. Omenil, kaj so že storili in kaj še nameravajo storiti na§i poslanci, ako jim bode pripuščalo surovo obnašanje Vsenemcev t državnem zboru. Zborov»Ici so glasno pritrjevali besedam govornikovim in so se mu zahvalili za to trudapolno in dolgo pot. Še drugi bi radi spregovorili, pa ni bilo časa zaradi pornanjkanja časa. Vsprejela se je le Se resolucija zaradi vseuCilišča v Ljubljani, ki se je poslala držav. zboru. Ponovila se zopetno prošnja za dvojezične poštne pečate. Ob polu 6. uri zvečer je prvomestnik z velikim navdušenjem sklenil zborovanje. Celje. (Narodni trgovci). Žalostne razmere! Pod geslom «svoji k svojim» brali smo pred kratkim v «Domovini» pritožbo trgovcev, da se narodnjaki ne držijo tega gesla in ne zahajajo samo k njim kupovat svojih potrebščin. Dolžnost vsakega Slovenca bi bila, se tega gesla držati, ker se na ta način gospodarsko razvijamo in jačimo, nasprotnika pa tudi nehote slabimo. Ravno tako pa imajo tudi trgovci dolžnosti napram narodu. Naj bi nastavljali v svojih tvrdkah izključno slovensko osobje in bi tako dali Slovencem, s katerimi hočejo kupčevati, tudi zaslužka. Sicer se držijo večjidel vsi trgovci tudi pri nastavljanju uslužbencev gesla »svoji k svojim«, imamo pa eno tvrdko, v katerej so v tem obziru res žalostne razmere. Koliko nad in upanja smo imeli, ko se je ta trgovina ustanovila. In sedaj? Vodja trgovine je pristen Nemec, njegov namestnik tudi, oba slovenskega popolnoma nevešča, par komijev nemčurjev, potem Se le nekaj komijev in slednjič hlapcev — Slovencev. Torej tudi tukaj je Nemec gospod in Slovenec hlapec, in to je slovenska trgovina? Svetovali Se bi posestniku te trgovine, da si odjemalce naroči tam kje od nemškega Gradca. Nemci vzamejo si za uslužbence sicer nemško misleče, pa slovenskega vešče uslužbence, da lažje kmete na svojo stran dobijo. V tej trgovini pa Se tega ni. Ali človek more verjeti, da je to slovenska trgovina, <5e pride notri ter nagovori vodjo slovenski, in ta ga gleda kakor ostrmel, pa ga besede ne razume. Ali je to narodna trgovina? Sv. Trojica v Slov. gop. (B e I a ž e n a.) Nemilo so doneli zvonovi oni torek; pretresljivo je zvenel iz ust šestero duhovnikov in odmeval otožni «miserere»; velik pogreb se je vil od cerkve Sv. Trojice na pokopališče; glasno ihtenje pogrebcev je pa jasno pričalo, da je bela žena zopet pokosila drago, Ijubljeno osebo. In resnično! Pobrala je smrt eno najbojsih krSčanskih žen trojiške župnije, Marijo Vcgrin. Ime Vogrin je vsakomur znano po celem šentlenartskem okraiu. Saj je g. Anton Vogrin, mož ravno umrle žene, dolgo Casa bil načelnik okrajnega zastopa, saj je ta mož Se sedaj oJbornik tega zastopa, odbornik posojilnice in okrajne hranilnice, in dolgo vrsto let je cerkveni ključar. In rajna njegova žena je bila ravno tako daleč poznana kot vrla žena, vzgledna, krSčanska mati. Troje otrok je zapustila, dve hčerki, izmed katenh je ena učiteljica in enega sina. In ravno ti trije otroci so pravi biseri trrjiške župn;jr. Sin A!eS, star kakih 19 let, je vzgled pravega slovenskega in kr- ščanskega mladeniča: naroden kakor oče, pobožen kakor rajna mati. Sleherni dan, po zimi in po leti, je pri sv. maši! Pri fantovski družbi je naimarljivejši ud in izvrsten pevec. Zaupno zremo na njega. Mirno in sladko je pač lahko zaspala blaga mamica, saj Je svoje materinske dolžnosti tako večno in zvesto dopolnila. In taka vrla žena, ki je bila tudi odločna Slovenka pač zasluži, da se je spominja «Slovenski Gospodar*, katerega je kaj rada prebirala. Bog ji daj večni mir in pokoj, blagemu možu in dobrim otrokom Vogrinovim pa izrekamo svoje odkritosrčno sožalje. Od Sv. Marjete nižje Ptuja. (Zaspan o s t.) Zima, ah ta žalostni jednolični čas se zopet približuje; treba je Se samo, da se jug in krivec nekoliko spoprimeta ter polasata in imamo ga dovolj — snega. Kar se mene tiče, se ga po pravici bojim; imam namreč še raztrgane čevlje. Sicer pa mislim, da se zime več ali manj skoraj nikdo ne veseli, ker je pač le mrzlo! Rekel sem, «skoraj nikdo> — toraj Se se vendar nahajajo ljudje, katerim je ta neljubi gost deveta briga. Pa ne mislite, da so to Bog ve kaki sibirski orjaki, kaj še, to so le Šmarječani, čisto navadni «lukarji» so to; vzrok pa, da se zime ne bojijo je ta, ker so je vajeni, ker imajo večno zimo — v narodnem oziru sem hotel reči! Res ŠmarjeCani, jaz nočem tajiti, da ste mojstri v «lukoreji», povedati pa vam tudi moram, da ste, kar se narodnosti tiče, pravi mrzleki, pravcati zaspanci! Pred par leti ste si ustanovili bralno in deloma tudi pevsko društvo, ki je spočetka res tudi vzorno vspevalo. Prosim vas, ali ni bilo takrat veselo, ko so se prirejale prav pogosto narodne veselice, pri katerih ste poslušali navduSene govore, kjer so vam zveneli prijetni glasovi domačih pevcev in pevk? Kdo si upa ugovarjati, da \e bila takrat pri Marjeti pomlad, da je bilo veselo? Kako pa je sedaj! Bralno društvo smrči, veselice in petje spijo, Marječani pa kimajo. Koliko bi se pri nas lahko doseglo! Imamo narodne trgovce, narodne gostilne, sploh ni ga, ki bi nam nasprotoval; še več — človeku res srce krvavi, če vidi, da je kmetsko ljudstvo zelo dovzetno, voljno, ki bi rado kaj izvedelo, ki bi se rado česar naučilo, pa ni človeka, da bi se ga usmilil. In poprijema se jih nevolja, zaspanost. Seveda posledice so neizogibne. Še pred kratkim se je izrazil jeden najodličnejših udov, da izstopi, če se voditelji ne bodo bolj brigali za društvene stvari. In ptujski listič — kako se ta lepo širi po naši lepi župniji! Poznam kmete, ki so sicer zelo vzgledni, a «Štajer*ev» duh jih je že popolnoma omamil. ,. Torai Marječani, navduSenja vam je treba; poVzdignite svoje bralno in pevsko društvo vsaj na začetno stališče in ne dremljite več!