GLAS LETO XXIII. ŠT. 16 (1078) / TRST, GORICA ČETRTEK, 3. MAJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Pogovor Dirigentka Petra Grassi je v pogovoru za Novi glas spregovorila o svojem uspešnem delu 8 Pogovor Daniel Tescari je meteorologijo vzljubil že kot otrok, danes vodi zelo dobro obiskano stran na facebooku 3 Foto Peter Cvelbar Pogovor / Prof. Joško Prinčič Naš sindikat je treba podpreti indikat slovenske šole je narodni sindi- kat, ki mu je od leta 1974 dalje vedno uspelo izvoliti svojega predstav- nika v Vsedržavni šolski svet. O volitvah v t. i. enotna sindikalna pred- stavništva in o delovanju Sindikata slovenske šole (SSŠ) smo se pogovorili s tajnikom, prof. Joškom Prinčičem. SSŠ je s svojimi kandidati prisoten na vseh za- vodih s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu ter na dvojezični šoli v Benečiji. Katero vlogo opravlja za slovensko šolstvo v Italiji? Sindikat je bil s svojo kandidatno listo prisoten na prejšnjih volitvah za izvolitev enotnega sin- dikalnega predstavništva, ki sestoji iz treh čla- nov. / str. 3 Katja Ferletič S www.noviglas.eu Slovensko vsetržaško romanje SSk potrdila slovenskega predstavnika v Deželnem svetu FJk Novi deželni predsednik je Massimiliano Fedriga lovenska stranka Slovenska skupnost je ponovno potrdila svojega predstavnika v Deželnem svetu Furlanije Julijske krajine. To je do zdaj izredno razveseljiva vest glede na potek deželnih volitev, na katerih je SSk po zadnjih podatkih presegla potreben odstotek. V Deželnem svetu FJk bo spet sedel Igor Gabrovec (na sliki) , ki je dosegel največje število preferenčnih glasov. V tem smislu se vodstvo stranke zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki so spet podprli znak lipove vejice. Čeprav se do trenutka, ko smo morali poslati tednik v tisk, štetje glasov še ni končalo, so rezultati letošnjih deželnih volitev že v bistvu dokončni. Kot so napovedovale ankete, je novi deželni predsednik ligaš Massimiliano Fedriga, na drugo mesto pa se je uvrstil kandidat leve sredine Sergio Bolzonello. Ta je že priznal poraz in zmagovalcu Fedrigi čestital. Precejšnje razočaranje predstavlja rezultat kandidata Gibanja 5 zvezd, ki se je uvrstil na tretje mesto z veliko razliko za prvima dvema. Podobna slika velja za koalicije, ki so podpirale predsedniške kandidate. Desnosredinska koalicija je krepko presegla 50-odstotni prag. Leva sredina si je prisvojila okoli 30 %. Gibanje 5 zvezd naj bi zbralo 10 %. Na četrto mesto so se uvrstili avtonomisti, ki so podpirali Sergia Cecottija. Glede rezultatov po posameznih volilnih okrožjih je SSk na Tržaškem dosegla 4 %, na Goriškem skoraj 3 %, na Videmskem je SSk volilo okoli 0,30 % volivcev, v okrožju Tolmeč je odstotek za SSk dosegel 0,45 in v Pordenonu 0,30 %. To so v bistvu rezultati, s S katerimi je bil na deželni ravni dosežen potreben odstotek za ponovno izvolitev predstavnika SSk na Deželo. Kar se tiče ostalih, zelo slabo kaže listi Open FVG, na kateri je kandidiralo kar nekaj Slovencev. Kot kažejo rezultati, lista ne bo izvolila svojega deželnega zastopnika. Res škoda, ker je bilo tako izgubljenih veliko slovenskih glasov. Prav tako se še ne ve, ali bo Demokratski stranki uspelo, da na Tržaškem spet izvoli Stefana Ukmarja, saj sta pred njm Francesco Russo in Roberto Cosolini. Mogoče pa bo slovenskega predstavnika izvolila Liga, ki je prva stranka v deželi FJk. V desnosredinskem taboru pa je slab rezultat dosegla Berlusconijeva Forza Italia. SSk je dosegla pomembne rezultate tudi na občinski ravni. Na Goriškem je SSk prva stranka v Doberdobu, Sovodnjah ob Soči in Števerjanu. Zelo dobro se je odrezala tudi v občini Gorica. SSk je zmagala tudi na Repentabru. Pomembna uveljavitev je tudi rezultat v občini Rezija, kjer je stranka spet prejela 7 % glasov. To je le nekaj podatkov, ki odražajo politično stanje na deželnem ozemlju. V naslednjem tednu bomo na podlagi dokončnih rezultatov lahko poročali bolj podrobno in celovito. Kljub temu je danes še enkrat v ospredju vprašanje slovenske zastopanosti, ki je ne moremo več prepuščati drugim. Ponoven uspeh SSk na podlagi olajšanega zastopstva to tudi tokrat jasno potrjuje. Julijan Čavdek “Hvala vsem, ni bolj primernih besed. V splošnem tsunamiju je naša barka vendarle varno zaplula v pristan. Kjer bo potrebno barko popraviti, delati na posadki, načrtovati smer plovbe, gledati na širša obzorja”. Svet okrog nas3. maja 20182 Povejmo na glas Svetli in manj svetli nagibi Redni občni zbor Zadruge Goriška Mohorjeva O knjigah, otroški reviji in tedniku ne 19. aprila je bil v prostorih Galerije Ars na Travniku v GoriciD občni zbor Zadruge Goriška Mohorjeva, la- stnika založbe Goriška Mohorjeva družba, otroške revije Pastirček in tednika Novi glas. Vodila in povezovala ga je predsednica upravnega odbora Franka Žgavec (na sli- ki) . V letu 2017 je GMD iz- dala devet knjig v skup- ni nakladi 5190 izvo- dov, je povedal msgr. Renato Podbersič, predsednik založbe, ki je prvi spregovoril in med drugim poudaril, da bi bil pri založbi po- treben “kvalitativen korak naprej”. Urednik Pastirčka g. Marijan Markežič je poudaril, da pri reviji spodbujajo vzgojo otrok za obče človeške in krščanske vrednote, za vzgojo k branju in ustvarjalnost ter de- lavnost, vse to na preprost način. V tem šolskem letu so s ponosom izdali tudi dve knjigi in prejeli Černetovo nagrado: ta pomeni posebno priznanje tudi “staršem, učiteljem in otrokom, ki sodelujejo pri re- viji”. O delu upravnega odbo- ra zadruge v zadnjem letu je spregovorila predsednica Fran- ka Žgavec. Največjo pozornost so posvetili novemu zakonu za založništvo, ki je bil izglasovan decembra lani, je dejala. Ker ta daje posebno težo digitalnim medijem, smo že lani prilago- dili spletni portal Novega gla- sa. V letu 2017 je zadruga pre- jela dovolj prispevkov, ki so omogočili redno delovanje; to pa je bilo možno, ker je en časnikar zapustil delovno me- sto, uslužbenka pa je bila več mesecev odsotna zaradi po- rodniškega dopusta. Pri tedni- ku si prizadevajo, da bi okre- pili tržaško redakcijo, medtem so poskrbeli za nove sodelavce. Predsednica je tudi orisala pre- gled poslovnega leta zadruge in poudarila, da se moramo nenehno prilagajati novim za- konskim razmeram: vodenje take zadruge je vedno bolj zah- tevno, je dejala, zato so v nje- nem vodstvu vsem hvaležni za sodelovanje in podporo, sploh pa za boljšo komunikacijo. Na koncu je še razčlenila in obra- zložila bilanco za leto 2017, ki so jo prisotni člani odobrili. Padova / Okrogla miza in somaševanje v baziliki Poklon p. Placidu Corteseju po podelitvi zlate kolajne inoriti iz bazilike sv. Antona v Padovi so na Dan osvoboditve, 25. aprila, priredili slovesnost v spomin na žrtev nacistov p. Placida Corteseja, ki mu je predsednik republike Sergio Mattarella nedavno posmrtno podelil zlato kolajno za civilne zasluge. V Dvorani teoloških ved ob križnem hodniku magnolije je bila najprej okrogla miza. Šte- vilne prisotne je pozdravil rek- tor bazilike p. Oliviero Svanera, nato je vicerektor in vicepostu- lator v postopku za Cortesejevo beatifikacijo p. Giorgio Laggio- ni podčrtal dve novosti, zaradi katerih je bilo prirejeno srečan- je: gre za omenjeno zlato kolaj- no, ki je bila v dvorani na ogled skupno z diplomo, in za natis temeljne dokumentacije za Cortesejev beatifikacijski po- stopek (to je tako imenovana Positio). Člana zgodovinske komisije v času omenjenega postopka Ivo Jevnikar in p. Apollonio Tottoli sta nato predstavila Corteseje- vo delo med drugo svetovno vojno: prvi glede pomoči slo- M venskim in hrvaškim interni-rancem v Chiesanuovi in dru-gih fašističnih taboriščih, drugi glede reševanja Judov in pobe- glih zahodnih vojnih ujetnikov ter stikov z odporniškimi sku- pinami. P. Laggioni je nato predstavil nekaj novih arhivskih doku- mentov o Cortesejevem med- vojnem delu, ki jih je pridobil inž. Adolfo Zamboni iz Padove, in pa Positio. To knjigo, ki šteje skupno 780 strani, so natisnili v Rimu, vsebuje pa povzetek celotnega postopka, ki se je začel leta 1999. Pobudo zanj je takoj po upokojitvi dal goriški nadškof p. Anton Vital Bom- marco, ki so ga s Cortesejem povezovali rojstni kraj (Cres), pripadnost minoritskemu redu in urejanje mesečnika Messag- gero di S. Antonio. Positio prinaša Cortesejev življenjepis, povzetke doku- mentov in zaslišanj 37 prič ter poročila strokovnjakov. V knji- gi je kot priloga tudi že gradivo tako zgodovinske komisije na Kongregaciji za zadeve svetni- kov, ki je 31. januarja lani odo- brila Positio z nekaj pripomba- mi, kot glavnega poročevalca, ki je nanje odgovoril. Na koncu je še zbirka dokumentarnih fo- tografij. Gradivo mora zdaj pregledati še teološka komisija na Kongre- gaciji, nato se bo o Corteseje- vih “junaških krepostih” izre- kla pristojna komisija kardina- lov in škofov, na koncu pa bo odločil papež, vendar bo za raz- glasitev p. Corteseja za blažene- ga potrebno izprositi še čudež. Med posegi so se zvrstili tudi nekateri odlomki iz dokumen- tarca Paola Damossa Pogum molka iz leta 2006 s pričevanji Cortesejevih sodelavcev, ki so nas medtem že zapustili. P. Alessandro Fortin pa je prebral pomenljivo pismo p. Corteseja p. Fortunatu Zormanu iz mar- ca 1943, v katerem opisuje raz- mere v taborišču v Chiesanuo- vi. Drugi del srečanja je bil v bazi- liki. Somaševanje ducata pa- trov je vodil provincial mino- ritov severne Italije p. Giovanni Voltan. Sledil je še postanek z molitvijo pred Cortesejevo spo- vednico, ki so jo pred leti spre- menili v spominsko obeležje. tem vsekakor zelo razgibanem času se dogajajo spodbudne, pa tudi manj spodbudne stvari in verjetno je bilo vedno tako. Ne glede na to ali ono obdobje je namreč mogoče opaziti nihanja, ki so se me- stoma približala zelo dobremu, drugič spet ze- lo slabemu. Tako je tudi danes in je razgiba- nost marsikdaj že kaotična, kar megli prihod- nost in dokazuje, da smo v izrazitem preha- janju, ko se na probleme odzivamo na različne načine. In med spodbudnimi odzivi se velja pred nastopom nove vlade spomniti, da je Ita- lija s svojim levosredinskim vodstvom pri vprašanju migracij odigrala enkratno častno vlogo. Ob Nemčiji je bila in je tista država, ki se je opredelila za “sprejem” prišlekov ne gle- de na velikanske težave, ki pri tem nastajajo. Sledila je pač težko uresničljivi vrednoti, da se je umestno in slej ko prej nujno zavzeti za be- gunce vseh vrst, jih najprej pripustiti na lastno ozemlje, potem pa zanje poskrbeti. Vse v jasni zavesti, da je obračanje hrbta vsem, ki so po- moči potrebni, pa najsi bodo tujci ali domači, odmik od človekoljubnosti, kar ima za posle- dico naraščanje vse večjih napetosti tudi med nami - padec vrednot je neskončno večja iz- guba od zmanjšanja materialnih dobrin, čeprav mnogi ne mislijo tako. In opredelitev za pomoč pribežnikom je več kot razvidna tu- di v dejanjih levosredinske Furlanije Julijske krajine. Ta je v preteklem letu za njihov spre- jem in vključitev v družbo namenila 7 milijo- nov evrov. Država je dodala 700 tisoč evrov in Evropa dobrih 300 tisoč evrov. Dobra polovica celotnega prispevka je šla za mladoletne ozi- roma otroke brez spremstva, 650 tisoč evrov za šolanje, 200 tisoč evrov za opismenjevanje odraslih, skoraj pol milijona za sprejem in na- mestitev ter 150 tisoč evrov za zdravstveno oskrbo. Tudi v primeru naše dežele je upra- vičeno izpostaviti visoko raven občutenosti za prihajajoče osebe na begu. Istočasno pa je ob naštetih lepih primerih opaziti v manjših pro- storih, pogosto v manjših krajih, vse močnejše odklanjanje tujcev in tako velik strah, da pri- haja do odkritega zavračanja in protestov. V majhnem kraju blizu Červinjana bi morali sprejeti štiri, reci in piši štiri, prosilce za azil, pa je prišlo do grobega ogorčenja in odpora - podobnih lokalnih izpadov sploh ni malo. Določena politika to izkorišča in se obrača na javno mnenje s svarili, da pomeni pomoč pri- bežnikom naše obubožanje in izgubo varno- sti. Tako so na nedavnih občinskih volitvah v Vidmu med sedmimi kar štirje županski kan- didati do migrantov zavzeli zelo ostro stališče, dva sta v nekoliko milejši obliki zastopala isto mnenje in le en kandidat jih ni omenjal kot največji problem ali celo nevarnost. Resnica je, da je v celoti gledano human odnos do prišlekov v stiski še vedno dejaven, vendar po- lagoma slabi in izgublja moč. Kot da se pre- malo zavedamo, da bi bili brez njega oropani največje dragocenosti, se pravi sočutja, brez katerega ne moremo biti luč ostalemu svetu. Janez Povše V Ivo Jevnikar, p. Apollonio Tottoli, p. Giorgio Laggioni (PISAP OFMConv) ralci mesečne kulturne revije tržaške Mladike so se v minulem letu pozi- tivno odzvali na uredniško novost. Od januarja 2017 Mla- dika s sabo prinaša poglobitve vsakič na drugo družbeno vprašanje. Ob svojem primar- nem literarnem in umet- niškem poslanstvu želijo nam- reč uredniki svojim bralcem nuditi iztočnice za razmišljan- ja in debate o krčih današnje- ga sveta in človeka. Aprilsko Mladiko tako, v času med državnimi in pred deželnimi volitvami, namenjajo politiki. “Vse oblike javnega iz- praševanja ljudske volje, od volitev (parlamentarnih v Ita- liji in Nemčiji) do referendu- mov (Katalonija, Brexit, drugi tir, …) povzročajo pretrese in nemir širom po Evropi, saj se vse bolj uveljavljajo glasovi, ki so izraz prevladujočega neza- dovoljstva in protesta proti po- litiki, ki ni znala ali mogla rešiti konkretnih problemov ljudi in še manj zadostiti nji- hovim upravičenim pričako- vanjem”, so zapisali v uvod- nik. Kako pa sredi teh viharjev krmari politika slovenske manjšine v Italiji? Poleg inter- vjuja v Fokusu, komentarjev in analiz minulih italijanskih in koroških volitev so, da bi odgovorili na ta in podobna vprašanja, v petek, 20. aprila, v agriturizmu Žbogar v Sama- torci priredili tudi okroglo mi- zo, odprto širši javnosti z ured- niki in pisci tokratne revije. Po uvodnemu pozdravu odgo- vornega urednika Marija Ma- verja je vodstvo pogovora prevzel Ivo Jevnikar. Beseda je B najprej šla Petru Černicu, ki jeopozoril na to, da manjšinanima jasnih strateških linij ne programov, ki bi jih dosledno uresničevala. Martin Brecelj je svoje razmišljanje začel s pre- miso - podatki iz raziskav SLOR-ija med slovenskimi višješolci v Italiji, iz katerih se da razbrati, da danes narodna pripadnost ni več med priori- tetnimi vrednotami. Prav ta narodnostno mešana popula- cija slovenskih šol v Italiji pa naj bi postala, nekega dne, tu- di politični subjekt slovenske manjšine. Kdo bo torej podpi- ral in volil slovenske predstav- nike, kje bodo torej slovenski mediji, ustanove in organiza- cije v prihodnje našli bralce, obiskovalce in gledalce, če skupnosti ne bo uspelo ustva- riti novega, močnega subjek- ta? O političnih strateških premi- kih in volilnih mehanizmih je govoril Damijan Terpin, saj meni, da bi si morali v prihod- nje prizadevati, da bi si skup- nost zagotovila svojega prer- dstavnika v parlamentu, za kar pa je nujno treba zgraditi po- litično soglasje in iskati resno podporo pri Republiki Slove- niji. Andrej Černic je ob pri- merjavi volilnih rezultatov državnih volitev leta 2013 in leta 2018 ugotavljal, da se vo- livci slovenske manjšine v Ita- liji ne odločajo več na podlagi narodnostnega vprašanja. Mit- ja Petaros je izrazil zaskrblje- nost nad deželnimi volitvami, saj meni da so letošnje deželne volitve zadnje, na katerih lah- ko manjšina pokaže, da nam je še mar za slovenstvo. Izrazil je bojazen, da bo, če Slovenski skupnosti ne bo uspelo izvoliti predstavnika v deželni svet, slovenska manjšina postopo- ma postala folklora. Sledila je nato manj formalna debata, ki jo je uvedla Breda Susič. Poudarila je pomen pri- ložnosti poglobitev in debat, kot jih nudi nov format me- sečne revije Mladika, v našem prostoru pa tudi sama pogreša viden politični marketing. Marko Pisani je izrazil za- skrbljenost nad nevednostjo mladine, tudi takih mladih, ki berejo dnevni tisk, obenem pa poudaril, naj Slovenska skup- nost v prihodnje snuje nova zavezništva in povezave. Go- stitelj Dimitrij Žbogar je izpo- stavil pomen slovenskih pod- jetnikov in močne slovenske ekonomije, saj tudi ta krepi pripadnost in ustvarja prepoz- naven manjšinski subjekt. Edi Kraus je izrazil potrebo po večjem dialogu s političnimi predstavniki. Ob koncu man- data Ukmarja in Gabrovca je, recimo, pogrešal priložnost za izmenjavo kritik in pohval. Marko De Luisa pa se je na zadnje spomnil velike an- gažiranosti, ki je skupnost po- vezala in okrepila med proce- som nastajanja zaščitnega za- kona. Večer se je ob hrani in pijači nadaljeval v bolj sproščenem vzdušju ob izmenjavi mnenj in idej. Uredniki revije pa si vsekakor nadejajo, da bodo lahko tudi v prihodnje aktual- ne teme, ki jih ponuja Mladi- ka, povod za še druge podob- ne večere. Lucija Tavčar Debata o političnih spremembah in izzivih ob izidu aprilske Mladike Bo slovenska skupnost v Italiji še politični subjekt? Aktualno 3. maja 2018 3 Ta organ je pomemben na šoli, ker v pogajanjih med ravnatel- jem in šolskim osebjem ukrepa glede določenih problematik, predvsem finančne narave, kot so npr. plačila uslužbencem in porazdelitve denarnih nagrad. Glavni namen našega sindikata žal ni pomoč individualnim članom, ampak skrb za splošne probleme slovenske šole v Ita- liji. Naj omenim npr. zagotovi- tev odpiranja razredov, novih smeri in posledično zagotovi- tev primernega števila zaposle- nih oseb. Med drugim ima svo- jega predstavnika v Vsedržav- nem šolskem svetu, ki pobliže spremlja novosti in razne ukre- pe in odredbe, ki zadevajo šol- stvo na splošno. Dne 17., 18., in 19. aprila so potekale na vseh šolskih za- vodih volitve za obnovitev Enotnih sindikalnih pred- stavništev. Kako komentirate rezultate? Vseh podatkov sicer še nima- mo, ampak lahko že rečem, da smo zadovoljni, čeprav bi lah- ko šlo še bolje, ker na nekaterih zavodih, še posebno na Tržaškem, nam ni uspelo izvo- liti svojega kandidata. Za višje šole imamo potrjene predstav- nike, kar se pa tiče večstopen- jskih šol, na dveh ne bomo pri- sotni, na ostalih pa ja. Žalostna novica je ta, da v Benečiji samo za en glas nismo dobili svojega predstavnika. V Gorici smo bili zelo uspešni, saj je sindikat ve- liko bolj prisoten kot na Tržaškem. Rad bi poudaril tudi dejstvo, da je vse delo sloven- skega sindikata v celoti na pro- stovoljni ravni, z razliko od ita- lijanskih sindikatov, ki lahko razpolagajo z osebjem, oproščenim pouka, ki se lahko popolnoma posveča problema- tikam osebja na različnih šolah. Kakšne odnose imate z vodjo deželnega šolskega urada Igorjem Giacominijem? Slovenski šolski sindikat ima pravico, da je s svojimi pred- stavniki prisoten na pogajanjih na deželni ravni, čeprav nima- mo pravice do podpisovanja pogodb. Z gospodom Giacomi- nijem smo v stiku še posebno, ko so na dnevnem redu razpra- vljanja o nekaterih perečih pro- blemih, ki zadevajo predvsem slovenske šole. Odnosi so sicer dobri, čeprav imam občutek, da ima v zadnjem obdobju manj časa za nas, poudariti pa moram, da ima Peter Černic, naš izvoljeni predstavnik v Vsedržavnem šolskem svetu, odličen odnos z Giacominijem in z njim odprt dialog glede stvarnih problemov naših šol. Kakšno je finančno stanje sindikata? So se tudi vaši pri- spevki iz Ljubljane in Dežele FJK zmanjšali? Finančno stanje sindikata je slabo, delujemo z minimalni- mi sredstvi. Pomemben vir fi- nanciranja je članarina, ki pa je bistveno nižja od tiste italijan- skih sindikatov. Podpora s stra- ni Republike Slovenije se je v zadnjih letih zelo zmanjšala, z Dežele pa dobimo prispevek le za kritje nekaterih stroškov, kot so npr. tisti za tiskanje brošur, reklamnih panojev za sloven- sko šolo, vsekakor tudi te krije- mo sami v višini 30 %. S pri- spevki nam uspe plačati najem- nino in stroške za upravljanje sedeža, še zdaleč pa si ne bi mo- gli privoščiti zaposlenega oseb- ja. Že od leta 1995 sindikat de- luje na čisto prostovoljni rav- ni. Mislite, da bo v prihodnje lahko razpolagal tudi z zapo- slenim osebjem? Še vedno se pogajamo na mi- nistrski ravni. Pogovori so se začeli že v prejšnjem mandatu poslanke Tamare Blažina po za- slugi našega predstavnika Petra Černica in upamo, da bomo končno lahko imeli pravico do osebe, ki bi bila oproščena pou- ka in bi se izključno ukvarjala z delom sindikata, saj bi lahko tako opravili veliko več dela na terenu, bili bi v neposrednem stiku s šolniki in bi lahko tako pridobili tudi številne nove čla- ne, saj smo zadnje čase v tem pomanjkljivi. V Gorici smo vedno delovali izključno na prostovoljni ravni, na Tržaškem ajbolj pogosto se vse zgo- di, ko smo še otroci. Ne- kaj se v nas zasveti in čutimo željo, da bi spoznali svet; taka je pač človeška narava. Prav ta zanimanja, ki jih začnemo gojiti že kot otroci, nas zelo pogosto spremljajo v življenju in s časom postanejo celo naš konjiček. Tako se je zgodilo tudi 35-let- nemu Danielu Tescariju. Rodil se je slovensko govoreči materi in očetu iz Milana, obiskoval je osnovno šolo v Števerjanu, nato pa srednjo šolo Ivan Trin- ko v Gorici. Po mali maturi se je vpisal na italijansko poklic- no šolo Ipsia, po petih letih je končal študij in se kmalu za- tem zaposlil. Danes igra od- bojko na amaterski ravni pri odbojkarskem klubu Naš pra- por. Že od mladih nog je bila me- teorologija tista veda, ki ga je najbolj zanimala. Takoj se je je izučil in že kmalu začel pripra- vljati vremenske napovedi; da- nes ga tale konjiček tako zaposlu- je, da je zanj postal že skoraj dru- go delo. Kdaj si se prvič navdušil nad meteorologijo? Kako se je vse začelo? Starši so mi nekoč povedali dve anekdoti iz mojega otroštva, ki kažeta mojo nagnjenost do te ve- de. Ko sem bil še prav majhen N otrok, sem vedno rad sedel predtelevizijo in čakal na vremenskenapovedi le zato, da bi jih nato lahko predstavil svoji družini. Ko pa sem bil star 5 let, se je nekega dne poleti razbesnela huda ne- vihta. Okno moje sobe je bilo od- prto in sem lahko videl, kako so se strele dotikale tal; to pa me je tako prestrašilo, da si nisem upal iz postelje. Ves čas sem klical na pomoč mamo. Zdi se mi, da sem se takrat prestrašil do take mere, da sem hotel na vsak način spoz- nati, kaj se skriva za temi pojavi. Takrat sem najbrž prvič vzljubil meteorologijo. Imaš tudi kakšne posebne apa- rature, ki ti služijo za tako de- lo? Katere so? Imam dva fo- tografska apa- rata, ki ju ra- bim le za sli- kanje vremen- skih pojavov, računalnik, ki ga nosim ved- no s sabo v pri- meru, da kje nastane nevih- ta in da lahko kontroliram radarje. Večkrat se z av- tom celo usta- vim pod ne- vihtnimi obla- ki, kjer berem in si zapisujem podatke, ki jih predvaja radar. Na ta način lahko obve- stim ljudi, ali bo nevihta huda ali bo padala tudi toča in kako se ne- vihta premika. Pred časom sem si kupil tudi anemometer (vetro- mer), s katerim lahko istočasno izmerim temperaturo zraka, hi- trost vetra in možne poledice ipd. Misliš, da bi lahko ta konjiček postal tudi pravo delo zate? Tale konjiček je zame že pravo pa smo do pred kratkim imeli zaposleno osebo, oproščeno pouka. Zaradi novih državnih pravil smo se morali tudi tej po- moči odreči in smo seveda po- manjkanje občutili, saj je za or- ganizacijo kakovostnih dejav- nosti potrebno imeti finančna sredstva in sposobno osebje. Kakšno je zanimanje šolske- ga osebja za delo sindikata? Zanimanje narašča še posebno ob dogodkih, ki jih sindikat or- ganizira. Lanskega brezplačne- ga tečaja, med katerim so se šolniki pripravljali na natečaj in državni izpit za zaposlitev učnega osebja za slovenske šole, se je udeležilo več kot petdeset oseb in od teh so nekateri postali novi člani sindikata. Zdaj imamo malo manj kot dvesto članov, veliko se jih je že upokojilo, med mladi- mi pa imamo malo novih čla- nov, vključujemo vse osebje šole, največ pa je učnega oseb- ja. Gotovo bi Sindikat sloven- ske šole pridobil veliko več čla- nov, če bi imel možnost orga- nizirati več tečajev in podob- nih zanimivih dogodkov: v da- našnjih spremenjenih poli- tičnih okoliščinah ne prepričaš koga k sodelovanju samo zato, ker si Slovenec, nuditi mu mo- raš kaj konkretnega! Kdaj mislite, da bo Sindikat slovenske šole končno pol- nopravno priznan? Tega ne morem napovedati. Trenutno še nismo polnoprav- no priznani, saj ne moremo podpisovati pogodb na deželni ravni in najhujše je, da nima- mo pravice do osebja, oproščenega pouka, ki bi dela- lo izključno za sindikat. S katerimi drugimi težavami se srečujete pri vsakodnev- nem delovanju? Sindikat ima veliko iniciativ, redno se člani srečujemo na se- stankih in skušamo naše cilje uresničevati in ideale prenašati naprej. Žal, zaradi pomanjkanja osebja, nimamo vsakodnevne- ga stika z vsemi člani in zato se ne moremo ukvarjati z njiho- vimi individualnimi težava- mi. Konkretno povedano, institucija, kot je šola, ki ima na stotine uslužbencev, bi nujno potrebovala stalno sindikalno pomoč pri reševanju organizacijskih in individualnih problemov, ki so lahko disciplinskega značaja ali v osebnem odno- su med uslužbenci in vod- stvom. Zakaj je potrebno podpreti Sindikat slovenske šole? Dokazali smo, da smo naj- boljše zastopan sindikat na slovenskih šolah. Sindikat je treba podpreti, ker smo edi- ni, ki skrbimo izključno za slovenske šole. Žal smo se že večkrat srečali s težavami v primerih, ko bi morale itali- janske šole nekaj odstopiti našim, a nihče ni zagovarjal pravic slovenskih šol. Italijan- ski sindikati ščitijo potrebe šole na splošno in interese posa- meznih oseb, ne da bi razumeli pomena slovenske manjšinske šole in posebne pozornosti, ki je mora biti deležna. Naš sindikat obstaja že več kot 50 let in je imel izredno po- membno vlogo pri ustanovitvi novih šol in sekcij, zato tudi da- nes potrebujemo za uspešno delovanje politično pomoč na vseh ravneh, tako iz Italije kot iz Slovenije, saj, če imajo to možnost na Južnem Tirolskem, zakaj je ne bi imeti tudi mi! Katja Ferletič Prof. Joško Prinčič, tajnik Sindikata slovenske šole “Sindikat je treba podpreti, ker smo edini, ki skrbimo izključno za slovenske šole” POGOVOR delo. Vsak dan (včasih tudi ob ne- deljah) pripravim vremensko napo- ved za največ tri dni. Ko pa vidim, da se bo vreme med tednom zelo poslabšalo, obve- stim takoj ljudi na moji facebook strani, naj raje ne hodijo na izlete v gore ipd. Moj telefon pa je ved- no povezan z omrežjem, tako da imam lahko vedno vse pod kon- trolo. Vem, da imaš tudi facebook stran, po kateri širiš svoje vre- menske napovedi. Kdaj ti je prišla zamisel, da bi lahko odprl tako facebook stran? Imaš tudi sodelavce? Z meteorologijo se ukvarjam že celo življenje, vendar nisem ni- koli pomislil, da bi lahko svoje ugotovitve širil med ljudi. Vse, kar vem o meteorologiji, sem se naučil iz knjig, revij, člankov, ese- jev, zato v začetku si nisem hotel vzeti tako velike odgovornosti. Pred približno tremi leti, točneje 16. junija 2015, pa sem se opogu- mil in odprl tudi svojo facebook stran, na kateri sem širil vremen- ske napovedi, ki jih še danes pri- pravljam lastnoročno. Zakaj si se nazadnje odločil, da boš odprl stran? Preden sem se podal v ta podvig, sem sodeloval z nekim drugim amaterskim meteorologom, Car- lom Bregantom, s katerim sva ustvarjala meteorološke napove- di na raznih facebook skupinah (npr.: Sei di Gorizia, se... / Si Go- ričan, če...). Kljub temu da smo to delali v prid ljudem, so nas vedno kritizirali in napadali, češ da glavni namen teh strani niso vremenske napovedi, ampak da strašimo, da ustvarjamo nezado- voljstvo med ljudmi itd. Zato sem se takrat junija odločil, da si bom ustvaril lastno facebook stran za meteorološke napovedi, in ljud- je, ki so si želeli, da to nadalju- jem, so spremljali moje delo. Pred to stranjo sem nekoč že ustvaril facebook stran pod ime- nom “50 odtenkov Gorice” (ali 50 sfumature di Gorizia), na ka- teri smo si goriški amaterski fo- tografi delili razne slike, med te- mi tudi slike vremenskih poja- vov. Da se povrnem k vprašanju: ustvaril sem facebook stran “Paz- zi per il meteo goriziano”. Danes stran spremlja kar 5000 oseb. Ljudje so zelo navdušeni, pošilja- jo mi slike in posnetke iz vse dežele in Slovenije. Nekateri so priznali, da sploh ne jemljejo več v poštev vremenskih napovedi Osmer-ja ali Il meteo, ker so moje napovedi veliko natančnejše: jaz namreč pripravljam napovedi le za naše kraje, od alpskega predela Furlanije do morja. Si zadovoljen z rezultatom? Zelo sem zadovoljen. Tale stran mi daje veliko zadoščenja, moj cilj pa je ta, da postanem največja in najbolj gledana meteorološka stran v deželi. Če se bo tako na- daljevalo, mi bo lahko celo uspe- lo. Ljudje so me pogosto prosili, naj naročim nekaj majic, naj nati- snem nanje svoj logotip in naj jih dam ljudem kot sponsor. Zato sem začel sponzorirati tudi neka- tere nogometne amaterske klu- be; pred tremi meseci sem celo spremljal nekega fanta, ki je s svojo barko preplul morje od Sar- dinije do Benetk. Moja naloga je bila, da mu pripravim vremenske napovedi za vsak dan plovbe. Bi- la je precej zahtevna, a zelo zani- miva izkušnja. Neki drug fant, ki je postal pred časom svetovni prvak v letu na zmaju s skupino Red Bull, me je tudi vprašal, ali bi mu lahko pripravil napoved, predvsem kar se tiče vetra, za var- nost njegovih poletov. Imaš tudi kakšnega sodelavca, ki ti pomaga pri upravljanju strani? Ko sem prvič odprl stran, sem vprašal svojega sodelavca Carla Breganta, ali bi se rad pridružil projektu, vendar vabila ni sprejel, ker je bila stran (si predstavljam) premajhna. Pred nekaj meseci sem ga zopet vprašal, ali bi se rad pridružil, in tokrat je radovoljno sprejel vabilo. Danes se na strani ukvarja z vremenom, a z zgodo- vinske plati in včasih mi pomaga pri vremenskih napovedih. Pred nekaj meseci sem odprl dru- go facebook stran: Pazzi per il meteo goriziano - meteo Alpi, na kateri pripravljamo vremenske napovedi le za alpski predel Fur- lanije, za katero pa skrbi Luca Pecchiato. Na messengerju sem odprl sku- pino, imenovano Storm chaser Friuli, kjer si z drugimi amaterji izmenjujemo podatke, fotografi- je in video posnetke. Nekateri iz- med teh mi celo pomagajo pri napovedih, in sicer Jure Batagelj, ki na svoji facebook strani, Jur- kos, predvaja slike, grafe in druge podatke, ki zadevajo vreme, Lo- renzo Capolongo, Alvio Masarri, Emanuele Musulin itd. / str. 16 Tadej Pahor “Dokazali smo, da smo najboljše zastopan sindikat na slovenskih šolah.” “Slovenski šolski sindikat ima pravico, da je s svojimi predstavniki prisoten na pogajanjih na deželni ravni, čeprav nimamo pravice do podpisovanja pogodb.” Daniel Tescari (Dantex tex) in njegova velika ljubezen do meteorologije Ko je pogled v nebo zanimivejši POGOVOR Kristjani in družba3. maja 20184 Letošnje slovensko vsetržaško romanje Obisk “zadnjega koška raja”, k sv. Hemi Krški godba pripoveduje, da je mala kneginja Hema, ko je prihajala poleti s svojimi starši na njihova posestva pri Olimju, vzkliknila v nemščini “Oh, wie Himmel”! (O, kot ne- besa!). Ljudsko uho je ta vzklik slišalo kot olimelj, iz česar naj bi pozneje nastalo ime Olimje. Da- nes je tista mala kneginja znana kot sveta Hema – Ema Krška, ki je pozneje bila lastnica gradu Olim- je - kraj letošnjega vsetržaškega ro- manja. Pet avtobusov romarjev iz vse Tržaške je 25. aprila letos, na dan sv. Marka, odpotovalo v “zadnji košček raja”, ki leži pod goro Rud- nico v bližini Podčetrtka, k staro- davni božjepotni cerkvi Marijine- ga Vnebovzetja, eni najlepših ba- ročnih cerkva na Slovenskem. V njej se je približno 250 romarjev udeležilo sv. maše, ki naj bi jo vo- dil celjski škof Stanislav Lipušček, ta pa zaradi nenadne bolezni ni mogel priti. Mašo je tako vodil tržaški dekan in škofov vikar za Slovence Anton Bedenčič ob so- maševanju še drugih osmih du- hovnikov s Tržaškega. Ubrano ljudsko petje, ki mu je s kora bilo v oporo zvonko izvajan- je izkušenih pevcev iz najra- zličnejših tržaških župnij, je do- bilo pravi blagoglasni ton ob or- Z gelski interpretaciji Marije Štur-man.Ob koncu bogoslužja so verniki veliko izvedeli o zanimivostih in zgodovini cerkve. Ta prastara božja pot je bila posebej obisko- vana v 18. stoletju, vse do leta 1782, ko jo je z eno izmed svojih reform ukinil Jožef II. in razpustil samostan pavlincev. Prvič naj bi bilo Olimje omenjeno že leta 1015, ko je slovenska pilštajnska kneginja Hema tam postavila svoj grad in kapelo Matere Božje. V vi- rih je Olimje prvič omenjeno 1208. leta. Leta 1543 je kupil dvor grof Hans Tattenbach in ga nekaj let zatem prezidal v graščino, stav- be preuredil v renesančnem slo- gu, jih opremil s štirimi obram- bnimi stolpi in vodnim jarkom, da bi jih zavaroval pred Turki. Le- ta 1654 je stavbo kupil zagrebški grof Ivan Sakhmardi ter ga leta 1663 podaril pavlinskim redovni- kom. Ti so prišli v Olimje iz Lepo- glave v Hrvaškem Zagorju in grad spremenili v samostan. Kmalu so ob samostanu zgradili baročno cerkev, ki se drži grajskih zidov in ima ladjo visoko kar 18 metrov. Kasneje so prizidali še stransko ka- pelo, posvečeno misijonarju sv. Frančišku Ksaveriju. Glavni oltar, ki so ga napravili pavlinski rezbar- ji (1675-1680), je eden največjih in najlepših lesenih pozlačenih baročnih oltarjev v Sloveniji. Po- svečen je Mariji Vnebovzeti. Po- seben čar mu dajejo freske Ivana Rangerja, pavlinca tirolskega ro- du. Ob cerkvi stoji nekdanja samo- stanska lekarna, ki naj bi bila tret- ja najstarejša v Evropi po pariški in dubrovniški. Kakor rečeno, so leta 1872 pavlinci morali zapu- stiti Olimje. Leta 1785 je bila ustano- vljena župnija. Stav- bo samostana pa je kupil grof Attems, ki je bil njen lastnik do konca druge svetovne vojne, ko so posest podržavili. Novi po- vojni oblastniki so grofa skupaj z družino nasilno umorili. Ker je tam župnikoval Jakob Prašnikar, do- brotnik blaženega Antona Martina Slomška, je blaženi Slomšek v olimeljski cerkvi Marije Vne- bovzete pel svojo no- vo mašo leta 1824. Šele leta 1990, ko so v Olimje prišli minoriti sv. Frančiška, se je začela obnova stavb in se je oživil samostan – Minoritski samostan bl. Antona Martina Slomška. Ure- dili so vrt zdravilnih zelišč, ki pre- more kakih 250 različnih rastlin. V bližini pa deluje tudi dobro obi- skana “čokoladnica”. Avtobusi so nato romarje odpel- jali v razne bližnje kraje na skup- no kosilo v pravem slovenskem slogu. Za tem pa je vsaka avtobu- sna skupina ubrala svojo pot in si ogledala še nekatere druge zani- mivosti, s področja, ki je bilo v davnih časih last plištajnskih ple- mičev in svete Heme ali Eme Krške, zavetnice mater v pričako- vanju otroka in porodnic, katere kripto je junija leta 1988 obiskal papež Janez Pavel II., ko je prišlo prvič do papeškega obiska na Ko- roškem ob priložnosti tradicio- nalnega Srečanja treh dežel. Jelka Daneu Cvelbar Zahvalna maša zlatomašnikov Slovenski “očetje v veri” so se srečali v Sovodnjah ne 27. aprila se je v ju- tranjih urah zbrala okrog oltarja farne cer- kve sv. Martina v Sovodnjah ob Soči lepa skupina slovenskih zlatomašnikov, duhovnikov, ki so bili posvečeni leta 1968. Med njimi je seveda bil msgr. Renato Podbersič, ki skrbi za župnije v sovodenjski občini in je tudi sam zlatomašnik. So- maševanje je bilo posebno slo- vesno tudi zato, ker ga je vodil dr. Anton Stres, nadškof, ki ga je papež pravkar imenoval za svetovalca Papeškega sveta za kulturo, kar pomeni veliko priznanje njemu in vsej sloven- ski Cerkvi. V Sovodnjah so bili iz istega letnika navzoči še La- vrencij Anžel, Metod Benedik, Stanislav Gajšek, Tarzicij Ko- lenko, Silvo Leban, Franc Maček, Ivan Maslo, Rudi Šta- var, Klemen Verdev, Alojzij Weingerl, Janez Marolt. Nav- zoč je bil tudi zlatomašnik go- riške nadškofije Renzo Bosca- rol, somaševala pa sta še g. Jože Zupančič z Mirenskega Gradu in štandreški dekan Marijan Markežič. V imenu župnijske skupnosti in pastoralne enote je Julijan Čavdek uvodoma čestital go- stom ob visokem mašniškem D jubileju ter izrazil veselje, da soza vsakoletno srečanje izbraliSovodnje, vas, kjer naša narod- na skupnost ohranja živo slo- vensko besedo tudi z verskim življenjem. Zaželel jim je, da bi še dolgo opravljali službo, v ka- tero jih je poklical Bog. On naj jih še dolgo ohrani pri zdravju in jim povrne za vse dobro. Škofov vikar za slovenske ver- nike Karel Bolčina je goste poz- dravil tudi v imenu goriškega nadškofa. Med drugim, je de- jal, so člani te generacije otroci Drugega vatikanskega cerkve- nega zabora: “To pomeni, da ste v Cerkvi na Slovenskem zaorali ledino novega duha koncila”. Tega so tudi peljali naprej in ga še danes dajejo ver- nikom in družbi na Sloven- skem. Naj še naprej ostajajo “naše zvezde vodnice”! V mašnike so bili posvečeni leta 1968, v letu slavnih študen- tskih revolucij in preobrazbe evropske podobe; in vendar so tudi oni prispevali k temu, da je Evropa danes še vsaj malo krščanska. Hvaležni smo jim, je dejal Bolčina, ker so “naši očetje v veri”; obenem jih je prosil, naj še naprej “dajejo zgled dobrega, plemenitega, zlasti pa svetega pastirja”. Msgr. Podbersič je povedal, da je bilo v “revolucionarnem le- tu” 1968 na Slovenskem 44 no- vomašnikov; živih je še 25, 19 je med pokojnimi. Poimensko je nato predstavil navzoče sošolce, pokojnih pa so se spomnili pri spominu rajnih. Dr. Stres je v homiliji poko- mentiral dnevna berila, ob tem pa poudaril, da imajo za sabo 50 let sodelovanja in vključevanja v Jezusovo pastir- sko službo, ki je služba odgo- vornosti za bližnjega in še po- sebej služba odgovornosti za Božje kraljestvo v tem svetu. Je- zus je “edina pot, ki vodi v življenje”; zato potrebuje sode- lavce, ki nadaljujejo njegovo delo. “To je poslanstvo vsega krščanskega občestva, ki ga du- hovniki usposabljamo, skrbi- mo, da ostane krščansko in da lahko izvršuje svojo vlogo pričevalca”. Ko se dr. Stres ozira v svojo preteklost, ugotavlja, da je bil skozi 50 let duhovniškega služenja vedno znova in znova deležen Božjega varstva, po- moči, podpore, zvestobe. “Od- govarjali smo včasih dobro, včasih manj dobro, toda Bog ostaja zvest, nikdar ne prekliče svojih darov”. Zavest o osebni in narodni zgodovini, “ta spo- min nas lahko samo potrjuje in spodbuja k še večji zvestobi za prihodnost”. Mašo je s kora spremljal Mla- dinski zbor Šempeter-Vrtojba pod vodstvom Mojce Maver Podbersič in ob spremljavi ra- zličnih instrumentov; poseben biserček je bil psalm 41, ki ga je v hebrejščini angelsko lepo odpela mlada sopranistka Re- beka Pregelj. Po maši je zlatomašnike in spremljevalce v dvorani občin- skega sveta prijazno sprejela županja Alenka Florenin, ki jim je orisala občino, njene značil- nosti, upe in težave. Še ena misel: ob pogledu na skupino mašnikov, ki 50 (!) let opravljajo duhovniško službo in so se za ta veliki dar v Sovod- njah skupno zahvalili Bogu, je težko ne pomisliti na vse do- bro, ki ga je ta generacija storila posameznikom, družinam, skupnostim po vsej Sloveniji in drugod po svetu. Koliko moli- tev in blagoslovov, koliko krstov, spovedi, porok in pogre- bov! Koliko zakramentov, oken, odprtih Bogu! Kolikšna setev! DD Papež Frančišek imenoval nadškofa Stresa za svetovalca Papeškega sveta za kulturo Kot je poročal dr. Tadej Strehovec, Generalni tajnik Slovenske škofovske konference, je papež Frančišek 26. aprila 2018 za novega svetovalca na Papeškem svetu za kulturo imenoval upokojenega nadškofa msgr. ddr. Antona Stresa. Po besedah apostolskega nuncija v Sloveniji nadškofa msgr. dr. Juliusza Janusza je omenjena odločitev svetega očeta ne le osebno priznanje nadškofu Stresu, ampak tudi celotni Cerkvi v Sloveniji. Naloga omenjenega sveta je spodbujanje dialoga med evangeljskim odrešenjskim sporočilom in kulturami našega časa, da bi se le te vedno bolj odpirale krščanski veri, ki je soustvarjalka kulture in vir navdiha za znanost in umetnost. V sodelovanju z vatikanskim Državnim tajništvom omenjeni papeški svet spremlja tudi delovanje držav in mednarodnih organizmov na področju človeške civilizacije in kulture ter sodeluje na simpozijih in kongresih. Nadškofu Stresu iskreno čestitamo! Kratke Foto Peter Cvelbar elikokrat se sploh ne zaveda- mo, da je sama teološka inkul- turacija v oznanjevanju Božje- ga nauka znatno premalo, da bi Božje oznanilo po človeku (oznanjevalcu) nemoteno prišlo do sodobnega člove- ka (vernika) ali da bi mu sodobni člo- vek (vernik) sploh lahko prisluhnil. Cela vrsta koncilskih teologov je to potrjevala, kot Karl Rahner, teolog Ratzinger (poznejši papež Benedikt XVI.), Jan Danielou, Yv Congar in drugi. Obenem pa ne smemo mimo nekaterih istodobnih teologov, kot je na primer Hans Küng, ki je žal, zaradi nekaterih svojih pretiravanj, pa tudi nedorečenosti, doživel, da mu je bila zavržena vsa njegova teološka misel- nost. Nekaj podobnega je doživel tudi južnoameriški teolog Leonardo Boff, ki je zelo dobro poznal južnoameriško problematiko človeka in vernosti, pa ga koncilsko cerkveno vodstvo ni upoštevalo. Vsako sporočanje, ki ga človek sporoči sočlove- ku, ima v ozadju jezik. Tudi Božje oznanilo je pogojeno s PROBLE- MOM JEZIKA. Hudo je, če oznanjevalec evange- lija ne govori tisti jezik, s katerim se ljudje istovetijo ali jezi- kovno socializirajo. Preprosto poveda- no: “Če oznanjevalec ne govori s sočlovekom, ko mu oznanja evange- lij, v jeziku, ki ga poslušalec (vernik) govori doma pri mizi. Tokrat so krščanske vrednote in BOŽJE OZNA- NILO LOČENI od poslušalčevega je- zika”. Vsebina oznanila na tak način se vedno bolj oddaljuje od človekove- ga razumevanja, predvsem pa od člo- vekovega srca. V takem primeru med govorcem / oznanjevalcem / in po- slušalcem / vernikom / podzavestno nastaja zelo pomemben vakuum ali prazen prostor dojemanja. Prav o tem praznem prostoru, ki veli- kokrat nastaja tudi v našem okolju, ko Slovenec posluša oznanjevanje ne- Slovenca, pade to oznanjevanje na po- slušalca (Slovenca) na ugodna tla, ko ga z lahkoto napolnijo vraže, nesmi- sli, čaranja, traparije, umišljena du- hovna samozadostnost (npr. napačno tolmačenje Medjugorja) in celo na- mišljeno odrešenje nekakšnih kultov (napačno vodenje pri duhovnih gi- banjih). Spomin mi poroma na vse tiste prele- pe trenutke, ki smo jih doživljali na teološki fakulteti pri predavanjih p. dr. Romana Tominca, ko je vse te člo- vekove praznote, ki so bile in bodo imenoval “en sam velik cingel-con- gel”! Tako te prazne sposojenke, po- gledi, iz drugih okolj, verovanj, na- pačno razumljeni koncepti “kolovra- tijo” po dušah ubogih sodobnih ljudi, pa tudi mladine, še zlasti, če imajo sla- bo versko znanje … Oznanjevalec mora človeka najprej poslušati in mu oznanjevati v njego- vem maternem jeziku! Če kdaj, bi se morali oznanjevalci Božje Besede da- nes truditi, da bi na sodoben način, v razumljiven jeziku povedali trdne, preizkušene in ustaljene verske resni- ce. Čeprav je to lahko tudi tvegano početje, tega se duhovniki danes za- vedamo, zato moramo govoriti z jezi- kom, ki je razumljiv ljudem današnje- ga časa in ga rabijo doma pri mizi, ta- ko, vsaj človeško upamo, da bo ozna- nilo pri sodobnem človeku obrodilo vsaj minimalen sad. Ambrož Kodelja V Materni jezik in Božje oznanilo Cingel - congel - in človekove vrednote Goriška3. maja 20186 Dve zanimivi predavanji za dijake V zadnjih mesecih so dijaki 2. razredov slovenskega licejskega pola v Gorici prisluhnili dvema predavanjema. Prvo je bilo na vrsti predavanje Društva prijateljev s travmatskimi poškodbami ('Associazione Amici Traumatizzanti Cranici ' ) . Uvodoma je predsednik Paolo Fogar predstavil funkcijo, cilje in delovanje društva, nato je besedo prevzel psiholog in psihoterapevt dr. Francesco Strano. Na začetku svojega posega je nanizal nekaj vzrokov možganskih poškodb, pri katerih se ni prepustil predolgemu filozofiranju, ampak je svoje misli strnil v nekaj stavkov in povabil dijake k ogledu kratkega filma. Drugi del predavanja je bil zelo zanimiv, saj se je psiholog osredinil na nevarnosti, ki obkrožajo mlade (npr. alkohol, mamila idr.), in s tem dal dijakom veliko iztočnic za razmišljanje. Na drugem predavanju pa so dijaki marsikaj izvedeli o mamilih, zasvojenosti in odvisnosti. Govor je pričel zdravnik in terapevt Miha Kramli, ki nam je obrazložil temeljne izraze o zasvojenosti in odvisnosti. Na kratko je posegel tudi v funkcijo in svet drog, pri tem pa se ni spuščal v podrobnosti. Dijake so prevzele vloge dilarjev in narkomanov, ki so jih sami uprizorili. Mislim, da sta bili predavanji koristni za širjenje naših obzorij v mladostniških letih, saj sta bili dve redki srečanji, ki sta dijake pritegnili in resnično prevzeli. / Barbara Devinar, 5. r. gimnazije Venec spominčic pri sv. Ivanu Duhovnija sv. Ivana v Gorici in Moški pevski zbor Mirko Filej vabita v nedeljo, 13. maja, ob 18. uri v cerkev sv. Ivana na srečanje z naslovom Venec spominčic možu na grob ob 25. obletnici smrti pesnice Ljubke Šorli (30.4.1993). Pel bo zbor Filej pod vodstvom Zdravka Klanjščka, recitirali pa bodo člani Ljubiteljskega gledališča Teharje-Celje; pri orglah Roberto Squillaci. Kratke torek, 24. aprila 2018, so na Srečanju pod lipami v Kultur- nem centru Lojze Bratuž predsta- vili knjigo Goriška – od zadnjih goriških grofov do habsburške dežele, ki so jo iz- dali pri Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Spregovorili so avtor dr. Vojko Pavlin, akademik prof. dr. Peter Štih in direktor Pokrajin- skih arhivov zgodovinar Drago Trpin. Ta se je najprej zahvalil Mi- nistrstvu za kulturo, ki je fi- nančno podprlo izdajo knjige, in povedal, da je vsebina doktorska disertacija dr. Pavlina, ki je izve- denec za to obdobje in je temelji- to in kvalitetno obdelal temo. Be- sedo je nato prevzel dr. Štih, ki je dejal, da spada Goriška med tiste pokrajine, ki so doživele na po- dročju zgodovinopisja velik pre- boj, velik napredek in se je zato naše poznavanje goriške zgodovi- ne v zadnjih desetletjih precej spremenilo in poglobilo. Zaslugo za to imata dva jubileja, in sicer 500-letnica prehoda goriške gro- fije pod Habsburžane in 1000-let- nica prve omembe Gorice v pisnih virih. Ob teh jubilejih je nastala velika histo- riografska produkcija, ki so ji sledili sim- poziji, razstave in predavanja. Akademik je na kratko povedal o izvoru in vplivu goriških grofov in o tem, kako so upra- vljali naš prostor. Rodbina je prišla iz Ba- varske preko Koroške in živela v grado- vih po Goriškem. Grofje so v drugi po- lovici 13. stol. dosegli svoj vrhunec in obvladovali ogromen prostor, ki je segal do Tirolske. Od tu na- prej je dinastija doživlja- la počasen zaton predv- sem zaradi velike delitve posesti. Na koncu je be- sedo povzel še avtor knjige, ki je predstavil vsebino. Besedilo knjige kronološko zamejujeta dve pomembni ločnici: leti 1420 in 1500. Zanimivo je, da so se v 15. stoletju na čelu goriške rodbine za- menjali samo trije grofje. Prvi, Henrik IV., je vladal kar 60 let, sledil mu je sin Ivan in nato Leonhard. Prvi mejnik v le- tu 1420 je bila širitev beneške Terreferme do Goriške grofije. Leto 1500 pa je zaznamovalo smrt zadnjega predstavnika rodbine goriških grofov Leonhar- da in prehod ce- lega ozemlja pod Habsburžane. Avtor je prisot- nim dejal, da mu je bila v veliko pomoč za- puščina grofa Coroninija Cromberga, ki je 30 let zbiral gra- divo po arhivih in knjižnicah in je hotel izdati zbirko virov Gorizia co- mitale. Gradivo je zdaj ohranjeno v go- riškem državnem arhivu. / MČ V Kulturnem centru Lojze Bratuž se je v ponedeljek, 9. aprila 2018, z zelo zna- no in mnogokrat v raznih inačicah in priredbah prikazano Shakespearjevo komedijo Ukročena trmoglavka končala le- tošnja gledališka sezona Sloven- skega stalnega gledališča Trst. Žal tudi v tej sezoni organizatorji, SSG Trst, Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž, ni- so mogli zabeležiti porasta gle- daliških abonentov, čeprav so si pod naslovom Privlačnosti sledi- le vedrejše predstave. Te naj bi v goriški slovenski mestni dvorani priklicale tudi tiste, ki niso ravno strastni ljubitelji gledališke umet- nosti. A ni bilo tako. Poleg dol- goletnih abonentov so se prika- zali le še maloštevilni novi obra- zi. Dvorani sta bili ob večernih ponovitvah bolje zasedeni le, ko so se odraslim gledalcem pri- družili naši višješolci, ki pa so si V nekatere predstave ogledali v ju-tranjih urah. Tako je bila pono-vitev Ukročene trmoglavke zanje matineja v torek, 10. aprila. To delo velikega dramatika Williama Shakespearja je v SSG na premiero, ki je bila 16. marca 2018 v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma, pripeljal režiser Juš A. Zidar. Ustvarjalci predstave so se oprli na odličen prevod Mila- na Jesiha, a ga tudi po svoje priredili in mu pridali sodo- ben zven, tudi glede na to, ka- ko se je spremenil odnos do ženske v naših časih. (Se je res spremenil?) Režiser Zidar je imel ob sebi dragoceno po- moč dramaturginje Eve Kraševec in scenografa Petra Vebra, ki je središčno odrsko do- gajanje postavil na privzdignjen pod in v ozadje postavil “multi- funkcionalen slavolok”, ki gle- dalca opozarja morda tudi na to, da se vse dogaja v bogati, plemiški hiši, in skozi kate- rega se v drugem delu predstave vi- dita dva nasproti si stoječa konja (pri- spodoba neukro- tljivega mladega para?). Ob stra- neh je namestil stolice, na katere so se umikali igralci, ko niso bili neposredno udeleženi v igri. To jim je dopuščalo, da so vsakič smelo “vskočili” v dogajanje. Ta- ke mizanscenske rešitve niso si- cer nikakršna novost. Uporabil jih je že bolj ali manj dognano marsikateri režiser. V skladu z režiserjevim konceptom so tudi kostumi sodobni (kostumogra- finja Mateja Fajt). Tudi ob teh de- tajlih se morda gledalec bolje poistoveti z dogajanjem in ob- našanjem nastopajočih likov, ki pa morda pri tem izgubijo nekaj tistega očarljivega šarma iz slav- ne elizabetinske dobe... V sozvočju z režiserjevimi želja- mi so igralci v sodobnejšem zve- nu poosebili dramske like. Pro- tagonistko, zelo samosvojo, trmasto, vedenjsko grobo, me- stoma kar napadalno Kato, prvo- rojenko bogatega očeta, ki je ne oriška baletna šola Gi- selle, ki se je pred krat- kim preselila na nov se- dež v ulico Garzarolli št. 207, praznuje letos 20 let uspešnega delovanja. Šolo, na kateri poučujejo klasični in moderni ples, obiskuje več slovenskih de- klet, tako iz Goriške kot iz sosed- nje Slovenije. Letos so njihove uspehe obeležili tudi s posebno oddajo na TV Koper. Na natečajih Concours national de danse in Coppa Italia perfor- mer Arti scenico sportive, ki sta G bila pred kratkim na odruobčinskega gledališča v Tržiču inv goriškem Verdijevem gleda- lišču, so se v svojih kategorijah lepo uvrstile solistke Sofia Bo- netti, Iris Gulin, Solea Brancati in Eleonora Bulfoni, ki jih je pri- pravila Carlotta Tosoratti, umet- niška vodja baletne šole Giselle. Na istih odrih so pod vodstvom učiteljice Olene Sazonove uspešno nastopile tudi baletna skupina “Poletne barve” (kitaj- ski ples), ki jo sestavljajo Alice Barbarito, Naima Braini, Eva Čevdek, Giorgia Cucit, Julija Kobal, Giulia Marchesiello, Valenti- na Marget, Gaia Marti- no, Emily Peteani, Ma- rianna Pietrosanti, Ka- terina Stojanovic, Chiara Toffoli in Isabel Noelani Zorzut, skupina “Jarabe Tapatio” (mehiški ples), v kateri plešejo Emma Bigaj, Chiara Bor- ghes, Solea Brancati, Aurora Bu- dimirovic, Eleonora Bulfoni, Giulia Diazzi, Emma Generoso, Iris Gulin, Aleksija Primosig in Lisa Terrecuso, ter skupina “Sui- te da Carmen” (španski ples) s Chiaro Cvetreznik, Nike Marga- ret Farris, Eleonoro Graziani, Ca- terino Marotta, Petro Sardoc in Gaio Turchetto. Vse baletke bo- do sodelovale na finalnih nasto- pih v Terragoni v Španiji, Rimu in Luksemburgu. Sveži sta novi- ci, da se je tudi devetnajstletni Gabriele Coz, nekdanji gojenec šole, izkazal in se, po uspešno opravljeni avdiciji v Nemčiji, pridružil plesni skupini koreo- grafa in televizijske oseb- nosti Luciana Cannita pri uprizoritvi dela “Romeo in Julija” Prokofjeva, na- darjena mlada baletka Iris Gulin iz Sovodenj pa je bila sprejeta na strokovno baletno šolo “Il Balletto” v Castelfrancu Venetu. Na baletni šoli Giselle se bo kmalu začel plesni tečaj “Baby modern” za otroke od petega leta dal- je. Odprta so tudi vpiso- vanja na poletni tečaj “Poletje s plesom”, ki bo potekal od 25. junija do 13. julija in od 6. do 10. avgusta za otroke od treh do enajstih let. Za več in- formacij lahko pokličete na tel. 3471042118. KF Baletna šola Giselle v Gorici Med uspešnimi učenkami so tudi Slovenke more z nikomer poročiti, ker je taka, je, poudarjajoč vse njene značajske odtenke, bleščeče odi- grala gostja iz SNG Drame Lju- bljana Iva Babič (naše gledališče že kar nekaj let ne premore take prve dame!). Fantu, ki se kljub temu zagleda v njene čare in hoče ukrotiti njen vihravi značaj, je pravi obraz in igralski izraz dal energičen Tadej Pišek. Katino po- slušno, uslužno, ubogljivo, a pre- sneto preračunljivo sestro Bianco, ki ima nešteto snubcev, je manj markantno odi- grala Tina Gunzek. Zaljubljenca, ki do- končno osvoji njeno srce, je izrazito in z odločno igro izrisal novi igralski član SSG Jernej Čampelj. Očeta, ostarelega ple- miča, ki upa, da bo z možitvijo deklet pri- dobil še kaj “cvenka” zase, je kot vselej su- vereno, s pridihom karikature, prikazal Vladimir Jurc, ki je vedno tudi zelo pozo- ren na to, da besede iz njegovih ust zazvenijo polno, brezhibno, pretehtano, tako da že iz njih spoznamo značajske odtenke li- ka, ki ga interpretira. Jurc še zme- raj v vseh pogledih kraljuje na odru SSG! Posebno vlogo ima v predstavi tržaški gost Ilija Ota s kitaro v ro- kah. Glasba (avtor je Jurij Alič) ima v uprizoritvi posebno mesto in jo duhovito ustvarjajo tudi igralci sami. S svojo narečno obarvano govorico, v stilu com- medie dell’arte, na ogled pred- stave gledalca privlačno zvabi Andrej Rismondo, tržaški rojak, ki se je po petnajstih letih vrnil v gledališče. Njegova igra v igri, ki jo predvideva Shakespeare, povzema zgodbo o pijancu, ki so ga plemiči oblekli v bogata oblačila in ga prenesli v udobno plemiško posteljo ter ga pre- pričevali, da je sam plemič... Tudi v tej različici Ukročene trmoglavke je seveda osvetljena ljubezen, ki naj bi zgladila še ta- ko ostre značaje. Uprizoritev pa preseva tudi misel, da se mora par vzajemno “krotiti”, če želi vzpostaviti neko trajno zvezo. Končni aplavz je pričal, da je pu- blika dobro sprejela predstavo, katere prvi del je bil sicer za mar- sikoga malce razvlečen. Iva Koršič Abonmajska sezona SSG v Gorici / Ukročena trmoglavka Shakespearovo delo v sodobnem zvenu Foto Edi Lutman Srečanje pod lipami / Vojko Pavlin, Peter Štih in Drago Trpin Goriška od zadnjih grofov do habsburške dežele Goriška 3. maja 2018 7 Mladinska skupina M+ Števerjan / Premiera: Baron sedi na veji Vsak je svoje sreče kovač o zaslugi Mladinske gleda- liške skupine M+, ki razvija in uresničuje svoja gleda- liška stremljenja pod okriljem Dramske družine SKPD F. B. Se- dej v Števerjanu, in njene odločne, energične, gleda- liškemu poklicu navdušeno predane Patrizie Jurinčič Finžgar, članice igralskega ansam- bla SNG Nova Gori- ca, je na odru žup- nijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu v nedeljo, 22. aprila 2018, (ponovitev je bila v ponedeljek, 23. aprila) krstno zaživelo delo Itala Calvina (1923- 1985) Baron na dre- vesu, ki je v priredbi režiserke dobilo na- slov Baron sedi na veji. Izvirnik z naslovom Il baro- ne rampante (1957) je Ju- rinčičeva dramatizirala in prire- dila za svoje mlade “varovance”, ki so z veseljem sprejeli ta novi gledališki izziv, kljub temu da je bil vse prej kot enostaven. Ker je P Jurinčičeva ohranila obliko ro-mana, so se posamezni igralcimorali spopasti z vsaj dvema vlo- gama: bili so pripovedovalci in nastopajoči dramski liki. Igralci so se v teh prehodih, preskokih iz ene vloge v drugo, izkazali res suvereno. To pa zato, ker so se vsega lotili zelo resno, disciplini- rano in odgovorno. K temu jih je seveda navajala režiserka Ju- rinčičeva z jasno režijsko roko, ki je bila hkrati tudi potrpežljivo ra- zlagajoča, a neomajna v svojih zahtevah. Tako so mladi igralci, pod pikolovskim režiserkinim vodstvom, izpilili like do take mere, da so polno zaživeli v tistem “pra- vljično –alego- ričnem” slogu, ki oz- načuje Calvinov stil pisanja. Zgodbo o ba- ronu Cosimu Piova- scu di Rondo‘, ki se komaj dvanajstleten odloči iti na drevo, potem ko odkloni pri domači mizi “ogab- no” jed iz polžev, je Calvino zgodovinsko zelo pomenljivo po- stavil v dobo pred francosko revolucijo, v drugo polovico 18. in v prvo desetletje 19. stoletja, ko je med ljudstvom že vrelo. Upreti se “pravilom”, na vsak način uveljaviti svojo voljo, je pač nekaj, kar bolj ali manj močno poudarjeno okusi vsak najstnik. Tako tudi mladi baron trmoglavo in ponosno vztraja pri svoji odločitvi kljub opozorilom očeta, ki ga opomin- ja, da je plemič in da se mora za- to obnašati na določen način in gospodovati nad svojimi po- dložniki. A on se ne vda, ostaja na drevesu, od koder se dogajan- je na zemlji kaže v drugačni per- spektivi. To bivanje v krošnjah dreves, najprej na domačem po- sestvu, potem širše, postane tudi njegova filozofija življenja. Pravi, da “vsak, ki želi dobro videti zemljo, se mora držati stran od nje”. Med drevesi lahko v miru razmišlja, se uči, odrašča, si na- bira izkušenj, z nasveti pomaga marsikomu in si pridobi ugled, občuti pa tudi žalost ob smrti očeta, nato še matere, a se nikdar ne vrne na zemljo. Visoko v krošnjah okusi tudi ljubezen in ljubezensko razočaranje, ki pri- pomore k temu, da se njegovo “čudaštvo” spremeni v norost. Po vzoru njegove odločitve in načel se na stara leta njegovo življenje izteče na balonu, ki ga nosi veter. Z njim odpluje v nebo in se izgubi na obzorju nad mor- jem. Zadnji prizor, ki se v mizan- scenski postavitvi domiselno in zaokroženo povezuje na začetne- ga, je ganljivo poetičen, tudi za- radi svetlobnih efektov (ti se kot begajoči oblaki pojavljajo že pred začetkom igre), ki ustvarjajo ne- ko magično, “nadnaravno” ozračje (mlada tehnika Daniel Peteani in Ferdinand Frandolic sta opravila odlično delo!). / str. 14 Iva Koršič SCGV E. Komel / Snovanja 2018 Beethovnovi simfoniji uvod v letošnji glasbeni niz Verdijevem gledališču v Gorici se je v pone- deljek, 23. aprila 2018, ob udeležbi okoli sto ljubitel- jev klasične glasbe začel le- tošnji, po vrsti 13., glasbeni niz Snovanja. Kot znano, ta srečanja z glasbo prireja Slo- venski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice ob sodelovanju društva ArsA- telier, mednarodnega centra za glasbo in umetnost, ki ga je v sklopu SCGV Emil Komel ustanovil, žal že šest let pokoj- ni, prof. Silvan Kerševan v 90. letih prejšnjega stoletja. V njem deluje orkester z glasbe- niki raznih narodnosti, ki se navdušujejo nad resno glasbo in so dovzetni za zmeraj nove načrte. Tak je tudi širokopote- zen projekt, ki si ga je letos za- mislil dirigent Marco Feru- glio, in sicer, da bi izvedel vseh devet Beethovnovih sim- fonij z najboljšimi simfo- ničnimi orkestri iz naše dežele. Mojstrovine velikega nemškega skladatelja L. Van Beethovna (1770-1827) naj bi izvajali na originalnih instru- mentih, da bi glasba izzvenela v prvotnih zvočnih odtenkih. Dirigent Feruglio je na svoji poklicni poti do zdaj vodil kar nekaj znanih orkestrov, tudi orkester RTV Slovenija. L. 2005 je ustanovil vokalno skupino in orkester z original- nimi instrumenti, Collegium V Apollineum, s katerim je ževečkrat sodeloval v koncer-tnih sezonah in na festivalih. Za ponedeljkov večer v go- riškem gledališču Verdi so svo- je moči združilili trije orkestri, poleg obeh omenjenih iz širše Goriške in iz Vidma še orke- ster San Marco iz Pordenona, ki od ustanovitve l. 1969 izva- ja koncerte po vsej Italiji pod vodstvom različnih dirigen- tov. Od l. 2014 je njegov umet- niški vodja Diego Cal. Glasbe- niki teh treh orkestrov so iz- vajali dve Beethovnovi simfo- niji: Simfonijo št. 2 v D-duru op. 36 in Sim- fonijo št. 3 v Es duru op. 55, poimenovano Eroica. Pro- gram je bil zah- teven za izva- jalce, pa tudi poslušalce. Ti so cenili “filo- loško delo” glasbenikov, čeprav so morda še posebno pri Simfoniji št. 3 pogrešali malce več tiste interpretativne “mogočnosti”, ki ju vedno izžarevajo Beethovnova dela, pa tudi v določenih trenutkih oz. posameznih stavkih več dinamičnosti in barvitosti. Zdelo se je, kot da bi se včasih zvočnost skladbe “porazgubi- la po dvorani”. Morda pa po- slušalci, posebno “priložno- stni”, nismo dovolj dojemljivi za značilnosti zvoka, ki ga proizvajajo originalni instru- menti, ker je pač uho vajeno na zvočnost glasbil, izdelanih po sodobnih tehnikah. Vseka- kor sta združeni orkester in njegov dirigent opravila veli- ko delo in vanj vložila kar ne- kaj truda in bila seveda de- ležna hvaležnega ploskanja. IK Obvestila SPDG vabi v nedeljo, 6. t. m., na prvi izlet letošnje Kekčeve poti, namenjene učencem osnovnih šol in njihovim staršem. Obiskali bodo dolino Kožbanjščka in Vrhovlje. Skupne hoje (počitki, razgledi, malica) bo okrog štiri ure. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbor udeležencev na parkirnem prostoru športne hale v Podgori, odhod ob 10. uri. Mladoletniki morajo biti v spremstvu staršev ali polnoletne osebe. Priporočamo primerno obutev, zaradi organizacije pa je dobrodošla predhodna najava. Informacije in prijave: tel. 3317059216 (Vlado), e-mail, vlado. klemse @virgil io. it, info@spdg. eu. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 19. maja, izlet v Pivko za ogled Parka vojaške zgodovine. Odhod iz Doberdoba ob 8. uri, nato z običajnimi postanki po poti do Gorice, potem bi potovali naravnost do Pivke. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v Tumovi dvorani v Gorici na korzu Verdi 51 v sredo, 16. maja, ob 18. uri predavanje ge. Katjuše Rabzelj o Gruziji in Armeniji. Romanje v Medjugorje bo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored lahko dobite: za Goriško pri g. Darku (tel. 0481 32121 ali 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166) in za Slovenijo pri gospe Ani v Novi Gorici (tel. 00386 5 3022503). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 30. junija, celodnevni izlet v pokrajino Evganejskih gričev, v zibelko venetske in rimske kulture, za ogled parkov in krajev Este, Monselice itd. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi Za Novi glas daruje dr. Karel Bonutti 100 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 4. 5. 2018 do 10. 5. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 4. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 5. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 6. maja: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 7. maja (v studiu Stefania Beretta): Pravljični svet. Torek, 8. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 9. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Smrdokavra, lepotica z napako - Izbor melodij. Četrtek, 10. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi na kavo s knjigo Mariza Perat PO ROMARSKIH STOPINJAH NAŠIH PREDNIKOV Z avtorico se bo pogovarjal urednik Novega glasa Jurij Paljk v sredo, 9. maja 2018, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 v Gorici Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA ANTON GREGORČIČ v sodelovanju s SLAVISTIČNIM DRUŠTVOM TRST - GORICA - VIDEM in ZALOŽBO MLADIKA SREČANJA POD LIPAMI PO POTEH POEZIJE IN PROZE PRIMORSKIH SLOVENK Predstavitev zbornika Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem. Na večeru se bomo spomnili Ljubke Šorli ob 25-letnici smrti. Sodelujejo: urednica zbornika prof. Marija Pirjevec, prof. Vilma Purič, prof. Adrijan Pahor in Janez Povše ter urednica Mladike Nadia Roncelli. ČETRTEK, 10. MAJA 2018, OB 20.30 KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ - GORICA V četrtek, 26. aprila, je MATEJA ČERNIC magistrirala iz zborovske glasbe in zborovodstva na glasbenem konservatoriju Bonporti v Trentu z oceno 110/110 s pohvalo in častno omembo. Iskreno ji čestitamo VSI DOMAČI. Prejšnjo nedeljo, 29. aprila, je praznovala rojstni dan novinarka in pisateljica Dorica Makuc. Ob lepem življenjskem jubileju ji čestitamo vsi pri Novem glasu, Goriški Mohorjevi družbi in Kulturnem centru Lojze Bratuž. Častitljiv jubilej Mateja je glasbo kot mala vzljubila, v stalno preobrazbo se z notami zlila. Na konservatoriju ji BN je zapela in MATEJA odliko s pohvalo ter častno omembo prejela. Čestitamo ji vsi! DVS Bodeča Neža in PD Vrh Sv. Mihaela Kultura3. maja 20188 ova lovorika potrjuje, da imamo v zamejstvu za- klad odličnih zborovodij: Petra Grassi je z ljubljanskim ko- mornim zborom Dekor osvojila absolutno prvo mesto in priznanje za najboljšega zborovodjo na 25. Državnem tekmovanju Naša pe- sem v Mariboru. Zbor je prvič na- stopil na tem tekmovanju, na ka- terem je bila tudi zborovodkinja debitantka, med tekmovalci pa so bili nekateri od najboljših, refe- renčnih pevskih zborov v Sloveni- ji. Žiriji je predsedovala Karmina Šilec. Na začetku kariere je uspeh lahko srečno naključje, ko pa zmaga po- stane navada, je dosežek znamenje nedvomnega talenta in sposobno- sti. Petra Grassi je izjemno nadar- jena glasbenica, ki je od začetka iz- brala vedno pravo pot, na kateri ni zapravljala časa, lucidno je zasle- dovala jasne cilje, najprej je zgra- dila solidno zborovodsko oseb- nost, kar ji je omogočilo tudi so- delovanje s polprofesionalnimi in profesionalnimi pevci. Vključila se je v elitno mrežo profesionalnih zborov Tenso, zmagala je na zbo- rovodskem tekmovanju, ki ji je omogočilo sodelovanje z zborom Slovenske filharmonije, prevzela je vodstvo združenja odličnih pevcev Dekor, ne nazadnje jo je deželna zveza Usci izbrala za vodenje no- vonastalega Deželnega mladinske- ga zbora, ki je debitiral na odmev- nem koncertu v Firencah v sklopu državnega projekta. Elementi italijanske in slovenske zborovske scene zaznamujejo nje- no izobrazbo kot tudi njene pro- gramske izbire in način dela. Di- plomirala je z odliko in pohvalo na konservatoriju v Trentu v razredu referenčnega protagonista italijan- skega zborovstva, Lorenza Donati- ja, študij klavirja in glasbene peda- gogike pa je končala na konserva- toriju v Trstu. Zmage in visoke uvrstitve na zbo- rovodskih tekmovanjih v Arezzu, Turinu in Ljubljani so potrdile nje- ne sposobnosti in kmalu je začela deliti svoje znanje z mlajšimi gla- sbeniki in pevci na tečajih za zbo- rovodje, na festivalskih ateljejih, a tudi z delovanjem zborovodske šole na Glasbeni matici v Trstu. Ta- ko kot drugi vidni predstavniki za- mejskega zborovstva je pela v vrstah italijanskega Državnega mladinskega zbora, ljubezen do stare in sodobne glasbe pa je gojila v kvartetu La rosa dei venti in v skupini Ut. Za izpopolnjevanje je izbrala priznane zborovodje, kot so Gary Graden, Nicole Corti, Javier Busto, Bruno Boterf, Bo Holten, Georg Grün. Sama pa vodi vokal- no skupino Vikra v Trstu in je bila N vodja otroškega zbora Krasje.Zdrava ambicija je motor za dose-ganje visokih ciljev: v njenem pri- meru črpa energijo v umetniški strasti, samozavest pa je posledica premišljenega in vztrajnega obli- kovanja umetniške osebnosti, brez katere ni rezultatov. Tempe- ramentna Petra Grassi je gradila hitro in na solidnih osnovah, zdaj pa je čas za primerno upravljanje pridobljenega statusa, o katerem smo se z njo pogovorili po najno- vejši, navdušujoči zmagi. Zbor Dekor deluje na osnovi glasbenih projektov in ga sesta- vljajo v glavnem pevci, ki so se že uveljavili v drugih zborov- skih sestavih. Zakaj ste se sploh odločili za tekmovanje? Po lanskem nastopu na reviji Lju- bljanski zbori so sami pevci pre- dlagali tekmovanje Naša pesem. Zgrabila sem priložnost, ker nisem še nikoli nastopila na tistem odru. Kolegi so mi rekli, da je trenutek nastopa na tem tekmovanju nekaj izrednega in priložnost, da doživiš to emocijo s tako skupino, kot je Dekor, je že nagrada. Prestižna žirija, strokovno občinstvo, zelo razvejena, a hkrati majhna scena slovenske zborovske glasbe nalagajo vsa- kemu zboru na tekmovanju ve- liko odgovornost. Kako si se počutila na najpomembnejšem zborovskem odru Slovenije? Na tem tekmovanju je občinstvo dodatna žirija, saj v dvorani sedi res nadpovprečno veliko število strokovnjakov. Vedela sem, da se bo skupina odrezala dobro, in ni- sem čutila največje napetosti na sa- mem tekmovanju, ampak pred tem, zaradi splošnega, velikega pričakovanja zborovskih nav- dušencev, saj je bil naš zbor debi- tant na tekmovanju, kot tudi jaz. Dva tedna sem sanjala o tekmo- vanju vsako noč, predvsem o ti- stem trenutku, ko te pokličejo na oder. Ko pa pride trenutek, da sanje po- stanejo resničnost, se napetost raz- blini in se vse energije usmerijo sa- mo v glasbo. Ko vodim, me misli na pričakovanja publike ali ra- zlična mnenja ne motijo, pravza- prav me v tistem trenutku ne zani- ma, kaj bodo mislili v dvorani, želim samo pokazati, kar sem, kaj smo ustvarili s pevci, zanima me samo glasba. Priznam pa, da me je malo skrbelo, da bo odziv publike hladen, in to iz več razlogov. Bili smo predzadnji zbor na sporedu, publika je bila za- gotovo utrujena tako kot žirija. Že po prvi skladbi pa me je dolg in navdušen aplavz opogumil, nato je gosta tišina med pavzami in po- stopnim diminuendom pri zah- tevni skladbi Huga Wolfa potrdila, da smo dosegli cilj. Dober tekmovalni program je začetek uspešnega nastopa... Sestavljanje programa je bilo ver- jetno najtežja stvar. Zbor Dekor de- luje po principu tehtnih progra- mov, njegovi pevci so že velikokrat tekmovali in zmagali v priznanih sestavih, jaz pa sem s te- ga vidika manj izurje- na. Stojan Kuret pravi, da si z dobrim progra- mom že opravil tri četrtine dela na tekmo- vanju, in verjamem, da je prav tako. Poleg tega je zame bistveno, da s programom predsta- vim tudi, kar sem: zato sem izbrala slovensko in italijansko skladbo (Človek Radovana Gobca in Nonsense Goffreda Petrassija), Monteverdijev madri- gal Sfogava con le stel- le, Ergebung iz Šestih duhovnih pesmi Huga Wolfa kot poklon samim pevcem, ki jim je skladatelj blizu in vrednoti lepoto njihovih glasov. Izbira Pe- trassija je bila drzna z moje strani zaradi visoke zahtevnosti skladbe. Hilarija Lavrenčiča pa sem vprašala za noviteto, priredbo beneške ljud- ske Snijojka san par jubci biu, ker sem želela, da bi bila v programu zastopana tudi naš skladatelj in naša manjšinska tradicija. Zame je veliko priznanje, da smo z izvedbo tega programa prepričali žirijo, predvsem pa, da sem z njim pre- pričala pevce, ki so me tudi tokrat počastili z brezpogojnim zaupan- jem. Kaj bi povedali o noviteti Hila- rija Lavrenčiča? Hilarija sem vprašala za reprezen- tativno skladbo, ki naj bi ovredno- tila tisti segment naše manjšine, ki je navzven verjetno najmanj poz- nan. Skladba je čudovita in pevci so jo vzljubili od prve vaje. Zveni prozorno, a ni preprosta: na- pisana je kontrapunktistično in v njej je ženski del izrazito ločen od moškega po značaju, čeprav se ti dve naravi v skladbi hkrati razlikujeta in odlično povezujeta. Vem, da je Hilarij zado- voljen z izvedbo; med pripravo na tekmovanje mi je dal tudi kakšno navodilo za izvedbo. Založba Astrum jo je že natisnila, zato verja- mem, da bo šla zelo hi- tro v promet in da jo bodo slovenski zbori vzljubili. Zbor Dekor si je z izbiro zamejske zborovodkin- je želel novega izziva, zagotovo je iskal pri- ložnost za odpiranje novih obzorij z dru- gačnimi vizijami in pri- stopi. Po enem letu so- delovanja je začasno de- lovanje postalo stalno. Z zborom smo se takoj ujeli: od prve vaje sem začutila, da gre za velik, medsebojni pretok energije. Ko se je bližal zadnji na- stop projekta, mi je odbor zbora predlagal stalno vodstvo, kar po- meni, da sem postala njihov umet- niški vodja, čeprav bodo občasno povabili še zunanje gostujoče diri- gente. Spomladi leta 2019 bo prišel na primer Dani Juris, ki je zbor vo- dil in bo z njimi vadil finsko in nemško glasbo. Stalno vodstvo pa omogoča zboru, da nekdo z njimi gradi zvok, repertoar. Tudi publika je sprejela zelo dobro moje so- delovanje s tem zborom, kon- certi so bili vedno zelo dobro obiskani in ljudje se zanimajo za naše programe, kar pomeni, da smo prinesli nekaj novega in zanimivega. Kaj vas čaka v prihodnjih mese- cih? S programom Italiantica bomo nastopili še nekajkrat, saj je doživel dober sprejem. Imamo že v načrtu koncert na Kostan- jevici v okviru sezone Glasba z vrtov svetega Frančiška in ima- mo ponudbo tudi za koncert v oglejski baziliki sredi poletja. Ve- sela sem, da se lahko na teh kon- certih predstavim z zborom De- kor, saj smo v nekem smislu po- sredniki med dvema državama: v Sloveniji širimo tudi italijansko li- teraturo, italijanskemu občinstvu pa pokažemo zvočnost in discipli- no slovenskih zborov. Spadaš v krog glasbenikov, ki so spoznali razmeroma pozno zborovsko glasbo, ali je zbor del tvojega vsakdana že od otroštva? Ko sem študirala klavir in z njim povezane stranske predmete, mi ni preostalo časa za druge dejavnosti. Upoštevala sem nasvet družine, naj se najprej posvetim študiju, čeprav sem si želela peti v zboru. Po izpitu osmega razreda pa sem takoj izpolnila željo in moja zbo- rovodska pot se je začela v Na- brežini pri Kraškem slavčku. Takrat mi je Mirko Ferlan zaupal tudi šol- ski zborček. Po nekaj mesecih sem že nastopila na prvem tekmovanju in takrat sploh nisem imela pojma, kako naj maham. Napisala sem priredbo pesmice Barčiča po mor- ju plava in sem se prijavila na Zlata grla; na tem tekmovanju smo do- segli srebrno priznanje. Takoj sem ugotovila, da na odru delujem boljše z drugimi kot sama. Prepričana sem, da sem diplomo klavirja opravila zelo dobro, ker sem medtem spoznala svoj glas in sem začela peti. Petje mi je odprlo pot do partitur na globlji način. Ve- likokrat sem igrala in pela zraven, ker sem razumela večglasje na dru- gačen način. Petje je ključ za gla- sbeni svet, in to dobro vedo vsi moji učenci klavirja, ki jih vedno spodbujam, naj se naučijo peti. Znana si po dosežkih na zborov- skem področju, glavna dejav- nost pa je poučevanje klavirja na Glasbeni matici. Je zboro- vodstvo poklic, ki lahko obstaja samostojno ali samo kot doda- tek k drugi glasbeni dejavnosti? Seveda bi bil lahko samostojen po- klic, dejansko pa ni veliko mest, ker obstajajo samo v poklicnem okol- ju. Izven opernih zborov ni veliko izbire, vsaj v Italiji in Sloveniji ne. Zato, ali se ukvarjaš z opero, kjer pa zborovodja dejansko pripravlja zbor za dirigenta, ali pa greš v tuji- no, kjer zborovodje niso v skupni zavesti manj vredni od dirigentov in kjer je več možnosti za zaposli- tev. Sama si imela priložnost, da si se vključila v pomembno med- narodno mrežo poklicnih ko- mornih zborov Tenso. Bila sem edina zborovodkinja iz Slovenije in edina iz Italije, ki je bi- la sprejeta v organizacijo Tenso. Po- slala sem nekaj gradiva, bistvena pa je bila zagotovo zmaga na zbo- rovodskem tekmovanju Samo Hu- bad in posledično sodelovanje z zborom Slovenske filharmonije, ki je član mreže. Na Tensu upoštevajo namreč zborovodje, ki imajo za se- boj vsaj tri zmage na tekmovanjih. Z izbranimi kandidati ustvarijo ba- zen, iz katerega črpajo zborovodje, ki jim pomagajo pri poklicnem izobraževanju. Občasno povabijo dva dirigenta, ki lahko štiri dni va- dita določen program s profesio- nalnim zborom mreže. Lani so me prvič povabili v Belgijo, potem pa še v Zagreb in Novo Gorico. Med vajami te priznani dirigenti opazu- jejo in popravljajo. Dejansko deluje kot masterclass na zelo visokem ni- voju, saj je šola za dirigente, ki se bodo ukvarjali s profesionalnimi sestavi, kar je s tehničnega, umet- niškega in tudi psihičnega vidika velik izziv, ki zahteva zelo strogo pripravo. V našem zamejskem zborov- skem krogu imamo priložnost, da z največjo lahkoto črpamo tako iz italijanskih kot sloven- skih izkušenj. Kaj smo do zdaj odnesli iz italijanskega in slo- venskega okolja, kaj nismo ali kaj bi lahko naredili, da bi bolje izkoristili našo prednost? V zadnjih letih se je uveljavila ge- neracija zborovodij, ki spodbuja- mo drug drugega zaradi odličnih dosežkov. Imeti okrog sebe take osebe, ki so zate zgled, ki so v raz- nih pogledih boljše od tebe, je lah- ko velika spodbuda za izboljšanje in hitrejšo rast. Glede odnosov z italijanskim zborovskim svetom lahko trdim, da je na nekatere iz- med nas močno vplival stik z državno zborovsko federacijo Fe- niarco, ki nam je dala možnost, da smo se hitro razvili, v sozvočju s hitrim razvojem celotne italijanske stvarnosti. V tem okviru smo našli veliko dragocenih priložnosti in zaupanja v naše sposobnosti. Slo- venija pa ima že v osnovi tako vi- soke standarde, da je vključitev v to okolje težje. Mislim, da je bila zmaga na tekmovanju Hubad v tem smislu bistvenega pomena. Zaradi visokih standardov je vsak spodrsljaj lahko usoden. Italija pa je velika in ima v sebi toliko ra- zličnih zborovskih svetov, da lahko vedno najdeš svoj prostor in si med utiranjem poti lahko tudi privoščiš občasne negotovosti ali spodrslja- je. Različni so tudi zborovski sve- tovi skupine Vikra in Deželnega mladinskega zbora. Je delo z nji- mi v primerjavi z Dekorjem lažje ali samo različno? Na začetku sem prilagajala način dela zboru, s katerim sem sodelo- vala. Potem pa sem razumela, da se predvsem z organizacijskega vi- dika lahko učimo drug od druge- ga. Pri zboru Dekor so na primer vajeni imeti organizacijsko ozadje na visokem nivoju, kar mi daje možnost, da skrbim samo za gla- sbo. Način dela skušam zato uva- jati pri Vikri. Deželni mladinski zbor ima prav tako za seboj orga- nizacijo, ki mi olajša umetniško delo. Iz vsake dobre izkušnje pri- nesem standarde in načine dela, ki lahko pripomorejo k izpopolnje- vanju, zato sem prepričana, da pra- va pot ni v prilagajanju, temveč v nadgrajevanju. Imaš zmeraj pred sabo cilj ali se pustiš tudi presenetiti? Presenečenje je moja stalnica. Mor- da spada v moj način dela in značaj. Nimam jasno določenih, dolgoročnih načrtov, najboljše pri- ložnosti se velikokrat pojavljajo po naključju. Trenutno se pripravljam za vodenje tečajev zborovskega di- rigiranje v Dolini Aoste, nato na konservatoriju v Fermu. Z zborom Slovenske filharmonije pripra- vljam dva koncerta, ki spadajo še v nagrado omenjenega zborovod- skega tekmovanja, z zborom Dekor pa začenjamo nov projekt, ki je za zdaj še skrivnost. Vesela sem, da nas je na tekmovanju v Mariboru poslušalo toliko pomembnih tujih gostov, zaradi sočasnosti Velike zborovske nagrade Evrope. To nam je dalo veliko vidljivost. Morda se bodo iz teh novih stikov rodile še nove priložnosti. Rossana Paliaga Petra Grassi “Prava pot ni v prilagajanju, temveč v nadgrajevanju” POGOVOR Kultura 3. maja 2018 9 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (15 ) Andrej Komel pl. Sočebran (4) Naravnost ganljiv je opis Komelovih zadnjih let: “Sklenil je, da preživi svoja mirna leta v Gradcu; tu se je nastanil s soprogo in hčerjo. Kakor je bil udan svojemu stanu, udan svojemu cesarju, tako je ljubil tudi svojo slovensko do- movino in njen jezik; za domovino je delal tudi v pokoju še do konca življenja. Kakor čebela marljiv je od 1. 1872. skoro leto na leto svojim sobojnikom v prid in v čast slovenskemu naro- du priobčeval knjige, katere so sploh pripozna- vali kot jako rabne in dobre. Seveda je imel tudi nasprotnike - kdo jih neki nima? Zlasti oni so mu bili neprijazni, katerim tiči že v srcu srd in nevolja do vsega, kar je slovenskega in krščan- skega. A strašil se jih ni, in zaradi njih ni popu- stil svoje krščanske in narodne zavesti”. S svo- jim delom je želel biti zgled ostalim. Nadaljuje pisec: “Naslove pismom je vselej narejal v slo- venskem jeziku, rabil je - kadar je le mogel - slo- vensko - nemške poštne tiskovine. Ker so neka- teri poštni uradniki v Celovcu ob sprejemu de- lali ovire, pritožil se je pri poštnem upravitel- jstvu, pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu, da, celo pri trgovinskem ministerstvu, in dobil je dovoljnega zadostila in pravice svoji narodno- sti. Tudi na potovanju po Slovenskem je na po- stajah govoril milo materinščino, zato so ga na- padali židovski časniki. A ostal je zvest! Vestno je opravljal svoje krščanske dolžnosti in sam - kakor smo slišali - nagibal pa navajal k temu tudi svoje podložnike. Lep dokaz nabožnega mišljenja je, da je podaril cerkvi Matere Božje na Sveti gori pri Gorici ubrane zvončke pri božji službi s svojim vrezanim imenom. Še dandanes se rabijo v tej cerkvi pri velikem oltarju. Kot ro- jen bližnji sosed te božje poti je rad prihajal v to slavno Marijino svetišče, pa tukaj vselej molil prav vspodbudno in se vedel ponižno. Vde- leževal se je vseh dobrodelnih naprav in pod- piral kot ud mnogo slovenskih družb. Družbi sv. Mohorja je bil dosmrten ud. Andrej Komel pl. Sočebran je umrl dne 12. listopada 1. 1892. v Gradcu za rakom na jetrih, star 64 let. Ostal je bistrega duha in uma do zadnjega trenutka, umrl kot veren katoličan, in 14. listopada so ga pokopali z vojaško svečanostjo, v spremstvu obilo rodoljubov, zapustivšega v mnogih, mno- gih srcih hvaležen spomin, na pokopališču sv. Petra v Gradcu. V miru počivaj, blagi avstrijski in slovenski vojak! Tvoji vzgledi pa naj vnemajo rojake, da hodijo po Tvojih stopinjah”! Podobne občutene besede sožalja zasledimo v tržaški Edinosti (16. novembra 1892) in v ljubljanskem Slo- vencu (15. novembra 1892). Ne vemo točno, kako je bilo na Goriščeku v času Kome- lovega življenja, ko je še stala cerkev sv. Roka, pri kateri so se dobro stoletje prej zbirali tolminski puntarji. Gotovo je bil kraj lepši kot danes, ko imamo tam nadvoz, a mora- mo vseeno pohvaliti pobu- do, s katero so krajani na be- tonskih nosilcih postavili napis in poslikavo, ki spominjata prvi na rojstno hišo našega slav- nega in plemenitega rojaka, druga pa na cerkev sv. Roka in na tolminski punt. Prva svetovna vojna in politične spremembe so imele kata- strofalne posledice za naše ljudi in za našo zem- ljo. Nekateri ljudje so se razselili po svetu. Zad- nje Komele-Sočebrane danes najdemo v Toska- ni. Nosijo le delno spremenjen priimek “Comel di Socebran” po zaslugi Andrejevega vnuka, Paola (leta 1918 so ga zelo mladega odpeljali v italijansko me- sto Livorno in je izgubil vse stike z roj- stnim krajem), kateremu je uspelo - kljub močnim pritiskom - se upreti poitalijančevanju priimka (italijansko grboslovno društvo mu je celo moralo priznati plemiški naziv Sočebran), čeprav je kot admiral italijanske vojne morna- rice služil v vojski, proti kateri se je boril njegov prednik Andrej, ki si je ravno v spomin na tiste boje izbral ta lepi slovenski plemiški naziv. Po septembru 1943 je bil Paolo Comel di Socebran glavni ustanovitelj in vodja tako imenovanega “Fronte clandestino della Marina”, ki je v sklo- pu vojne mornarice organiziral odpor- ništvo proti Nemcem in fašistom. Po Andreju Komelu pl. Sočebranu sta poimenovana Šola za podčastnike Slo- venske vojske (njeni programi se izva- jajo v mariborski Kadetnici, v vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni in v vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipa- vi) in medalja za kulturne dosežke in promocijo slovenske vojske (priznanje ima tri stopnje in se podeljuje kot zlata, srebrna in bronasta medalja. Pravilnik o priznanjih Ministrstva za obrambo predvideva, da “pogoji za podelitev priznanja so javne objave ali izvedbe del na različnih kulturnih področjih, kvaliteta del, odziv javnosti in prispe- vek h krepitvi ugleda Slovenske voj- ske”). Kadetnica v Mariboru. Z vojašnico barona Andreja Čehovina v Postojni in z vojašnico Janka Premrla Vojka v Vipavi je ena izmed lokacij, na katerih se izvajajo programi Šole za podčastnike Slovenske vojske. Srebrna medalja za kulturne dosežke in promocijo slovenske vojske (priznanje ima tri stopnje in se podeljuje kot zlata, srebrna in bronasta medalja). Našitek šole za podčastnike slovenske vojske. Šola je poimenovana po Andreju Komelu pl. Sočebranu. Ostanki velikega oltarja bazilike na Sveti Gori po pustošenju Italijanov. Revija Dom in svet je leta 1894 poročala, da je Andrej Komel pl. Sočebran “rad prihajal v to slavno Marijino svetišče in je cerkvi podaril ubrane zvončke pri božji službi s svojim vrezanim imenom, ki še dandanes se rabijo v tej cerkvi pri velikem oltarju”. Dimitri Tabaj Smrt v likovnih vrstah Poslovila se je slikarka Metka Krašovec 77. letu je umrla slikarka in lanska velika Prešernova nagrajenka Metka Krašovec. Ustvarjala je risbe, slike, grafike in sce- nografije, njena dela so bila razstavljena na sko- raj 500 samostojnih in skupinskih razstavah in objavljena tudi v knjigah. Metka Krašovec se je rodila leta 1941 v Ljubljani. Leta 1966 je doštudirala specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici in leta 1970 končala še special- ni študij grafike pri profesorju Ri- ku Debenjaku. V letih 1966 in 1967 je bila asi- stentka na oddel- ku za slikarstvo in grafiko na ame- riški univerzi Athens v Ohiu, v letih 1974 in 1975 pa štipendistka The British Coun- cila na grafični specialki na Royal College of Art v Londonu. Leta 1977 je postala docentka na Akademiji za likov- no umetnost v Ljubljani, leta 1986 izredna, leta 1991 pa redna profesorica za slikarstvo in risan- je. Od leta 2015 je bila članica Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti. Od leta 1968 je razstavljala na več kot 150 sa- mostojnih in 340 skupinskih razstavah v Slove- niji in tujini. Prejela je številne nagrade, poleg lanske Prešernove nagrade za življenjsko delo še malo Prešernovo in Jakopičevo. V svojih umetninah je ustvarjala nove likovne svetove s svojih mnogih potovanj, ki so miselno in vizualno brezkončna. Upodobitve iz njenih trenutnih videnj v času ustvarjanja ohranjajo njeno željo po vsem lepem in hkrati vztrajajo v stalnem iskanju novega in samo njenega veden- ja o bivanju narave same, je ob njeni lanski raz- stavi v Ljubljani zapisal kustos razstave Miloš Bašin. Bila je življenjska sopotnica priznanega avan- tgardnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je po hudi bolezni umrl 27. decembra 2014. Lani so pri Mladinski knjigi izdali njuno skup- no delo Šepetanje. Skupaj sta slikarka in pesnik preživela 36 let in Tomaž Brejc je v eseju Neizrekljivo zapi- sal: “Slikarka Met- ka Krašovec, nje- gova žena, je re- snična prisotnost. Njeni angeli in vrtovi so razpro- strti v številnih pe- smih: ne kot posamični prizori, temveč kot kul- turne mizanscene”. Marsikatera Šalamunova pesem je bila pismo Metki Krašovec. Na mariborskem razstavišču Kibla Portal so rav- no pred kratkim odprli razstavo z naslovom Pri- sotnosti, na kateri so na ogled dela Metke Krašovec in umetnikov, ki so študirali pod nje- nim mentorstvom na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Postavitev, na- stala po izboru slikarke, nudi vpogled v to, kako je, podobno kot Šalamun v literaturi, vplivala na mlajše rodove. V Pomladanski festival državne zborovske federacije Feniarco Udeležila sta se ga tudi slovenska šolska zbora iz Gorice in Doline omladanski festival državne zborovske federacije Feniarco je nastal pred šestnajstimi leti za razvoj zborovske kulture v šol- skem okolju, da bi usmerjal mlade v bolj redno pevsko dejavnost. Ka- kovost ponudbe in zelo prijetno vzdušje tega festivala, ki že deseto leto poteka v Montecatiniju, sta sku- paj z očitno potrebo po tovrstnih dogodkih omogočila zelo hiter razvoj festivala, ki beleži vsako leto nov rekord pri številu vpi- sanih in je z letošnjo izvedbo postal največji festival šolskih zborov v Evropi. V dveh tednih je zapelo kar 3000 pevcev osnovnih, srednjih in višjih šol. Šolski zbori iz dežele FJK se redno udeležujejo ateljejev in koncertov festivala in v zad- njih letih so tudi slovenski zbo- ri odkrili festival, ki je medtem prerasel iz državne v medna- rodno razsežnost. Letos je so- delovalo kar trinajst zborov iz naše dežele, med katerimi tudi slovenska zbora srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki ga vodi Ne- da Sancin, in srednje šole Simon Gregorčič iz Doline, ki ga vodi Alek- sandra Pertot. V drugem tednu pa je zapel tudi pevski zbor srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine. Poleg Slo- venije so tuji zbori zastopali še Grčijo, Finsko in Francijo. Teme, ki so jih osnovnošolski atel- jeji obravnavali, so upoštevale sred- njeveško glasbo, arabsko literaturo, otroške glasove v operni glasbi, la- tinskoameriške speve in ritme, so- dobno glasbo za otroke, priredbe pop uspešnic, gospel, body percus- sion, napolitansko glasbo. Atelje ob obletnici konca prve svetovne vojne pa je vodila Mateja Černic, ki jo je umetniški vodja festivala Lorenzo Donati povabil, naj izbere vrsto skladb o miru. Med temi je bila tudi noviteta Ho dipinto la pace, ki jo je Patrick Quaggiato napisal za to pri- ložnost. Zborovodkinja je že pozna- la Pomladanski festival, kjer je naj- prej pela kot članica državnega mla- dinskega zbora in pri katerem je so- delovala kot moderatorka study- toura v okviru zborovodskih tečajev, vodenje množičnega atelje- ja pa je bilo, kot nam je povedala, nov in poseben izziv: “Pri to- vrstnem tečaju morajo pevci sode- lovati zelo aktivno, da lahko do- sežejo zaželene rezultate v kratkem času. V šolskih zborih pojejo tudi pevci, ki jim je petje bolj tuje, zato je nujno obvladati tudi motivacijsko heterogeno skupino ter premišljeno usmerjati željo, da v tako kratkem času predstavimo otrokom svojo vi- zijo in estetiko. Cilj je zadovoljstvo pevcev, da si bodo po taki izkušnji želeli nadgrajevan- ja svojega pevskega znanja. Prepričana sem namreč, da doživetja na tem festivalu ustvarjajo nove zborovske pevce”. Medtem ko so se dijaki učili nove, tudi zelo nenavad- ne repertoarje in prijeme, so zboro- vodje lahko vzpo- redno spremljali tečaj za specializa- cijo Coro Lab, starši spremljevalci pa so imeli na voljo atelje za prve korake v svet zborovske glasbe. V drugem tednu, ki je bil namenjen višjim šolam, je festival ponudil udeležencem dodatne koncerte, in sicer dvojni nastop državnega mla- dinskega zbora ter dva popoldanska koncerta kakovostnih toskanskih mladinskih zborov. PAL P Metka Krašovec in Tomaž Šalamun v Mehiki / foto Tone Hočevar Tržaška3. maja 201810 Tokrat “ponedeljkov popoldan” ob pomembni obletnici Prihodnji “ponedeljkov večer” v Peterlinovi dvorani v Trstu bo 7. maja pravzaprav “ponedeljkov popoldan”. V skupni priredbi Društva slovenskih izobražencev, Knjižnice Dušana Černeta in Svetovnega slovenskega kongresa bosta namreč v ul. Donizetti 3 ob 17. uri odprtje razstave in pogovor ob 70- letnici začetka izhajanja časopisov, revij in knjig med Slovenci, ki so se v letih 1947–48 preselili iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji v druge države v Evropi in preko oceanov, kjer so začeli ustvarjati zdomsko “Slovenijo v svetu”. Med udeleženci bo tudi skupina članov Svetovnega slovenskega kongresa, ki se bo pripeljala iz Ljubljane in pred omenjenim srečanjem spoznavala naše kraje in razmere. Vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Helena Janežič bo predstavila bogato publicistično dejavnost v času begunskih taborišč, na katero sta nedavno opozorila razstava in publikacija Narodne in univerzitetne knjižnice ter Rafaelove družbe Rojstvo novih domovin, nakar bo nakazala njen razvoj v državah, kamor so se preselili begunci. Knjižničarka Knjižnice Dušana Černeta Lučka Kremžar De Luisa in predsednik KDČ Ivo Jevnikar bosta spregovorila o publikacijah, ki jih bo knjižnica za to priložnost razstavila. Prireditelji pa bodo prebrali še razmišljanji o pomenu kulturnega in publicističnega snovanja v zdomstvu, ki sta ju za to priložnost napisala pisatelj akademik Zorko Simčič in literarni zgodovinar prof. France Pibernik. Peterlinova dvorana Tržaško knjižno središče Predstavitev knjige Jeruzalem ob Soči Tržaškem knjižnem sre- dišču so v četrtek, 19. aprila, predstavili knjigo dr. Renata Podbersiča Jeruzalem ob Soči; v njej je opis judovske skupnosti na Goriškem od leta 1867 do danes. Knjiga je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi v so- delovanju s Študijskim centrom za narodno spravo in Centrom judovske kulturne dediščine si- nagoga Maribor. Ob avtorju je spregovoril še prof. dr. Egon Pe- likan, ki je prispeval tudi sprem- no besedo. Odličen slovenski poznavalec judovske zgodovine v petstotih straneh kakovostno prispeva k poznavanju preteklosti obmej- V nega prostora in obenem dajevpogled v širši zgo-dovinski kontekst in poglobi tematiko holokavsta in anti- semitizma. Pri razi- skovanju je dr. Pod- bersič pregledal ar- hivske vire v muze- jih judovske skup- nosti v Gorici, Jeru- zalemu, Trstu, Ljubljani in Rimu. Opiral se je tudi na članke italijanskih in slovenskih časo- pisov ter revij, spletnih virov in pričevanj. Obširna publikacija je razdelje- na na več poglavij: v uvodu av- tor predstavi lastnosti in poseb- nosti Judov in judovstva, nato se osredini na prikaz judovske skupnosti na naših tleh s poseb- nim pogledom na goriški pro- stor. Sledijo poglavja o Judih v Italiji med obema vojnama in med drugo svetovno vojno ter o judovskem pokopališču v Rožni Dolini. Povojna razmeji- tev je pustila sinagogo na itali- janski strani z bogatim muze- jem, poimenovanim Jeruzalem ob Soči, medtem ko se je poko- pališče znašlo na ozemlju Slove- nije. Judovska skupnost je Gorici od petnajstega stoletja dalje dajala pomemben pečat na kulturnem in gospodarskem področju. Leta 1969 je bila skupnost ukinjena zaradi premajhnega števila nje- nih pripadnikov, za kar nosi od- govornost nacistično sistemsko uničevanje Judov, čeprav so se v vojnem času v veliki večini opredelili za italijanstvo. Še preostali maloštevilni člani so bili priključeni tržaški skupno- sti, saj sta bili obe od nekdaj te- sno povezani bodisi s sorodstve- nega kot z gospodarskega vidi- ka. Tržaška skupnost velja še da- nes za najštevilnejšo na dežel- nem in bližnjem področju. Tržaški rabin je zadolžen za ce- lotno slovensko območje. Erik Kuret Zborovska revija Vokalna eksplozija Navdušujoč, raznolik pevski večer okalna skupina Ana- krousis vztrajno nadal- juje na poti pop in jazz glasbe, kateri se je zapisala od ustanovitve leta 2009. Da bi to ljubezen delila še s sorodnimi skupinami, je pred tremi leti nastala še zborovska revija Vokalna eksplozija, ki je tudi letos zaživela na sedežu društva Skala v Gropadi. Gosta sta bila tokrat mladinski mešani zbor Emil Komel in ljubljanska vokalna skupina Bird-Land. Med seboj ra- zlični skupini sta ponudili pogled v bolj klasično in v pop-jazz a cappella zborov- sko ustvarjanje. Nastop go- riškega zbora je bil posebno navdušujoč, saj so se pevci predstavili v odlični formi po V tekmovalnem uspehu v Zagor-ju. Zborovodja David Bandeljje nadgradil ubran zvok skupi- ne in elegantno ekspresivnost podajanja še s premišljeno iz- biro skladb sodobnih avtorjev, Društvo slovenskih izobražencev Noč knjige z Odtisi v času oč knjige je zaživela tudi v Trstu. 23. aprila sta jo priredila Društvo sloven- skih izobražencev in Založba Mladika. Urednica Nadia Roncel- li je najprej izrekla dobrodošlico pisateljici Evelini Umek, slavistki Bo- gomili Kravos in pe- sniku ter pisatelju Mariju Čuku, ki so sooblikovali večer v Peterlinovi dvorani. Svetovni dan knjige in avtorskih pravic se je začel pred mnogo leti v Barceloni, ko so ženskam podarjali vrtnice, one pa so moškim v zameno podarjale knjigo. Na- men tega dne, pod pokroviteljstvom Unesca, je pro- movirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe ter povezati vse generacije bralcev z najra- zličnejšimi kulturnimi dogodki. V Sloveniji, v zamejstvu in zdom- stvu se jih je zvrstilo skupno 360. Na tržaškem dogodku so prvič predstavili najnovejšo knjigo Eveline Umek Odtisi v času, ki je izšla ob koncu lanskega leta pri Mladiki. To je zbirka dvanajstih črtic, v katerih sta v ospredju žen- N ska in preteklost. Zgodbe, ki sopolne nepredvidljivih prese-nečenj, so izseki življenjskih poti protagonistov in protagonistk iz našega časa. Marij Čuk, ki je na- pisal spremno besedo, je dejal, da človeka sestavljajo spomini, saj o prihodnosti ne vemo ničesar. Naša okolica je sestavljena iz ma- lih ljudi, ki so lahko anonimni, a to niso, ker imajo polno notranje življenje, kljub temu da ga skri- vajo pred družbo. Pisateljica raz- galja bolečino posameznika in spomina, ki je melanholičen. To je spomin na nekaj, kar bi lahko bilo, a se ni uresničilo; so dejstva, ki polnijo naša življenja in nas soočajo same s sabo. Generacij- sko in poklicno so to različne pri- povedi, a se dopolnjujejo. Stavki so kratki in odsekani, kot da se pripoved neha, lahko pa jo do- polnjujemo s svojo domišljijo. Zgodbe so otipljive, bistvo pa je psihološki pogled v naravo člo- veka. Čuk je tako končal: “Odtisi v času so življenje, samo zato ostajajo v nas”. O Evelini Umek je spregovorila tudi Bogomila Kravos kot njena dolgoletna soseda, preden se je pisateljica preselila v Ljubljano. Njuna očeta sta tekmovala v ku- povanju knjig. Takrat je to bilo dokazovanje pripadnosti. Obe sta podedovali ljubezen do knjige in jezika, obremenjeno z doživljan- jem hudega časa. O svoji prijatel- jici je Bogomila Kravos povedala, da še vedno veliko bere in piše: “Sooča se s tem, kar smo in kako se razvijamo v času. Njen pogled na naše stanje duha je obenem odmaknjen in prisoten”. Pisateljica se je zahvalila tako urednici Nadii kot Mariju Maver- ju za sodelovanje ob izidu nove knjige. Kljub temu da je ob Si- drišču spomina izjavila, da se ne bo več ukvarjala s pisanjem, se to ni zgodilo. Nova knjiga pa se razlikuje od vseh prejšnjih, saj se loteva ak- tualnih tem, tokrat skozi izseke. Piše o iskanju lju- bezni, odnosu med moškim in žensko, pro- blemu samote in družbe- ne osamljenosti, odnosu do osebne preteklosti in našega spominjanja nan- jo ter potrebi po vztrajan- ju v življenju. Kot je deja- la prisotnim v dvorani, mora človek imeti svoj smisel, drugače je življen- je prazno - pa naj bo to kvačkanje ali hortenzije. Sama bi rada od- pirala okna in vrata v svet. Med- tem ko danes velja, da so pridni otroci tisti, ki sedijo pred računal- nikom in ne motijo, jih ona spodbuja, naj bodo radovedni in naj sprašujejo. Sama je zrasla v analogni dobi, zato skuša razu- meti otroke iz digitalne dobe. “Knjiga te dvigne. Brez nje si ne morem predstavljati življenja”. Metka Šinigoj petek, 27. aprila, je v do- mači srenjski hiši SPD Mačkolje priredilo zanimi- vo potopisno predavanje o Mehiki arhitektke in izvedenke tapkanja Barbare Žetko. Junija lani je dva tedna preživela v državi v srednji Ameriki v družbi pisatelja in novi- narja Dušana Jelinčiča. Potovanje je ves čas spremljalo deževno vreme, tako da vsega skupaj je Barbara posnela “le” dvatisoč fotogra- fij. Nekaj dni se je par ustavil v glavnem mestu Ciudad de Mexi- co, nato pa je na- daljeval poto- vanje z avtomo- bilom po južnem delu države v deželi Chiapas s središčem v San Cristobalu. Kot je bilo razvidno iz predvajanih slik, je Mehika ena iz- med redkih dežel z zelo raznoliko pokrajino. Na njej se raztezajo šir- ne puščave in tropski gozdovi, vi- soke gorske verige in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini, višji od 1500 metrov. Glavno mesto Ciudad de Mexico se nahaja na nadmorski višini 2100 do 2300 metrov, pred- stavlja glavno kulturno, gospodar- sko, industrijsko in politično sre- V dišče države ter je hkrati največja me- tropola na svetu. Danes živi v tem mestu približno 30 milijonov prebival- cev. Med zanimivo- sti mehiškega glav- nega mesta spada antropološki muzej, ki je eden izmed najbolj obiskanih muzejev v Latinski Ameriki in hrani eksponate več kot desetih ljudstev iz prekolum- bijske dobe. Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civi- lizacij, kot so bili Maji in Azteki. Prihod Špancev v 16. stoletju in njihovo osva- janje azteške države v letu 1521 presta- vlja začetek kolonialne dobe. Ta je tra- jala do leta 1810, ko je Mehika raz- glasila neodvi- snost od Špa- nije. Glavno mesto je razdeljeno na stari del iz kolo- nialne dobe in na novi, ki se je raz- vil po neodvisnosti države. Stari del je po besedah predavateljice v večernih urah zelo nevaren. Na njegovem glavnem trgu je več cer- kva z mešanimi arhitektonskimi stili, ki pričajo o španski nadvladi. Barbara Žetko je v svoj objektiv ujela domačine z značilnimi pisa- nimi oblačili in portreti z naguba- nimi obrazi, ki pričajo o njihovem trdem življenju in o nezaupanju do tujcev. Erik Kuret Foto damj@n Barbara Žetko MATEJKA PETERLIN MAVER 26.4.2008 … česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda, je luč srca. Cene Vipotnik med katerimi je bila tudi no- viteta Svoboda v snu, ki jo je Patrick Quaggiato napisal s tankočutnim in kreativnim obravnavanjem besedila Luke Paljka. Vokalna skupina Bird-Land je predstavljala odkritje za za- mejsko občinstvo, ki je spreje- lo s toplino izvedbo izbora pri- redb izvrstnih in popularnih hitov, od Hallelujah Leonarda Cohena do The garden Bobby- ja McFerrina. Člani delujejo pod vodstvom Bojana Zeliča in sodelujejo tudi s tujimi, uveljavljenimi solisti, znotraj skupine pa še iščejo pravo rav- novesje v zvoku in pristopu, saj je skupina nastala leta 2015 in pot do poenotenja tako he- terogenih pevskih izkušenj terja nekaj več časa in truda. Dobrodošlico so podali gosti- telji oz. člani skupine Ana- krousis: zasedba se je pred kratkim delno spremenila, a je na nastopu delovala su- vereno in skladno pod vod- stvom Jarija Jarca. Koncert je bil tudi priložnost za predstavitev nove CD plošče skupine. Prva nosi naslov Start, nova pa Evolu- tion kot znamenje razvoja, vztrajnosti in nadaljevanja po začrtani poti. Gre za predstavitveni CD, ki vsebu- je sedem pesmi in so ga pev- ci posneli pred dvema leto- ma z izvedbo skladb, ki so najbolj zaznamovale zadnja leta delovanja, od Torpedo blu do Evolution of Music. PAL Foto damj@n Srenjska hiša v Mačkoljah Potopis Barbare Žetko o Mehiki Tržaška 3. maja 2018 11 Obvestila Društvo slovenskih izobražencev, Knjižnica Dušana Černeta in Svetovni slovenski kongres vabijo v ponedeljek, 7. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na odprtje razstave in pogovor ob 70- letnici začetka izhajanja časopisov, revij in knjig slovenskih beguncev po svetu. Spregovorili bodo vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Helena Janežič ter predstavnika Knjižnice Dušana Černeta Lučka Kremžar De Luisa in Ivo Jevnikar. Začetek bo tokrat izjemno ob 17. uri. Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek, 8. maja (kot vsak drugi torek v mesecu), ob 16.30 v cerkvi v I. Nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita Področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva Konferenca. Marijanska pobožnost napovedana za nedeljo, 4. marca, v kapeli na ul. Risorta odpade zaradi slabih vremenskih razmer. Romanje v Medjugorje bo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored: za Goriško pri g. Darku (tel. 0481 32121 ali 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166) in za Slovenijo pri gospe Ani v Novi Gorici (tel. 00386 5 3022503). Voščilo Svojemu dolgoletnemu predsedniku Aldu Stefančiču in ženi Nevi, ki sta te dni praznovala rojstni dan, želimo zdravja, vedrine in veselja - vsi pri Vincencijevi Konferenci. Slovensko stalno gledališče Trst - Zadnja premiera letošnje sezone Juda in njegova razmišljanja adnjo letošnjo premiero v Slovenskem stalnem gle- dališču je oblikovala slo- venska praizvedba dela Juda ni- zozemske dramatičarke Lot Ve- kemans. Igra bo na sporedu v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu do nedelje, 6. maja 2018. Režiser Igor Pison se je prvič srečal z dramo Juda Vekemanso- ve, ko je študiral v Nemčiji režijo in šel v Berlin na njen ogled. De- lo ga je pritegnilo zaradi obrav- navanih tem in sodobnega načina uprizoritve. Režiser je z novo uprizoritvijo sklenil diptih nizozemske avtorice, ki se je pričel v Slovenskem stalnem gledališču v gledališki sezoni 2015/2016 s predstavo Ismena, njena sestra. Besedili imata ve- liko skupnega, saj gre v obeh primerih za izpoved spornega li- ka. Drama Juda je tokrat na odru prvič zaživela v sloven- skem prevodu Mateje Seliškar. Z besedilom, ki ponuja več nivo- jev branja, sta se ukvarjala še dramaturg Sandi Jesenik in lek- torica Tatjana Stanič. Za sceno je poskrbel dolgoletni scenograf v SSG Marjan Kravos, ki je za pri- Z kaz zgodbe o Judi v glavnem iz-bral črno barvo in je z režijo vse-skozi odlično sodeloval. Pisateljica je s to dramo želela prikazati z drugačnega vidika pripovedi in like, ki so postavili temelje evropski civilizaci- ji. Vekemansova izhaja iz dvojne kulture: na eni stra- ni je svetopisemsko obzor- je, ki je blizu holandski protestantski miselnosti, na drugi pa je stara grška kultura s Sokratom na čelu. Judež oziroma Juda Iškari- jot je bil tisti od apostolov, ki je Jezusa izdal. Zgodba o Judovi izdaji je opisana v vseh štirih kanoničnih evangelijih. Duhovniki so že dalj časa iskali priložno- sti, da bi prijeli Jezusa, saj so sklenili, da ga usmrtijo. Tudi Lazarja, ki ga je Jezus obudil, so hoteli ubiti, saj se je zaradi njega veliko Judov spreo- brnilo k Jezusu. Za Jezusom so izdali celo tiralico. V tistem času so učenci poklanjali svojim učiteljem poljub v znak spošto- vanja. Juda pa ga je izrabil v zle namene. Judežev poljub je bil povod za Jezusovo preganjanje in kasnejšo smrt. Režiser Pison se je med postavitvijo igre spraševal, kdo nas pravzaprav nagovarja v predstavi. Zaradi dramatičnosti teksta je režiser v besedilu zaznal veliko več gleda- liških elementov kot pri nekate- rih drugih sodobnejših besedi- lih. Izbral je glasbo in kostume iz pop kulture, kar postavlja dra- mo v moderen čas. V monodrami, ki traja eno uro, nastopa v liku Jude igralec gle- dališkega ansambla SSG Primož Forte. Postavitev predstavlja za režiserja in igralca zahteven, a uspešen podvig. Igralec je na odru ves čas trden in prepričljiv, tako da izgleda njegova inter- pretacija iskrena in človeška. Protagonist neposredno nago- varja gledalce in z njimi ustvarja dialog. Monolog odseva splošna vprašanja, s katerimi se vsak sooča v vsakdanjem življenju. Glavne teme so: odpuščanje, svoboda, izbira med do- brim in zlom, sprejetje krivde in usode ter smisel lastnega obstoja. Ves čas se poraja dvom o tem, kaj je resnica ter junakovo priz- nanje, da ničesar ne ve. Med spremljevalnimi do- godki predstave se uokvir- ja ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izo- bražencev v Trstu prejšnje- ga 16. aprila. Na njem sta režiser Igor Pison in teo- log Edvard Kovač razpra- vljala o temi Jude z zgodo- vinskega in teološkega vi- dika, kot tudi na osnovi umetniške obdelave. Predstava Juda ponuja veliko iztočnic za razmišljanje o krhkosti človeka in o neuravnovešenem, kom- pleksnem odnosu učencev do nauka lastnega učitelja in vod- je. Erik Kuret Nova predstava gledališke skupine MOSP-a V tovarni robotov isatelji, dramatiki in pe- sniki so včasih res genial- ni. Ko gledaš ali bereš nji- hova dela, se ti včasih zdi, da svet razumejo boljše od družbo- slovcev. Tak občutek te preveva tudi, ko gledaš najnovejšo dramo, ki jo je uprizorila gledališka skupina MOSP-a. Rossum Universal Robots je namreč utopična znanstve- nofantastična drama, ki jo je daljnega leta 1920 napi- sal Čeh Karel Čapek. Kljub temu da bo drama kmalu praznovala 100 let, je še ze- lo aktualna, mogoče še bolj kot takrat, ko jo je Čapek zapisal. Zdaj vidimo, da stvari, ki jih je takrat opiso- val kot nekaj nerealnega, utopičnega in znanstveno- fantastičnega, v bistvu niso tako daleč od realnosti. Zato se mi zdi, da so utopije, tudi Orwello- P ve in Vernove, danes še zelo ak-tualne.Zgodba govori o tovarni, v kate- ri izdelujejo robote, tako da lju- dem ne bi bilo treba več delati. Vanjo pride Helena Gloryjeva (Martina Bearzi), ki se zavzema za pravice delavcev, v tem pri- meru torej robotov, ki so po nje- 145. obletnica poštnega urada v Dolini V Dolini pri Trstu bodo v soboto, 5. maja, ob 12. uri v prostorih poštnega urada odprli razstavo ob 145. jubileju dolinske pošte. Poštni urad je leta 1873 v Dolini ustanovila napredna rodbina Pangerc. Šlo je za pomembno pridobitev za vas in celotno občino. Prva cesarsko-kraljeva poštna direktorica je postala osemnajstletna podjetnica Uršula Pangerc iz Doline. Poštni urad, ki je bil opremljen po predpisih c. k. trgovinskega ministrstva, je bi l na dol in - skem glavnem trgu v Panger - čevi hiši. Poleg razstavnih pa - nojev bodo na razstavi iz lo - ženi nekateri dokumenti in predmeti iz pr - votnega pošt - nega urada, ki jih hrani zgodovinski arhiv Pangerc. Prava posebnost te razstave je v tem, da bodo razstavni panoji v slovenščini in italijanščini po končani razstavi postali del notranje opreme poštnega urada in še naprej krasili notranjost in zunanjost poštnega urada. Ob tej priložnosti bodo organizatorji izdali tudi 4 poštne razglednice. Dogodek organizira družba Poste Italiane v sodelovanju s Srednjeevropskim Inštitutom za zgodovino in kulturo “Josip Pangerc”, Mittelevropskim poštnim in telegrafskim muzejem v Trstu in družbo MIOT srl. / mam ODPRTJE RAZSTAVE nem mnenju preveč izkoriščeni, čeprav se roboti tega ne zaveda- jo. Robote namreč izdelujejo brez čustev, vendar se zadeva za- plete, ko začne zdravnica Gallo- va (Ksenija Vremec) izdelovati robote s čustvi... Kako se vse ra- zreši, naj ostane skrivnost, saj vabimo vse, ki si predstave še ni- so ogledali, da to storijo ob na- slednjih ponovitvah. Naj pove- mo, da je predstava posebna, nekaj, česar si niste še ogledali, predvsem ne na amaterskih odrih. Vsak najmanjši detajl ti da vedeti, da, ko vstopiš v dvo- rano, pravzaprav vstopiš v tovar- no robotov. Za odrsko postavi- tev so uporabili prav vse, kar so imeli v dvorani: klavir, okno, te- levizijo za videoprojekcije... Mladi igralci gledališke skupine MOSP so se izkazali v svojih vlo- gah, tudi zato ker je predstava zelo dolga, traja namreč skoraj dve uri in so morali obdržati koncentracijo dolgo časa. Ne- kateri že več let nastopajo v skupini, drugi so se jim pri- družili letos, vendar so vsee- no dobro opra- vili svoj nastop. Posebno se je v glavni vlogi iz- kazal Nejc Kra- vos, ki je igral direktorja tovarne in robota Da- mona. Poleg že omenjenih igralcev nastopajo še: Alex Soli- nas, Marta Kravos, Jasmina Gru- den, Danilo Devetak, Pietro Osualdini, Ksenija Kosmač, Vida Petaros, Ines Lakovič in Mateja Coren. Tudi režijsko plat so letos zaupali novemu sodelavcu, in sicer igralcu Luki Cimpriču. Pri pripravi predstave so sodelovali tudi: Petra Debelis, Henrik Gru- den, Damjan Košuta, Neža Kra- vos in Veronica Piredda. Predstavo so do zdaj igrali tri- krat v domači Peterlinovi dvora- ni v ulici Donizetti, vendar jo nameravajo odigrati še na kakšnem drugem odru. Publika je bila po predstavi vsakič nav- dušena. Mesta so bila omejena, vsakič pa so dvorano napolnili do zadnjega sedeža. Pobudo sta sofinancirali Dežela FJK in Urad Vlade RS za Slovence v zamej- stvu in po svetu. Urška Petaros deželah nekdanje habsburške monarhije pogostoma opazi- mo spomenike, ki so namen- jeni padlim vojakom v prvi svetovni vojni (1914-1918). Spomeniki so bili pogosto postavljeni na pokopališčih, v zavetju farne cer- kve in redkeje samostojno na izbra- nem prostoru v vasi ali v mestu. Na Slovenskem so kamnite plošče, kipe, obeliske in različne stavbe postavili v spomin na slovenske vojake, padle na različnih frontah. Žal so ta obeležja iz druge svetovne vojne potisnili v senco. V deželi Furlaniji Julijski kraji- ni je spomenikov slovenskim vojakov iz prve svetovne vojne res zelo malo. Ta del slovenske zgodovinske de- diščine je bil do stote obletnice prve svetovne vojne neenakomerno varo- van in malo prisoten v zavesti sloven- skega naroda. Na Južnem Tirolskem ima skoraj vsaka cerkev ob vhodu ali na pokopališču zgledno urejena spo- menika za padle v prvi in drugi sve- tovni vojni. Ko govorimo o padlih osebah, ne glede na njihovo narod- nost ali politično prepričanje, je člo- veško, da se nanje dostojno spomin- jamo. Postopoma se je tudi pri nas začela krepiti zavest zgodovinskega spomina prve svetovne vojne in po raznih vaseh so sklenili, da postavijo spomenik padlim vaščanom. Tudi v Boljuncu so se pred nekaj leti odločili, da se s postavitvijo spomin- ske plošče simbolično oddolžijo pa- dlim slovenskim vojakom, večinoma 97. polka, ki so se v Galiciji borili v avstro-ogrski vojski. Pobudniki za po- stavitev spomenika so vaščani Silve- ster Metlika, Stojan Glavina in arhi- tekt Davide Štokovac (Stolli), ki je oblikoval načrt spomenika. Boljunski padli v prvi svetovni vojni so v glavnem umrli v Galiciji in še na nekaterih bojiščih. Njihov spomin v župnijskih matičnih knjigah k sreči ni zbledel. Farni arhiv je pred- stavljal raziskovalcema Silvestru Metliki in Stojanu Glavini pomem- ben vir podatkov pri iskanju pa- dlih. Našli so 21 imen Boljunčanov, seznam pa ni popoln, kajti padle so po navadi vpisovali v registre na kraju, v katerem so umrli, in ne v rojstne arhive. Glede mesta postavitve spomenika občinski svetnik in arhitekt Davide Štokovac pravi, da se niso takoj zmenili: “Najprej smo mislili, da bi spomenik postavili na pročelje no- ve lekarne na trgu v Boljuncu, nato pri spomeniku padlih v drugi sve- tovni vojni, nazadnje pa je odločitev padla, da bo spomenik krasil severno fasado stare lekarne. Hiša je v lasti boljunske srenje”. Hišno pročelje stare lekarne, kjer bo postavljena kamnita plošča, je obrnjeno proti dolini Glinščice, tako da ga bodo lahko opazili tudi vsi mi- moidoči obiskovalci naravnega rezer- vata. Spomenik bo v obliki pravokot- nega okna. Glede oblikovanja spome- nika je arhitekt Davide Štokovac po- jasnil, da bo na vrhu plošče vklesan verz poezije, ki je bila objavljena leta 1921 pri Goriški matici. Napisala jo je Fani v spomin na padlega brata. Verz se tako glasi: “Počivaj v miru, lju- bi brat! Pozdravljen v duhu tisočkrat! Nasvidenje tam onkraj groba, kjer ne- ha boj in smrt in zloba”. Na levi stra- ni spomenika bo seznam imen pa- dlih Boljunčanov; na desni strani pa bo pet avstrijskih križev spominjalo na vsako leto prve svetovne vojne. V spodnjem delu bo spomenik krasil habsburški dvoglavi orel, ki predsta- vlja obdobje prve svetovne vojne, tam bo tudi posvetilo v deželnih je- zikih - slovenščini, hrvaščini, itali- janščini in nemščini. Slovesnost ob odkritju spomenika bodo pripravili v letošnjih jesenskih mesecih. Upamo, da bo to za zgled tudi ostalim vasem, kajti vsaka vas v Bregu ima pov- prečno med 30-50 padlih vaščanov, ki še vedno čakajo, da se jih kdo spomni. Marko Manin V Boljunec - V trajen spomin na vojne žrtve Spomenik padlim v prvi svetovni vojni Foto: arhiv rodbine Pangerc Aktualno3. maja 201812 Troštamo se, da bo ta članek prebralo veliko ljudi in dobilo odgovor na vprašanje, kako je nastal prii- mek Trošt. Na Vipavskem se glagol “troštati se” da- nes uporablja v pomenu “upati, da”. Priimek Trošt je nastal iz nemške besede, ki smo jo prevzeli v slo- venska narečja že zelo zgodaj. Besedo, ki danes iz- ginja iz uporabe, najdemo tudi kot slovensko knjižno besedo. Že Primož Trubar je v knjigi Ta celi novi testament (1582) objavil: “Judež gre ponoči nega fratati, se trošta, de skuzi nega smert on inu Bog Oča bode čestčen, resvičen inu rezglašen”. Le- ta 1697 pa besedo najdemo tudi v sloviti novoletni pridigi Janeza Svetokriškega v Svetem Križu (danes Vipavskem). Ta veliki vipavski baročni literat je fa- ranom povedal: “Inu menem, de en velik trošt je imel, kadarkuli je taisti faconetel nucal, premisle- joč, de taistiga je njemu dala kraljica teh angelov”. To kaže, da se je beseda nekoč, tudi na Vipavskem, uporabljala veliko širše kot danes. Poglejmo, kaj pomeni. V srednjevisoki nemščini je bila beseda TROST, ki v sodobni nemščini še da- nes pomeni tolažbo. Beseda je sorodna besedama iz stare nordijščine TRAUST v pomenu tolažbe in TRAUSTR v pomenu zanesljiv in močan. Gre za isti koren, kot je nemška beseda TREU, v pomenu resničen. Tako najdemo v slovenščini izpeljanke: troštati, troštati se, potroštati. Gnezdo priimka moramo vsekakor iskati v staro- davni fari Šembid (Šentvid ali danes Podnanos), pa tudi celotni prafari Vipava. Ti Trošti imajo ver- jetno isto korenino, česar pa ne moremo zagotoviti za mnoge druge Trošte po Sloveniji. 446 jih je vseh, več kot pol pa je Primorcev. Po vsem svetu živi 15.700 ljudi, ki imajo ta priimek. Velika večina teh priimkov se izgovarja tako kot v slovenščini, ven- dar je zapis brez strešice. Največ jih živi v Nemčiji (6600), ZDA (4600) in Avstriji (900). Pratrošt, zaradi katerega je pred več kot 700 leti na- stal priimek Trošt, je bil človek, ki je bil nekaj po- sebnega. Verjetno je bil zelo čuteč in je znal vsako- gar potolažiti. Ali pa je bil veder in optimističen človek, ki je okoli sebe širil upanje in ni nikoli obu- pal. Možno pa je tudi obratno: priimek je lahko dobil zato, ker je bil zelo črnogled in so mu pridali porogljiv priimek z obratnim smislom. Kot vese- lemu bratcu Vodopivec ali bojazljivcu Medved. Priimek najdemo že v goriškem urbarju leta 1507. Omenjajo ga v Solkanu, TROST, in v Šempasu, JURSSE TROST. Ta se je verjetno imenoval Jurček Trošt. Nekaj desetletij kasneje pa najdemo tudi že prvega Trošta, ki je bil zgodovinska osebnost. Protestantski pridigar, prevajalec in pesnik Matija Trošt, sin Koc- jana in Helene, je bil rojen sredi 16. stoletja v Vi- pavi. Na Dunaju je diplomiral iz filozofije (1582). Primorsko je zapustil, ker se ni hotel vrniti v kato- lištvo (1584). Podobno kot prej omenjeni Primož Trubar. V nemškem Tübingenu je postal magister teologije (1589). Zaradi tiskanja slovenske knjige je zapadel v dolgove. Za dobra dva meseca se zate- kel k sinu Primoža Trubarja Primožu v Kilchberg (1590). Z njegovim jamstvom je nato prišel v Lju- bljano za pridigarja. Bil je poročen, vendar o nje- govi družini nimamo nobenih podatkov. Prav Trošt je podal naj- popolnejši opis roj- stnih podatkov o Trubarju dve leti po njegovi smrti (1588): “Taisti go- spud Primož je v Krajnski deželi, na Rasčici, pod temi dobru rojeni- mi slabodnimi Turjačkimi gospudi ali Auersper- garji, tri mile od Lublane, od poštenih brumnih stariših rojen v tem lejti po Kristusevim rojstvu tavžent petstu ino osem lejt, kadar je cesar Maksi- milijan rajnik, tiga imena ta prvi, zupar Benetke vojskoval inu Trst noter vzel. Njega očetu je bilu Mihel, njega materi pak Gertrud ali Gera ime”. Imamo pa še enega zgodovinskega kro- nista z istim ime- nom in priimkom. Matija Trošt (ok. 1685-1729) iz Rihemberka je bil duhovnik in kronist v rojstnem kraju. Žal za njegove opise takratne Vipavske (o uporu 1713 in o petmesečni suši 1718) vemo samo iz člankov o njem, saj so matične knjige na žalost uničene. Drugih znanih Troštov je kar veliko. Učitelj Ivo Trošt (1865-1937) s Cola je bil pisatelj, učil je umno kmetijstvo, vodil pevske zbore in narodna društva. Njegov sin Janko (1894-1975) je bil rojen na Raz- drtem. Postal je učitelj, narodopisec, topograf, mu- zealec in lutkar. Redovnica Marija Uršula Trošt (1913) iz Podbrega je vstopila v misijonarski red sester kombonjank in delovala v Jordaniji in Izraelu. Njen sovaščan pa je ekonomist dr. Ferdinand Trošt (1932) iz Podbre- ga, profesor in dekan ljubljanske Ekonomske fa- kultete. Geograf Stojan Trošt (1921) iz Podstenja pri Ilirski Bistrici je bil učitelj, ki je kot taboriščnik v naci- stični Nemčiji moral graditi podzemne tovarne za raketno orožje (Dora). Najbolj znani Trošt je, kajpada, znameniti dirigent in skladatelj, duhovnik Jože Trošt (1940) s Cola. Iz- jemno ploden skladatelj je uglasbil ogromno skladb. Samo seznam vseh njegovih pesmi bi bil daljši kot štirje moji članki o priimkih. Zanimivo, da je svoje skladbe objavil na svetovnem spletu in dovolil prosto uporabo (tudi razmnoževanje), če je izvedba namenjena bogoslužju. Kanonik in dol- goletni “regens chori”, zborovodja ljubljanske stol- nice, je bil eden od 18 fantov, ki so prvi vstopili v novoustanovljeno vipavsko Malo semenišče leta 1952. Škof Jurij Bizjak mu je ob podelitvi zlatega odličja Škofije Koper izrekel: “Dragi Jože, naš rojak! Sprejmi medaljo Svetega Jožefa delavca, glavnega zavetnika naše škofije, v znamenje našega priznan- ja in naše zahvale za svoje delo in zasluge, za svojo zvestobo in svoje pričevanje, za svoj čudoviti in ve- ličastni svet, ki ga nosiš v sebi in nam ga veliko- dušno odkrivaš in podarjaš”. Od kod pa je njegov priimek? V Orešju 4, rojstni hiši njegovega pokoj- nega očeta Alojza, sledimo priimku vse do srede 18. stoletja. Takrat je v hiši živel njegov daljni pred- nik Matija Trošt (1725-1815), ki je imel ravno tako sina Matijo (1761-1836). Še dva slovenska duhovnika nosita ta priimek: pro- fesor klasičnih jezikov msgr. Bogomir Trošt iz Po- drage je župnik v Lokavcu, Marko Trošt iz Budanj pa je župnik v Nišu v Srbiji. Naj kot zanimivost omenimo še enega Bogomirja Trošta, ki pa je do- ma iz Vipave: gre za krvodajalca, ki je kri daroval že več kot 100-krat! PRIMORSKI PRIIMKI (71) Tino M a m ić TAKI SMO (36)Katja Ferletič Tudi royal baby št. 3 bo Veliki Britaniji pri- nesel velik zaslužek Mamica Kate Middleton, žena angleškega princa Williama, je 23. aprila povila tretjega otroka. Kraljeva zakonca sta naraščaj pred- stavila fotografom že 11 ur po porodu, kar je na spletu sprožilo val polemik med vsemi “navadnimi” mamicami, ki nimajo osebne- ga frizerja, maskerke in fashion stylist in so po navadi v tako kratkem času po porodu bolj podobne grizliju, ki se je komaj prebu- dil iz zimskega spanja kot pa hollywoodski zvezdi. Mladi princ je že zelo zgodaj spoznal papa- race in veliko zanimanje britanskih (in sve- tovnih) tabloidov za vse, kar zadeva njegovo družino. Končno smo štiri dni kasneje izve- deli tudi, kako je fantku ime: Louis Arthur Charles ali, bolje povedano, njegovo ve- ličastvo princ Louis iz Cambridgeja. Tako kot za nosečnost ima angleška kral- jeva družina tudi za porod in oz- nanjenje kraljeve- ga rojstva točno določen protokol obnašanja: ime novorojenčka mora biti spo- ročeno javnosti od 2 do 7 dni po rojstvu, princ Wil- liam ob porodu ni smel biti zraven Kate in otroka je pred njim videl notar, ki je preveril in po- trdil njegov spol. Babice, zdravniki in me- dicinsko osebje v bolnišnici so morali pod- pisati dokument, s katerim so se obvezali, da ne bodo izdali ničesar. O rojstvu je bila kraljica takoj obveščena. Z London Tower so 62-krat ustrellili s topovi, 42-krat pa iz Gre- en Parka, uradni glasnik v srednjeveškem oblačilu je na glas prebral kraljevo sporočilo o rojstvu otroka, ki je peti na lestvici za pre- stolonasledstvo. Edina informacija, ki je bila več dni prava skrivnost, je bilo ime malega princa, tako da so angleški pobiralci stav pred porodom sprejemali stave glede na da- tum rojstva, težo in spol dojenčka, nato pa so dobesedno pobesneli, ker je bilo ime dalj časa “top secret”. Kot se je že zgodilo v 80. letih ob rojstvu Williama, ko še ni bilo Fa- cebooka, Twitterja in Instagrama, je tudi da- nes fotografija mlade družinice vsepovsod: splet in tradicionalne trgovine ponujajo zbi- rateljem predmetov kraljeve družine krožni- ke, kozarce, majice, kipce, karkoli si lahko ljubitelji kiča zaželijo; zanimanje za vse to, kar se dogaja v Buckinghamski palači, je na višku. Louis bo zelo verjetno srečen deček, saj se je rodil v družini, ki se lahko pohvali s pre- moženjem, ki obsega 475 milijonov funtov. Sicer se v Buckinghamski palači pritožujejo nad vedno večjimi stroški, a vsekakor trdijo, da prispeva vsak angleški državljan letno le 56 penijev dajatev za vzdrževanje kraljeve družine; to je zelo skromen prispevek v pri- merjavi z zaslužkom, ki ga zanimanje za vse to, kar se tiče Windsorjev, prinaša angleške- mu trgu dela in turizmu. Leta 2017 je mo- narhija prispevala v državni bruto notranji proizvod 1,766 milijarde funtov, od teh 550 milijonov samo na področju turizma. Leta 2012 je podjetje Brand Finance prvič obja- vilo “Monarchy report”. Takrat je bila vred- nost monarhije oz. njen prispevek k an- gleškemu gospodarstvu ocenjena okoli 44 milijard funtov, v šestih letih pa je to število naraslo na 67,5 milijarde funtov, kar je se- veda zasluga porok med mladimi princi, po- pularnosti kraljice Elizabete in rojstva novih srčkanih prestolonaslednikov. Brand Finan- ce predvideva, da bo majska poroka med princem Harryjem in lepotico Meghan Mar- kle prinesla v Veliko Britanijo poslovno de- javnost za mi- lijardo funtov (300 milijo- nov samo na področju tu- rizma). Čeprav ima angleška kral- jeva družina v lasti številne palače, drago- cenosti in umetniška de- la, predstavlja- ta prav gotovo podoba in ve- lika medijska pozornost, katere je deležna, glavni vir zaslužka. Vse se je začelo z ba- ročno poroko princese Diane in princa Charlesa. Takoj po njeni tragični smrti je bil sicer agleški narod manj naklonjen kraljici Elizabeti, na Dianinen pogrebu pa, ko je pred pogrebnim sprevodom, skupaj z vso kraljevo družino, s spoštovanjem sklonila glavo, je postala spet narodna junakinja. S časom se je kraljica vedno bolj modernizi- rala in se približala svojemu ljudstvu. Nekoč je bila hladna in stroga, vezana na tradicijo in verska načela, danes pa se velikokrat sme- je in javno izkazuje ljubezen do vnukov in pravnukov - postala je komunikacijsko sred- stvo, blagovna znamka monarhije. Tudi ve- lik uspeh na spletnem portalu Netflix na- daljevanke The Crown, ki govori o kral- jičinem življenju, je gotovo pripomogel k povišanju njene priljubljenosti in uveljavit- ve “kraljeve blagovne znamke”. S pogostim objavljanjem fotografij malih Georgea in Charlotte ter zdaj Louisa daje kraljeva družina angleškemu narodu občutek kontinuitete in gledanja na prihod- nost monarhije. Zdi se, da se je kraljici tudi uspelo izogniti obtožbam in ne biti osebno vključena v slabo razpoloženje ljudi, ki ga je ustvaril referendum o brexitu, saj sloni vsa odgovornost za izhod Velike Britanije iz Evropske unije na ramenih britanske pre- mierke Therese May. Prva omemba priimka Trošt v vipavskih matičnih knjigah je iz leta 1615, ko je bil na Slapu krščen Matija Trošt, sin Martina in Helene. Najstarejša krstna matična knjiga iz Vipave je danes v Škofijskemu arhivu v Kopru. TROŠT Matija Trošt in njegova soproga Neža, prednika znanega dirigenta Jožeta Trošta. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Prešernovo gledališče Kranj / 48. Teden slovenske drame Slavila sta predvsem domače gledališče in Vinko Möderndorfer slovesnim nadihom se je v nedeljo, 8. aprila 2018, končal 48. Teden sloven- ske drame, ki se je začel 27. mar- ca 2018. Gledališki koncert Slo- venska popevka po besedilih Gregorja Strniše, v izvedbi Slo- venskega mladinskega gleda- lišča iz Ljubljane in CUDV Dol- fke Boštjančič iz Drage, sklepna slovesnost in podelitev festival- skih nagrad so označili konec le- tošnjega festivala. Na podlagi odločitev strokovnih žirij in zve- stega ter dragocenega občinstva so letos podelili štiri festivalske nagrade: nagrado občinstva, na- grado za mladega dramatika, Šeligovo nagrado in prestižno Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko delo. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa je po- S sebej podelilo še priznanje innagrado Vladimirja Kralja. Kotuvodno sta tudi sklepno prire- ditev 48. Tedna slovenske drame povezovali Vesna Pernarčič in Vesna Slapar, dramski igralki, članici ansambla Prešernovega gledališča Kranj, pod režijsko ro- ko Nede R. Bric. Slovesnost je spremljala glasbena skupina Los hermanos muy simpaticos. Letos so se za Šeligovo nagrado potegovale predstave, uvrščene v tekmovalni program. Selekto- rica je bila dramaturginja in ku- stosinja mag. Tea Rogelj. Med- narodna strokovna žirija je na- gradila avtorski projekt Stenica v režiji Jerneja Lorencija; nastal je v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. O uprizoritvi je žirija povedala med drugim to- le: “Stenica je komunikativen gledališki dogodek, ki se suvere- no in z eksplozivnim nabojem igralskega kolektiva sprehodi skozi imaginarij našega prostora od povojne podobe socialistične Jugoslavije do kapitalističnega sedanjika ali še dlje, pri tem pa v ospredje potisne trpko zagato posameznika, ki tvori skupnost, a je obenem iz nje vselej že izvržen”. Stenica je prejela tudi nagrado občinstva. Žirija, ki so jo sestavljali literar- na zgodovinarka in teatrologin- ja Mateja Pezdirc Bartol (pred- sednica), dekan Akademije za gledališče, radio, film in televi- zijo Tomaž Gubenšek, drama- turginji Vilma Štritof in Klavdija Zupan in literarni teoretik ter zgodovinar Igor Žunkovič je iz- med 35 prispelih dramskih be- sedil nominirala tri, ki so se po- tegovala za nagrado Slavka Gru- ma. Člani žirije so se najbolj navdušili nad dramskim delom Vinka Möderndorferja Romeo in Julija sta bila begunca. V obrazložitvi odločitve o na- grajenem delu je žirija napisala med drugim: “Dramsko besedi- lo Romeo in Julija sta bila be- gunca nosi podnaslov 'ljube- zenska drama'. Ikonična kla- sična dramska lika iz Shakespe- arjeve tragedije se v tem besedi- lu reinkarnirata v povsem vsak- danji osebi, v mlada človeka zdajšnjih imen in provenienc, v sodobna dramska subjekta. Nju- ni družini nista sprti, sprto z njuno iskreno mlado ljubeznijo pa je vse socialno okolje. Bese- dilo ga prikaže brezkompromi- sno, kot vidi in doživlja svojo si- tuacijo mlada generacija: brez- pravno, stisnjeno med mlinska kamna, ki ubijata njune prepro- ste, nepretenciozne želje in ho- tenja. / str. 13 IK Slovenija 3. maja 2018 13 Sloveniji se je v začetku tega tedna začela uradna kampanja za predčasne parlamentarne volitve, ki bodo v nedeljo, 3. junija. Njen potek in prve ugotovitve prinašajo ne- kaj pomembnih spoznanj. Pred- stavniki političnih strank ali kandidati za poslance so začeli prihajati v domove volivcev, kjer jih prepričujejo o svojih progra- mih in vabijo, naj na volitvah glasujejo zanje. Ta oblika odno- sov oziroma komunikacije omo- goča večje zanimanje celotnega volilnega telesa za tako pomem- bna dogodka: v kratkem bodo namreč referendum o gradnji druge železniške proge med Di- vačo in Koprom in že omenjene državnozborske volitve. Da ob- novimo spomin: referendum bo v nedeljo, 13. maja, predčasne parlamentarne volitve pa v ne- deljo, 3. junija. Kljub pričakovanjem, da se bo udeležba volivcev na obeh opre- deljevanjih povečala v primerja- vi z volitvami na raznih ravneh v preteklih letih, pa se že kažejo vrzeli in pomanjkljivosti v se- danji predvolilni kampanji. Mi- ro Cerar, premier v odstopu, ki naj bi usmerjal zgolj delovanje vlade pri njenem izvajanju te- kočih zadev, intenzivno oziro- ma bolj kot kdaj prej nastopa v množičnih javnih občilih. V in- tervjujih za tedenski magazin Reporter, za tednik Mladina in v govoru ob državni obeležitvi 27. aprila, dneva upora zoper oku- patorja, je blestel v populizmu in demagogiji. Hvalil je delovan- je in domnevne uspehe koalicije in vlade, a ni bil stvaren in kon- kreten, saj tako koalicija kot vla- da nista uresničili skoraj ničesar, kar bi koristilo volivcem in Slo- veniji. Predsednik odhajajoče vlade pa se je ponovno obregnil ob Janeza Janšo in namigoval na možnost, da je bil Janez Janša v zadevi Patria morda vendarle kriv in torej upravičeno v zapo- V ru. Zapisalo se mu je tudi, “daJanez Janša ne more prenestidejstva, da je lahko Miro Cerar v politiki uspešnejši od njega”. Zgodilo pa se je nekaj nenavad- nega. V isti številki tedenskega magazina Reporter, v kateri je bil pogovor s premierjem v odha- janju objavljen, je njegovo oseb- nost in delovanje ocenil in ko- mentiral Silvester Šurla, odgo- vorni urednik Reporterja. V uvodniku z naslovom Varuh monopolov je zapisal, “da Miro Cerar gotovo ni več isti človek, kot je bil pred štirimi leti. Oblast mu je namreč hitro stopila v gla- vo”. Finančni minister v drugi Janševi vladi, Janez Šušteršič, je spremembe pri njem opazil že po šestih mesecih izvajanja mandata. Zatrjuje, “da je Miro Cerar popolnoma izgubil stik z realnostjo, začel je idealizirati sa- mega sebe. Cerarja je res odne- slo. Zdaj že sam sebi verjame, da je najboljši slovenski premier vseh časov”. Glede volilne udeležbe in izidov glasovanja je še marsikaj sporne- ga, odvisnega tudi od morebit- nih novih dogodkov. Na vzdušje v Sloveniji že vpliva opozorilo, da čez reko Kolpo prihaja k nam nov velik val migrantov. Slove- nija se zateka k tožbam zoper Hrvaško glede arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško in o nerešenih fi- nančnih vprašanjih. Obstaja prepričanje, da se bodo spori med državama nadaljevali v ne- dogled, v takem vzdušju pa tudi meje med Slovenijo in Hrvaško ne bodo določili. V Sloveniji se je zmanjšalo ugibanje o tem, kdo bo zma- govalec bližnjih predčasnih parla- mentarnih volitev. Možnost, da bi bil to lahko Janez Janša s svojo Slovensko de- mokratsko stranko, so njegovi nasprot- niki izkoristili za poostreno gonjo zo- per njega. Politični levici se je kot njen rešitelj ponudil lju- bljanski župan in predsednik stranke Pozitivna Slovenija, Zoran Janković. Pravi, “da bo naredil vse, da Janez Janša ne zmaga”. O tem se je po- svetoval tudi s predsednikoma Social demokratske stranke in Stranke modernega centra. Ne- kateri Zorana Jankovića vidijo kot politika, ki lahko voditelje na levici spodbudi k temu, da se izognejo medsebojnim napa- dom. Ta cilj bi morda lahko do- segel tudi kot skupni kandidat politične levice za mandatarja pri sestavljanju nove vlade po volitvah. Na trditve in pričakovanja Zora- na Jankovića se je na Twitterju odzval Janez Janša. Zapisal je, da si Zoran Janković ne upa na vo- litve, saj je na prejšnjih parla- mentarnih volitvah prejel samo 2,97 odstotka glasov. Premagala ga je tudi nekdanja zaveznica, zdaj pa njegova nasprotnica, Alenka Bratušek. V tedniku Mladina so zapisali, da so glavne favoritinje za zma- go na predčasnih parlamentar- nih volitvah tri stranke: Janševa SDS, Židanova SD in Šarčeva LMŠ. Trenutno vodi Slovenska demokratska stranka, toda zma- ga te stranke Janeza Janše še ni zanesljiva in dokončna. Predsed- nik države Borut Pahor bo man- datarstvo, to je pravico do prve- ga poskusa sestave vlade, ponu- dil tistemu, ki bo na volitvah zbral največ glasov. Četudi bi imele primerljivo število poslan- cev, bi imela prednost tista stran- ka, ki jo je podprlo največ voliv- cev. Tako bi se lahko zgodilo, da Janez Janša s svojo stranko zma- ga na volitvah, a vlade zaradi od- pora in nasprotovanj drugih po- litičnih strank ne bi mogel sesta- viti. To se je sicer že zgodilo Zo- ranu Jankoviću na prejšnjih državnozborskih volitvah. Kronika dogajanja v Sloveniji je, kot zmeraj, bogata in raznolika. Odmevno je bilo proslavljanje 27. aprila, dneva upora proti okupatorju. Državna slovesnost je bila v Kočevju, govornik na njej pa je bil premier v odhajan- ju, Miro Cerar. Toda proslavljan- je 27. aprila je zlagana zgodba, ki ponareja novejšo zgodovino Slovenije. 27. aprila leta 1941 namreč v Ljubljani ni bila usta- novljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kar trdi uradno zgodovinopisje in kar naj bi utemeljevalo pozneje uve- deno praznovanje 27. aprila kot dneva upora proti okupatorju. Dne 26. ali 27. aprila leta 1941 so v Ljubljani privrženci Prijatel- jev Sovjetske zveze, to je bilo ne- kakšno društvo ali podobna tvorba, ustanovili Protiimperia- listično fronto, zaveznico Sovjet- ske zveze, ki je bila tedaj še prija- teljica nacistične Nemčije. Omenjena Protiimperialistična fronta, ki je bila uperjena zoper Anglijo, ZDA in Francijo, članice protinacistične koalicije, se je v Osvobodilno fronto slovenskega naroda preimenovala šele v me- secu juniju leta 1941, ko je Hi- tlerjeva Nemčija napadla Sovjet- sko zvezo. Žalosti dejstvo, da med sedanjimi oblastniki v Slo- veniji ni nikogar, ki bi opozoril na obravnavana resnična dejstva iz polpretekle zgodovine Slove- nije. Marijan Drobež V slovo Jože Murovec – lokovški ohranjevalec ljudskega spomina a čepovansko pokopa- lišče se je zgrnila ogromna množica pri- jateljev in znancev znamenite- ga pevca in krasnega človeka Jožeta Murovca, domačina iz Gornjega Lokovca. Ganljivo slovo je zaznamovala predv- sem pesem, kajti Jože je dolga leta prepeval v več različnih zborovskih zasedbah. S polno predanostjo petju in z izjem- nim glasovnim obsegom je že leta 1977 sodeloval v novogo- riškem mešanem pevskem zboru Marij Kogoj, vrsto let pa je pel v župnijskem pevskem zboru cerkve (konkatedrale) Kristusa Odrešenika. Z Do- mačimi pevci iz Lokovca, ki jih je k sodelovanju spodbudila Ljoba Jenče, se je Jože z ženo Milko ter Nacetom in Marto Povšič prepoznavno in nav- dušeno posvečal ohranjanju ljudskega (pevskega) spomina in hudomušna balada Sem srečal jo na ličkanju je postala njegova himna. N Posebno poglavje Jožetovegaudejstvovanja predstavlja nje-govo sodelovanje pri moškem pevskem zboru Provox. Pri zboru je sodeloval od samega začetka in pel polnih dvaintri- deset let. S pevci in dirigentom Matejem Petejanom so le nekaj dni pred Jožetovo smrtjo sode- lovali na prireditvi Primorska poje v Cerknem, na koncertu na Sveti Gori pa je prav tisto dopoldne še pel z župnijskim pevskim zborom. Njegov iz- jemni prvi tenor je očaral šte- vilno po- slušalstvo po domovini in drugod po svetu. S Pro- voxom je na tekmovanjih dosegel naj- višja priznan- ja in prepoto- val skoraj vse evropske dežele. Ni bil le nadarjen in vesten pevec, v tej lepi umetnosti je čutil tudi svo- je osebno poslanstvo. Ko smo mu pevski tovariši zapeli v slo- vo, je bilo, kot bi vsi trije Lo- kovci nad čepovansko ravnico spoštljivo prisluhnili in se po- klonili svojemu Jožetu. Lipa zelenela je, Ave Marija, Slove- nec sem, Večerni Ave, Daleč nekje in Vodopivčeva maša so se dotaknile najglobljega in najsvetejšega, vsega tistega, kar je Jožeta zaznamovalo kot člo- veka z zlatimi rokami in zlatim srcem. Kajti živel in dihal je iz dobrega in za dobro. Z nami bo ostal njegov pristni, iskreni in nalezljivi nasmeh, nikoli ga ne bodo pozabili sodelavci na novogoriškem Cestnem pod- jetju, niti vsi tisti, ki jim je po- daril lokovško znamenitost - lastnoročno kovani fouč, nam, pevcem Provoxa, pa bo ostal svetal vzor in eden nepozab- nih stebrov našega zbora. Jože Murovec se je poslovil v dvainsedemdesetem letu. Sočutno podajamo roko lju- bljeni ženi Milki, hčerki Ani, sinu Tadeju in vnukinji Ines. Odšel je nenadno, nepričako- vano in v grob odnesel še toli- ko lepih obetov, neizpetih pe- smi in neprecenljive ljubezni- vosti. Njegov stol v renški kul- turni dvorani, kjer imamo pev- ske vaje, ostaja samoten spo- min in tih pričevalec tragične lepote življenja. Neverjetno, kako prazen je lah- ko svet, če umre en sam člo- vek. Pevci in pevovodja moškega pevskega zbora Provox Ajdovščina / Lavričeva knjižnica Gost Tino Mamić s knjigo Dalmatino jdovska Lavričeva knjižnica je na enem izmed svojih torkovih literarnih večerov imela v gosteh Tina Mamića, avtorja knjige Dalmatino. Predsta- vitev je bila vabilo k branju nove knjige in morda še pre- dhodnih, knjige Protestanti- no in Zgodovinskega vodni- ka Stomaž in Skrilje, ki pa je izšel pred nedavnim. Knjiga Dalma- tino predsta- vlja avtorjeve kolumne v šestih poglav- jih: Zdrava pa- met, Prazniki (ni) so prazni (ki) , Sloveni- ja danes, Zgo- dovina učitel- jica, Mediji so cokla in Kam se politika vtika. Pogovor je vodil pisatelj in teolog Peter Pavel Bratina, ki je pisca opi- sal takole: “Po izobrazbi je univ. dipl. profesor zgodovi- ne, sodni izvedenec za rodo- slovje in časnikar. Je dedič dveh sorodnih etnij in kul- tur. Kot časnikar je po letu 2013 predsednik Združenja novinarjev in publicistov ter dobitnik Meškove nagrade. Čeprav ga zanima zmuzljivi čas v nas samih in družbi, je predvsem strasten iskalec te- A ga, kar se času in zgodoviniizmika ter ju presega. Da jezbraten z življenjskimi načeli, ki se hranijo iz al- truizma, dokazuje kot mož in oče petero otrok. Njegovo prepričanje ni vezano v zele- no, malo obrabljeno in z zla- tom obrezano usnje, kakor pri Jobu Mermolji, temveč je stalno izposta- vljeno vremen- skim preme- nam, zato močno zdela- no. Ne skriva ga namreč v notranjih žepih”. V pred- stavitvi smo imeli pri- ložnost spoz- nati ozadja ne- katerih v knjigi opisanih zgodb in avtorjevo mišljenje iz prve roke. Predvsem pa se je v predstavitvi ustavil pri pro- blemu današnjih enostran- skih medijev, neenakosti in problema, ki ga je v Martinu Krpanu opazil že Fran Lev- stik, 'obabljenih' moških”. Dejal je: “Osebno sem odločno proti ženskim kvo- tam v politiki. Če pa prista- jamo na te kvote, moramo uvesti tudi moške kvote v fe- miniziranem šolstvu, zdrav- stvu in na sodiščih”. RM Z 12. strani Slavila sta predvsem .... a eni strani je to zbiro- kratiziranost, ki posa- meznika obravnava in ga sistemsko stigmatizira z iz- delanimi logaritmi za zazna- vanje vsakršnih napak in od- stopanj - to ga dela nezaposlji- vega in nekoristnega - in med socialno, eksistenčno in eksi- stencialno stisko. Razmere, v katerih se kljub trudu za do- bro znajdeta, ju pahnejo na rob kriminala in na socialno dno. Z relativno skopimi sred- stvi in jasno strukturo drama pretrese in opominja na to, kako je lahko mlad človek v tej deželi in v tem času tujec v la- stni deželi, nepotreben in ne- koristen. Drama v stvarnem tonu odpira univerzalen pro- stor etičnih vprašanj, senzibi- lizira za krivičnost in kaže na gledališče kot na prostor na- govarjanja gledalca z neizpro- sno in kruto psihosocialno podobo do svojih najbolj ran- ljivih skupin mačehovske dežele. ” Na natečaj za nagrado za mla- dega dramatika je prispelo 14 besedil. Žirija je nagrado za najboljšega mladega dramati- ka podelila Maši Pelko za delo Kraljevi otroci. V utemeljitvi piše tudi: “Kraljevi otroci je drama, ki trdno stoji v zdajšnjosti, čeprav črpa iz kla- sične dramske zgodbe o kralju Ojdipu. Prav filmsko bi jo lah- ko opredelili kot “prequel” znani zgodbi: prikazani so štir- je kraljevi otroci, to so Poli- nejk, Eteokel, Antigona in Ismena, stari med osem in tri- N najst let, v času tik pred očeto-vim spoznanjem o zločinu. /.../ Kljub nekakšni amorfnosti otroške psihologije prepozna- vamo razvojne poteze, ki jih bodo ti otroci v bližnji bo- dočnosti razvili in pokazali v kasnejših dramah, ki se ukvar- jajo z njimi. /... / Lucidnost in tudi nekakšna duhovitost, ki sta vseprisotni v besedilu, nas lahko še posebej očarata, saj govorita o tem, da so tudi be- sedila na natečaju za mladega dramatika izpisana natančno, domišljeno in z občutkom za dramsko obliko”. Prejemnica priznanja Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih, ki ga po- deljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slove- nije, je Amelija Kraigher, gle- dališka in filmska kritičarka, teatrologinja, eseistka in ured- nica revije Maska. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejel Lojze Smasek, ki je štiri desetletja pi- sal gledališke kritike. Ob koncu 48. Tedna slovenske drame je direktorica PG Kranj, Mirjam Dernovšek napravila obračun festivala in končala svoje misli z besedami: “Naša želja je, da bi že na 50. Tednu slovenske drame ukinili pose- ben mednarodni program predstav, predstave iz tujine pa bi enakovredno kandidirale v tekmovalni in spremljevalni program. Prepričani smo, da bi s tem še bolj spodbudili uprizarjanje slovenske drama- tike v tujini. ” Miro Cerar zavaja s trditvami o uspešnem delovanju koalicije in vlade Ljubljanski župan Zoran Janković na volilni tekmi Aktualno3. maja 201814 NATUROPATSKI NASVETI (196)Erika Brajnik Zdravilna moč česna Narava nam daje česen, uporabljajmo ga. Česnu pravimo tudi naravni antibiotik. Študi- je so pokazale, da zavira celo rast raka. Česen niža holesterol v krvi, redči kri, krepi žile. Česen deluje kot antimikotik, je antioksidant in dejansko krepi imunski sistem. Osebno zaužijem vsak dan strok česna. Kako uživati česen? Pomembno je, da ga uživate svežega in ne v tinkturah ali kapsulah, ker sveži česen ima največ vitalne energije. Po- membno je tudi, da ga ne mešamo z drugimi živili, da bi jedli na pri- mer radič s česnom, v tem primeru ne govo- rimo o isti zdravilni moči živila, kot če ga uživamo samega. Pomembno je tudi, da ga ne obdelamo ter- mično, saj dajemo te- lesu drugačno infor- macijo, kot če česen uživamo surov. Skratka, česen uživajte: surov, svež, samostoj- no in ne termično obdelanega, tako bo vašemu telesu najbolj služil. Imela sem za pacienta gospoda s hepatitisom, ki si je bolezen spravil v remisijo samo z je- trnim jedilnikom in svežim česnom! Tudi za otroke je česen pomemben, sploh za tiste, ki so polni glist ali se jim le-te ponavljajo. Otrok, ki je bledičen, neješč in ki stoka, da ga pogosto boli trebuh in da ga srbi ritka, naj uživa surovi česen, prav surov, toliko kosov naj ga poje, kolikor let ima. Česen se popije kot tableto, da se ga ne grize, potem ne peče. Tudi kdor ima občutljiv želodec in reče, da česna ne more zaužiti, ker ga peče, naj začne s samo enim kosom zvečer pred spanjem, kajti česen bo pozdravil njegov želodec, ne table- ta! Otrok, ki je pogosto bolan, naj vsak večer pred spanjem popije nekaj kosov česna oziroma toli- ko kosov česna, ko- likor let ima. Tako bomo naredili dvo- je: imeli bomo zdrave otroke in naučili jih bomo, da se je vredno po- truditi za zdravje in da ima narava zdra- vilno moč, v katero je treba vedno zaupati! S tem, ko jim dajemo toliko kosov česna, kolikor let imajo, jih navajamo k odgovornosti, da se zavedajo, da je zdravje odvisno od njih samih in da so zanj odgovorni. Iščimo zdravje! www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v ponedeljek, 30. aprila 2018, ob 13. uri Sovodnje / OŠ Petra Butkoviča-Domna Otroci so se izkazali v skupinskem delu, plesu in igranju udi letos sta se kar dva ra- zreda OŠ Petra Butkoviča- Domna iz Sovodenj ude- ležila natečaja Poganjki projek- tov, ki ga prireja združenje Pro- ject Management Institute-Nor- thern Italy Chapter iz Milana v sodelovanju s podjetjem Bensa Pm-project management iz Go- rice. Prvošolčke je pri delu spremljala učiteljica Egle Frandolič, petošolce pa učiteljica Tanja Colja. Učenci 1. razreda so v pro- jektu oblikovali in uprizo- rili lutkovno igrico “Žival- sko kosilo”. Namenjena je bila otrokom zadnjega let- nika otroškega vrtca, upri- zorili pa so jo tudi za starše in sošolce. Petošolci pa so se letos preizkusili v pro- jektu, kakšne jaslice pri- praviti: na šoli obstaja namreč tradicija, da 5. ra- zred izdela in v božičnem času postavi šolske jaslice. Letos so si učenci sami zamislili, s ka- tero tehniko in s katerim mate- rialom bodo pripravili figurice, hlevček in vse, kar sodi zraven. Oba razreda sta, vsak za svoj pro- jekt, natančno sledila vsem ko- rakom, ki jih predvideva me- toda vodenja projektov. Prvošolčki so se prvič, petošolčki pa že četrtič, srečali z nevihto možganov (brainstorming) , z organizacijo idej v miselni vzorec, s potre- bo po delitvi na- log za vsako posamezno dejav- nost in z določanjem časa, ki ga bo potrebno za vsako odmeriti. Po pripravi časovnice, so se učenci zabavali še z izdelavo se- maforčka, ki je postal zelen, ta- krat ko so pridno izvedli dejav- nosti, ki jih je predvideval začet- ni načrt. Takoj za tem so z no- T vim brainstormingom ugota-vljali močne in šibke točke opra-vljenega dela in že snovali ideje za naslednje leto. Omenjena metoda razvija pri otrocih spo- sobnosti planiranja, organizaci- je in samoevalvacije dela, nena- zadnje pa tudi sposobnosti so- delovanja, spoštovanja in oseb- ne odgovornosti. Oba razreda sta rezultate svojega projektnega dela (plakate) pred- stavila na slovesnosti v telovad- nici Unione Ginnastica Gorizia- na v soboto, 14. aprila. V telo- vadnici je mrgolelo otrok, saj se je dogodka letos udeležilo veli- ko osnovnih šol, med katerimi tudi 3. B razred slovenske OŠ Ljubke Šorli iz Romjana. Izdel- ki/plakati vsakega razreda so bili primerno razstavljeni na pano- jih, da so si jih vsi prisotni lahko natančno ogledali. Učenci so potem pred mikrofonom odgo- varjali na vprašanja o poteku de- la, ki so jim jih postavili organi- zatorji. Učence osnovne šole iz Sovodenj, ki so se projekta ude- ležili, je tudi tokrat izkušnja osebno obogatila. Kot vedno je tudi letos zelo pe- ster spored dejavnosti sovoden- jske šole obogatila tudi skupna šolska prireditev. Potekala je v petek, 20. aprila, v so- vodenjskem Kulturnem domu Jožefa Češčuta. Vsi osnov- nošolci in otroci zad- njega letni- ka vrtca Čira čara so uprizorili “Noč v mu- zeju”. Pod skrbnim vodstvom izvedenke Monike Zajšek, ki je vodila ple- sno delavnico in pripravila ko- reografije, so otroci s plesom in besedo prikazali, kako lahko sli- ke v mestni galeriji zaživijo. Nočni čuvaj in župan sta zaskrbljeno opazo- vala nenavadno do- gajanje in na pomoč sta poklicala še detek- tiva. Izkaže se, da sta nočni ples pričarala čarovnik in muca. Čarobni ples umet- nosti približa vse več obiskovalcev, tako da bo odslej mestna ga- lerija odprta tudi po- noči. Gledalce, starše, no- note in druge sorod- nike v nabito polni dvorani Kul- turnega doma je prireditev nav- dušila: pazljivo so sledili doga- janju na odru, kjer so se otroci zelo dobro izkazali v plesu in igranju in jih med posamezni- mi plesnimi točkami in ob kon- cu prireditve nagradili z glasnim aplavzom. S 7. strani Vsak je svoje ... rimerno vzdušje daje vse- mu tudi glasba. Zahtevno vlogo protagonista Cosi- ma, ki terja od igralca veliko na- pora, saj mora prikazati življen- jski lok čudaškega barona od naj- stništva do starosti, je brez odsto- panja od začrtane poti imenitno odigral Tadej Lukman, ki je s svo- jimi 23 leti “najstarejši” med čla- ni M+ in je že večkrat izkazal igralski talent v štever- janski Dramski družini. Gibčno se je sprehajal po privzdi- gnjeni rampi, ki je po- nazarjala njegovo “kraljestvo”. “Razme- tane”, viseče stolice so domiselno predsta- vljale krošnje dreves. Sodobna scenska po- doba, po zamisli režiserke Jurinčičeve in Jasmin Kovic, je res posrečena in funkcio- nalna. Zgodovinsko uokvirjenost zgodbe so odslikavali kostu- mi z modnimi detajli iz tistega časa (kostu- mografinja Carlotta Nanut, ki jih je z režiserko tudi izdela- la). Vsi igralci so se odlikovali po na- tančnem odrskem na- stopu in orisu značaj- skih odtenkov dodel- jenih jim likov. Pre- pričljivo so prikazali mlajše in odrasle dramske osebe. Pri tem so se strogo držali režiserkinih navodil, obenem pa vdihnili vanje nekaj svojega, pri- stno mladostniškega. Natančno izdelani gibi in njihova duhovita sinhronizacija, geste, odločen na- stop, jasna izgovarjava replik, vse je dajalo predstavi ritem, zaradi katerega so si prizori sledili čvrsto. Vse je potekalo brezhibno, tako da se je predstava izrisala kot homogena celota v mestoma prav zabavnem, šegavem tonu, a večkrat tudi s pravim poetičnim pridihom. Cosimovega mlajšega brata Bia- gia, ki nima poguma, da bi se uprl staršem in ustaljenemu redu, je prisrčno upodobil najmlajši član M+, Emil Sabadini, ki je nadvse ljubko “zlezel“ tudi v “kožušček” zvestega Cosimovega psa Ottima Massima. Miha Kovic je v dosto- janstveni, že anahronistično ple- miški drži prikazal Cosimovega očeta, ki zaman upa, da bo kdaj sin zasedel njegovo mesto, a mu pred smrtjo vseeno izroči svoj meč. Cosimovo skrbno mamo, P vzgojeno zelo po “špartansko”! -njen oče je bil general -, je z ja-snim niansiranjem avtoritarnih značajskih potez izrisala Ilaria Bergnach. Zelo lirično pa je izde- lala prizor na gugalnici, ko se ma- ti poslavlja od življenja. Lik Cosi- move sestre s svojevrstnimi kuli- naričnimi okusi je z duhovitimi “nabri tost mi”opisala Nika Deve- tak, ki se je z Valentino Terpin do- bro znašla tudi v moških vlogah samovšečnih poročnikov, tekme- cev v dvorjenju Violi, prvi in naj- večji Cosimovi ljubezni. Mlada zaljubljenca se nista mogla nik- dar iskreno zbližati zaradi svojih nemogočih značajev in nespora- zumov. Pokončnost in ukazoval- nost Viole, ki je včasih otroško nagajiva, včasih pa resno “zrela”, je z odločno igro prikazala Chiara Bergnach. Trojica razbojnikov, ki se potikajo po drevesih, je zažive- la v razgibani igri Valentine Ter- pin, Nike Devetak in Alessandra Pasija, ki je odigral tudi Cosimo- vega brata v odraslih letih. Lepo, nežno špansko plemkinjo, v ka- tero se zagleda Cosimo, je s čustvenimi odtenki poosebila Đulistana Burzić. Poleg nje sta špansko trojico iz domovine iz- gnanih plemičev, ki so se s svoji- mi privrženci naselili po dreve- sih, dopolnjevala Ursulin oče, v komičnem orisu Mihe Kovica – smeh je vzbudila tudi njegova špansko-slovenska jezikovna mešanica – in njena do očeta zelo spoštljiva sestra, ki jo je poosebila Valentina Terpin. Vsi nastopajoči si zaslužijo poh- valo tudi zato, ker so bili zelo po- zorni na osvetlitev detajlov. Tudi dialogi in monologi so dobili pri tem pravi zven in pomen. V vseh pogledih dovršena pred- stava Baron sedi na veji vsebuje kar nekaj smeh vzbujajočih tre- nutkov (zelo duhovit je npr. prvi prizor, ko se družina pri mizi zmrduje ob neverjetnih kuhar- skih “iznajdljivostih” Cosimove sestre), ki začinijo sicer vsebinsko globoko literarno predlogo. Ta gledalca vabi k razmišljanju o svojih mladostniških odločitvah, ki pogo- jujejo njegovo nadal- jnje življenje. Da je na odru vse po- tekalo z določenim ritmom, imajo zaslu- ge poleg imenova- nih še Monika Zaj šek (koreografija, sveto- valka za gib), Jan Leopoli (svetovalec za govor), odrski mojstri Niko Di Bat- tista in Mario Leopo- li. Občudovanja vredno je, s kakšnim zago- nom, navdušenjem in vnemo so se mladi člani M+ lotili zah- tevnega dela. Da jim je res pri srcu gleda- liško ustvarjanje, ne bi mogli bolje izrazi- ti, zato jim želimo še veliko nadaljnjih uspehov. Vsi so res dali vse od sebe, v prvi vrsti režiserka Patrizia Jurinčič Finž gar, ki ni le čudovita igralka, ampak tudi ide- alna režiserka za tako mlade igral- ce, saj jim je po letih in duhu zelo blizu. Nanjo se pač lahko zanese- jo. Nedeljska publika, med katero je bilo razveseljivo lepo število mladih, pa tudi dve izvrstni kole- gici Patrizie Jurinčič Finžgar, Mar- juta Slamič in Ana Facchin, čla- nici SNG Nova Gorica, je nagra- dila oblikovalce predstave z dol- gotrajnim ploskanjem. Ob koncu je občinstvo nagovori- la predstavnica SKPD F. B. Sedej Stefania Beretta, ki se je zahvalila režiserki in jo označila za kariz- matično, kar je popolnoma res, in domačemu župniku Marijanu Markežiču za uporabo dvorane. Pozdrav je nato šel gostom, med drugim števerjanski županji Fran- ki Padovan, predsednici ZSKP Franki Žgavec, predsedniku KTD Damjanu Paulinu, predsedniku SSO Walterju Bandlju in goriški občinski svetnici iz vrst SSk Ma- rilki Koršič. Aktualno 3. maja 2018 15 ajhni, nepomembni dogodki so včasih tisti, ki nam dajejo misliti. Napolnijo nam dan, čeprav bi jih čisto lahko enostavno prezrli. A včasih, ne vem sploh zakaj, za dolgo ostanejo v spominu. Morda celo nanese, da se odločimo, da jih zabeležimo v dnevnik ali kamorkoli na papir in postanejo življenjska zgodba. Na začetku te prelepe pomladi je bilo. Bil je petek, 13. aprila. Eden izmed tistih petkov, ki zaradi datuma, pa naj si bo to 13. ali 17. v mesecu, nikoli ne gredo mimo neopaženi. Začne se že zjutraj na socialnih omrežjih, ko nas vsi opozarjajo, naj bomo previdni. In ljudje pošiljajo prijateljem črne mačke, leteče čarovnike ali štiriperesne deteljice. Za srečo, v opomin in iz navade. Nekdo si je pač izmislil, da je petek nesrečen dan, čeprav ni, kajti začetek vikenda ne more biti slab trenutek, petek pa je navaden dan kot vsi drugi. Morda je tudi ta vraževerna navada, da bežimo pred petki, ki nosijo datum trinajsti, prišla iz Amerike in nekako prešla v modo tudi pri nas. Letošnji petek, 13. aprila, je bil nadvse lep, sončen dan. Dan, ko sva z možem zaslutila pomlad in sem se odpravila v Čedad po zemljo in sadike, on pa je pogumno poprijel za motiko. Eno tistih svežih, sončnih, modro rumenih juter je bilo to, ko si ne morem kaj, da bi med vožnjo ne poslušala glasbe in se prešerno nasmihala zelenim vinogradom, pobočjem v cvetju in ponosnim obrisom Matajurja in Krna. Eden tistih dni, ko si enostavno priznaš, da je življenje lepo. Kljub trudu, razočaranjem, neskončno dolgi zimi in vsakdanjim stiskam. Življenje je lepo, pa čeprav je petek, 13., in čeprav bi moral biti na ta dan človek še posebej pozoren na nezgode, ki naj bi, tako je verovanje, prežale na nas za vsakim vogalom. Pred Eurosparom v Čedadu je prijetno toplo, pogumno in veselo poprimem za voziček, naložim vreče s prstjo za sajenje in mimogrede izberem še dve lončnici, da bodo na vrtu cvetele in se jih bo srce veselilo. Kar s težavo ga porivam, voziček namreč, proti blagajni, prijazno dekle pa mi smeje se pomaga, tako da ga s skupnimi močmi naravnava in potisneva pred prodajalko. Plačam in že veselo korakam proti avtu, kjer ni nikogar, ki bi se ponudil, da mi pomaga natovoriti težke vreče. Zmorem sama, zadovoljna sem in prazen voziček lepo zapeljem pred trgovino, da ga priklenem v vrsto. Ko pa hočem izvleči evro, ki sem ga ob prihodu uporabila, da sem odklenila voziček, pod pritiskom odskoči in pade na tla. Na moje presenečenje pa so pod vozički prezračevalne reže, samo “klik” je slišati, ko kovanec udari ob jeklo in evra že ni več. Izginil je v temo spodnjega nadstropja, jaz pa z dolgim nosom stojim pred vrsto nakupovalnih vozičkov in ne vem, ali naj jočem ali naj se smejem. Saj je samo evro, pomislim, čeprav nisem take vrste človek, ki bi denar metal stran. No, v tem primeru lahko rečemo dobesedno v jarek. Doma so me že od zgodnjega otroštva učili, da je treba varčevati. In da je vsak denar vreden spoštovanja. Ne spominjam se točno, koliko let mi je bilo, ko sem dobila bančno knjižico. Sicer ne po lastni zaslugi, ampak zaradi nagrade, ki sem jo prejela v osnovni šoli zaradi dobrih ocen. Baje sem bila med najboljšimi učenci v državi. Od tedaj so na mojo bančno knjižico vsako leto položili 700.000 lir. Naših starih lir, ki so bile veliko več vredne in smo jih veliko bolj cenili od teh današnjih evrov. In starši so me naučili, da mora denar ostati v banki, za študijske potrebe ali za nakup avtomobila. Ko odrastem, seveda. Dvoje stvari mi je oče stalno in ob vsaki priložnosti ponavljal: varčuj, ker ne veš, kdaj boš potrebovala denar, in nikoli ne jemlji posojil, ker ne veš, ali jih boš lahko odplačevala. In ti dve pravili sta mi ostali sveti. In se jih še zdaj, ko očeta ni več, jaz pa tudi nisem več rosno mlada, strogo držim. No, kovanec, ki ga je pogoltnilo podzemlje, me je spravil v slabo voljo. Dan, ki so ga že vsi moji prijatelji označili za nesrečnega, kot se spodobi za vsak petek trinajstega, se je slabo začel. No, to je pač smola, ki jo prinaša ta nesrečni datum, pomislim sama pri sebi, v tolažbo pa pogledam v nebo, ki po dolgih sivih mesecih naznanja pomlad. Odpravim se proti avtomobilu, vstavim CD in se počasi odpeljem proti domu. Komaj sto metrov sem prevozila in prišla do krožišča pred čedajsko banko, ko se spomnim, da je pod Eurosparom pravzaprav pokrito parkirišče in so reže, med katere je izginil moj kovanec, pravzaprav reže za prezračevanje. Ti šment, pomislim in že zavrtim volan, se vrnem k veleblagovnici in zapeljem naravnost v podzemlje, na parkirišče. Avto parkiram in izstopim, ozrem se kvišku in kmalu razumem od kod pronica svetloba. To so tiste reže, se zasmejem in pohitim, da poberem svoj kovanec. A spoznam, da nisem edina, ki mi je kovanec po nesreči odletel v spodnje nadstropje. Evrov na tleh je več, že dolgo so tam, saj so umazani in blatni. No, lastnikov očitno ni bilo na spregled, skrbno jih poberem in pridno spravim v žep. Pa mi je vendarle prinesel srečo, ta nesrečni petek trinajstega, pomislim. Ali pa sploh ni bila sreča, ampak samo trezna presoja in znatna mera zdrave, še tako dragocene trme, katere mi nikoli, ampak res nikoli, ne zmanjka. Vrnem se k avtu, spet zavrtim priljubljeno glasbo in se nasmejem soncu in dnevu, ki se je kljub prvemu negativnemu vtisu srečno začel. Medtem ko se vozim proti domu in se veselim sajenja in urejanja našega malega vrta, pomislim, kako je v življenju vse relativno in kako je pravzaprav vsak izid odvisen predvsem od naših dejanj. Trditev, da je kozarec lahko na pol prazen ali pa na pol poln, odvisno pač, kako nanj gleda tisti, ki ga drži v rokah, je še kako resnična. Dandanes smo vsi vse preveč črnogledi. Na vsako najmanjšo oviro se odzovemo z jamranjem in poraz priznavamo, ne da bi se sploh borili za zmago. Pesimizem je zavladal svetu, kjer smo ljudje vsak dan bolj utrujeni, bolj sami in bolj zmedeni. In namesto tistega zdravega bo že nekako, ne dam se, si največkrat ponavljamo besede vdanosti in poraza. Pa ni tako. Največkrat nas življenje porazi, ker se sami pustimo premagati. Ker nimamo moči, časa, energije, sredstev, da bi se uprli. Da bi razmišljali pozitivno. Vem, da me bo marsikdo spet zavrnil, češ, nehaj že s tem pozitivnim mišljenjem. Morda bo kdo dodal, da ne moreš razmišljati pozitivno, če nimaš denarja za preživetje in če se dnevi začenjajo brez kakršnegakoli upanja. A vendar, verjemite mi, nasmejanemu človeku, ki pozitivno razmišlja in ne dovoli usodi, da bi ga enostavno podrla in premagala, je življenje veliko bolj naklonjeno. In svet veliko prijaznejši. Suzi Pertot M rednjeevropski Inštitut za zgodovino in kulturo “Jo- sip Pangerc” je v sredo, 11. aprila 2018, v večernih urah med zasedanjem odbora imel v gosteh podpredsednika deželne- ga sveta Igorja Gabrovca. Srečan- je je bilo v prostorih srednjee- vropskega Inštituta v Pangerčevi hiši na glavnem trgu v Dolini pri Trstu. Med srečanjem je be- seda tekla o preteklih in sedan- jih projektih Inštituta Josipa Pangerca v sodelovanju z deželo Furlanijo Julijsko krajino, s pod- jetjem Miot s. r. l. in z družbo Poste Italiane. Prisotne je najprej pozdravil predsednik Inštituta Marko Ma- nin, ki se je zahvalil poslancu Igorju Gabrovcu za zaupanje in prisotnost ter poudaril: “Za naš srednjeevropski Inštitut in za ce- lo občinsko stvarnost predsta- vljajo omenjeni projekti po- memben dosežek pri uveljavitvi zgodovine Josipa Pangerca in predvsem pri uveljavljanju po- membne lokalne zgodovine v breškem okraju od rimskega ob- dobja naprej”. Igor Gabrovec je povedal, da je od samega začetka verjel v obe- taven projekt srednjeevropskega inštituta Josip Pangerc, ki zaje- ma muzealizacijo zgodovinskih prostorov Pangerčeve rodbinske rezidence. Gabrovec, ki ni prvič na obisku v Pangerčevi hiši, je priznal, koliko truda in dela je bilo že vloženega v projekte in delo. Inštitut si prizadeva za ohranjanje zgodovinske de- diščine in slovenske prisotnosti v Bregu. Ni namreč boljšega sredstva od tega, da kraj spoznaš in preučiš ob zgodovinskih po- datkih, ki jih v Pangerčevi hiši ne manjka, saj tam domuje tudi ministrsko zaščiteni zgodovin- ski arhiv. Igor Gabrovec je pou- daril pomembnost razvoja Pan- gerčeve hiše; ta razvoj bo gotovo krepil gospodarstvo in rast turiz- ma v dolinski občini. Gabrovec je spregovoril tudi o načrtih za redna in izredna vzdrževalna de- la v Pangerčevi hiši, ki jih je pod- prla sedanja deželna vlada. Na seji so povedali, da se odbor zdaj spopada s hidrološkimi proble- mi, vezanimi na kletne prostore; težave delno povzroča pronican- je vode iz javne površine. Po sko- raj letu dni, odkar so zaprosili dolinsko občino za odgovor, se še vedno ni nič pre- maknilo. Med sejo so napove- dali, da se v letošnjem jubilejnem letu ob 150. obletnici rojstva Josipa Pan- gerca obeta kar nekaj dogodkov. Med te spada tudi odprtje stalne zgodovinske inštalacije - razsta- ve v zunanjih in notranjih pro- storih dolinskega poštnega ura- da. Odprtje bo v soboto, 5. maja letos, s sodelovanjem družbe Po- ste Italiane in podjetja Miot. Velja omeniti tudi nov deželni projekt, na katerega se je prijavi- la dolinska župnija, pripravil pa ga je Inštitut Josip Pangerc. Ta predvideva celotno obnovo do- linskih Goršičevih orgel, ki so bile izdela- ne leta 1879, v do- linski žup- nijski cer- kvi. Projekt čaka še na odobritev. Na zasedan- ju je bil pri- soten tudi profesor srednje- veške zgo- dovine Ful- vio Colom- bo, ki je spregovoril o zgodovinski po- membnosti Pangerčeve hiše v visokem srednjem veku. Pan- gerčeva hiša ostaja še vedno po- membno kulturno stičišče v Istri, kjer so se že v srednjem ve- ku zbirale pomembne osebnosti tistega časa. Toda tradicija se na- daljuje, saj so se v teh prostorih nazadnje mudili na uradnih obiskih minister Gorazd Žmavc, deželni odbornik Gianni Tor- renti in tudi prvi vnuk avstro- ogrskega cesarja blaženega Karla I., nadvojvoda Georg Hab- sburško-Lotarinški. mam S Dolina / Pangerčeva hiša: gost I. Gabrovec Govor je bil o preteklih in sedanjih načrtih Lep uspeh v našem športu Združena odbojkarska ekipa Zaleta napredovala v C ligo azveseljiva novica, ki jo je naš šport in še zlasti odbojkarsko gibanje Slo- vencev v Italiji prav potrebova- lo. Odbojkarice Zaleta so se po eni sami sezoni v D ligi zma- goslavno vrnile med tretjeli- gašice. Brez ekipe v ženski C li- gi je bila naša igra pod mrežo prvič po dolgih letih, potem ko so se zvrstile celo sezone z B1 in B2 ligo, tudi z več postava- mi. Paradna združena ženska članska vrsta slovenskih klu- bov s Tržaškega (dejansko v režiji Kontovela in Sloge) pod vodstvom trenerja Edija Bosi- cha bo torej prihodnje leto spet nastopala na najvišjem dežel- nem tekmovanju, kamor tudi sodi. Veliko slavje je bilo prejšnji petek pri Briščikih, ko so zaletovke v odločilnem dru- gem delu prvenstva dosegle še trinajsto zmago v štirinajstih nastopih. Projekt, ki živi sedem let, doživlja občutno generacij- R sko zamenjavo, na račun katereje prva ekipa lani celo gladkonazadovala med četrtoligašice. Lani poleti pa so stavili na de- kleta, številne mlade, pa tudi najzvestejše senatorke, ki so sprejele tekmovalno obveznost po pravilih novega trenerja, povratnika Bosicha. On je bil v preteklosti že uspešen povsod, kjer je treniral, naj omenimo, na članski ravni, le fante Sloge Tabor in dekleta Libertasa ter Zaleta že pred nekaj sezonami. Roko na srce, dekleta so bila iz- jemno zanesljiva že v jesen- skem delu, ko so zmagala de- vetkrat v desetih krogih. Tedaj pa razigravanje dejansko ni šte- lo nič, tako da je bilo vprašan- je, kako se bo šesterka odzvala, ko bo šlo zares. V drugem delu lige so namreč ekipe spet začele z ničle in od januarja dalje je bila pomembna vsaka točka, tudi tu pa so veteranka Giulia Spanio in soigralke pov- sem zagospodarile. Težko bi iz- postavili kako posameznico, kot je značilno za Bosicheva moštva, je kolektiv krasil ravno izrazit ekipni duh. So pa ned- vomno v postavi mlade odboj- karice (iz generacije “mille- nials” in malo starejših), ki so nakazale določeno kakovost in na katerih bo društvo oziroma projekt Zalet najverjetneje gra- dil tudi v prihodnosti, začenši z novo sezono spet v višjem nadstropju. Če bi bila v taki za- sedbi Zaletova četa konku- renčna tudi v C ligi, je vprašan- je. So pa dobre možnosti, da bo slovenska združena vrsta edina ali ena od dveh tržaških postav v C, tako da bi morda lahko an- gažirali kako nadarjeno igral- ko. Razmisliti bi menda kazalo tudi o vabilu kaki slovenski od- bojkarici, ki igra pri italijanskih društvih. Bomo videli, kaj se bo zgodilo poleti. Za zdaj pa čestitke vsem iz Zaletovega ta- bora! Ko smo že pri ženski D ligi, še nekaj besed o goriški Mavri- ci/Arcobaleno, ki je gladko iz- padla iz lige, igrala je v isti sku- pini kot Zalet. Zanimivo, enega od redkih porazov Tržačankam so zadale v prvem delu prav Goričanke, rosno mlada ekipa, ki pa je bila med sezono vse premalo konstantna. Poklicni trener Zoran Jerončič je vse- skozi izpostavljal, da so dekleta ogromno trenirale in da nabi- rajo izkušnje. Res škoda pa, da niso obdržale deželne lige in bodo morale spet meriti moči v skromni pokrajinski prvi di- viziji, ki za razvoj mladih od- bojkaric najbrž ni najprimer- nejša. HC Razmišljajmo pozitivno! Kovanec Aktualno3. maja 201816 S 3. strani Ko je pogled v nebo ... Je za amaterske meteorologe preprosto priti do podatkov za vaše delo? Kako vam uspe predvidevati vreme? Vsi meteorologi, tako amaterji kot poklicni, se poslužujemo popolnoma enakih modelov za pripravo vremenskih napovedi, kot so: Gfs (ameriški), Cmvf in Cmwf (evropski), Ucmo (an- gleški) itd. Tudi Osmer se po- služuje teh modelov, predvsem nemškega. S svojim telefonom sem vseka- kor vedno povezan z radarji, imam razne dokumente, pro- jekcije, napovedi iz prejšnjih let itd. Skratka, delo poteka na popol- noma enak način. Obstaja tudi kakšno pravilo pri napovedovanju vremen- skih napovedi? Obstajajo nekatera pravila, ki se jih moraš držati, če želiš, da bo- do tvoje napovedi brez napak. Napovedi, ki predvidevajo vre- me za naslednjih 24 ur, imajo zelo visok odstotek gotovosti, približno 98 %, tiste, ki previde- vajo vreme v roku 48 ur, le 80 %, za 72 ur približno 50 %, od 72 ur dalje pa je nemogoče pri- praviti gotove podatke. V tem primeru po navadi vzamejo do- kumentacijo iz prejšnjih let in pogledajo, na primer, kakšno je bilo vreme na določen dan zad- njih deset let in ob določeni uri. Na podlagi tega lahko predvide- vajo, ali bo sonce ali dež, s po- močjo verjetnostnega računa. Mi skušamo biti zelo natančni in dosledni, ker nočemo širiti napačnih novic in ustvariti ne- zadovoljstvo med ljudmi. Vsi te zelo cenijo... Si tudi sam zadovoljen z rezulta- tom? Boš nadaljeval? Z rezultatom sem zelo zadovol- jen in bom gotovo nadaljeval pripravljati vremenske napove- di in se ukvarjati z meteorologi- jo. Kot sem že povedal, želel bi si postati največja meteorološka stran na facebooku v Furlaniji. Denar me ne zanima. Želim biti v pomoč ljudem, jim nuditi tehtne, matematične dokaze in podatke o napovedih. Skušam biti zelo objektiven in profesio- nalen: ljudje so mi zaradi tega hvaležni. Večkrat so me celo z občine vprašali, ali jim lahko pripravim napovedi za nekatere dneve v tednu, ko je bila na pro- gramu kakšna manifestacija ali prireditev. Izredno pa me veseli dejstvo, da me moja družina podpira. Moje dekle mi večkrat pomaga pri iskanju neviht, vendar, ko sem z njo, se ne izpostavim nikoli neurju. Je tvoj namen tudi vzbuditi kaj med bralci? Pred nekaj meseci sem se odločil, da bom začel na svoji strani objavljati tudi novice, ki zadevajo klimatske spremembe, podatke o stanju ledu na tečajih, o višanju srednje zemel- jske temperature itd. Vse to de- lam, da bi povečal zanimanje za ta svet in ozaveščevanje tega, kar nas obdaja. isatelj Boris Pahor nam je v dneh, ko smo priče nenasil- nemu in pravičnemu boju Kataloncev za svojo narodno av- tonomijo, ponudil v objavo svoj zapis, ki je izšel leta 1978 v številki 3-4 tržaške revije Zaliv. Pisatelju smo iskreno hvaležni, pričujoči za- pis pa je še en dokaz o tem, kako se je Boris Pahor od nekdaj zavze- mal za ohranjevanje narodne slo- venske identitete, a prav tako tudi drugih narodnih manjšin. Ured. Tako sem se vrnil v tihi prostor, kjer sem se lahko zbral. Najpoprej sem se lotil branja brošure, ki so jo izdali kurdski štu- dentje v Evropi (“Nauperdam” - Asociacion de Estudiantes Kurdos de Europa - El Problema kurdo o la colonizacion consentida inter- naicionalmente.) Tekst je izšel ju- lija nalašč za naš kongres in je, poudarjajo, prvo delo, ki govori o sedanjem stanju Kurdov v ka- stiljščini, to je v španskem jeziku. Zatrjujem si, da moram najti način, da bi ta tekst - 60 strani ve- likega formata - izšel v slovenščini. Potem si z letečega listka prepišem naslov knjige Riccarda Petrelle “La renaissance des cultures regiona- les en Europe”, Edition entente, 12, rue Honore-Chevalier, 75006 Paris. Zbodlo me je namreč, da av- tor, ki govori o prebujanju Furla- nov, tudi z besedico ne omeni be- neško-slovenske skupnosti. Petrel- lo sem srečal na simpoziju v Maa- strichtu na Holandskem; potem sem mu poslal nekaj brošur o slo- venskih skupnostih v Italiji in v Avstriji. Videti je, da se nas je to- krat izognil. Res, da se v ti knjigi omejuje na obravnavo sa- mo nekaterih skupnosti; vendar - če mu je kaj do tega seveda - avtor zmeraj najde način, da mimogre- de omeni skupnost, ki jo kot obrob- no pušča ob strani. A mogoče se bova kdaj še srečala in bom svojo pripombo izrekel ustno. S sabo imam knjižico, ki so mam jo poklonili včeraj. “El que s'ha de saber de la llengua catalana”. Kaj moraš vedeti o ka- talonščini, izdano v Palmi de Mal- lorca 1977. leta. Prebiram tu pa tam, ker nimam v oblasti jezika. Vendar pa toliko že, da lahko presojam, kako bogata je bila nekoč katalonska kultura in kako usoden njen zaton; kako vztrajna in kako množična pa je morala biti zvestoba jeziku, ti bi- stveni podlagi za novi vzpon, da ga zdaj tudi politično doživlja ves narod. Ne morem si kaj, da ne bi prevedel vsaj odstavek iz drugega poglavja, kjer avtor Jaam Caramines tolmači sorodnost katalonščine z okci- tanščino (provansalščino) in ka- stiljščino (španščino): “Če naj primerjamo glas srednje- veške kastiljščine pojoči trobenti, ki jo spremljajo pavke, potem mo- ramo, če naj poiščemo primerja- vo, ki bo odgovarjala fonetični fi- ziognomiji katalonščine, pomisliti na zelo delikatno tkivo strun”. Ta glede jezika. A moral se bom poglo- biti v kata- lonsko zgo- dovino, za- kaj v nji ne manjka po- membnih poglavij. Pa tudi temnih ne, seveda. Na primer početje “Al- mugava- rov”, zlodej- stev, ki jih je zakrivila “Companya catalana” potem, ko je bil za- hrbtno umorjen njen poveljnik Roger de Flor. To, v preteklosti. V državljanski vojski pa pokol anarhistov, ki ga imajo na vesti ko- munisti. Vzel sem v roke Avui. Imam s sabo vse številke teh dni, da mi bodo v pomoč pri obna- vljanju dogodkov. Medtem ko poročevalec J. Subira' pravilno omenja Slovence, ko go- vori o jezikovni problematiki Fur- lanije, nekje pravi, da so bili na kongresu predstavniki Slovakov! Ti raci bom moral zaviti vrat. Pisal mu bom in mu poslal nekaj brošur, da bo videl, kje živimo “slovaški” ljudje! Odšel sem na krmo. Na misel mi je prišlo potovanje 1960. leta, ko sem se s tovorno lad- jo z Reke odpravil na Srednji vzhod, a sem večino tistih treh tednov preživel ob pisalnem stroju v kabini, ki je kljub zračenju mar- sikdaj spominjala na parno kopel. Pod tistim kretskim nebom je na- stal Skarabej v srcu. Ne vem, kakšna muha me je pičila, da sem knjigi menjal naslov, ki se je prvot- no pravilno glasil Skarabej v prsih, zakaj stari Egipčani so rajnkemu položili v prsni koš skarabej name- sto odvzetega srca. Tisti moj po- pravek je namreč nelogičen. Mo- rebiti me je zanesla misel, da bi bi- la omemba srca v naslovu bolj učinkovita, ko pa je knjiga po- svečena zemlji očetov. A tudi to drži, da se večkrat človek tudi sam spotakne; noge mu ne podstavijo zmeraj drugi. Ob sledi, ki jo pušča ladja za sabo in ki izginja v nedogled na morski ravnini, so se mi povrnile Leopar- dijeve predstave o neskončnem prostoru in brezmejni tišini vesol- ja. Ladja se mi je tako ponudila kot simbol potovanja skozi čas; ob mi- sli na pravkar zaključeni kongres pa me je prevzela rahla melanho- lija. Zakaj daleč v prihodnost se je oddaljevala doba, ko bodo postale stvarnost vse te dni izrečene zah- teve. Obenem pa sem se spraševal, ali je bila taka, čisto intuitivna iz- bira novega tajnika posrečena in modra. In nikakega zadovoljstva nisem čutil, ravno narobe, za- skrbljen sem bil ob ugotovitvi, ka- ko čisto nepredvideni vplivi in na- ključja lahko sprožijo usodne preokrete! / konec P (Zapiski s kongresa) Boris Pahor: Montserrat kot domovina (13)