Pridelovanje domače detelje v vojnem časn. Tesno je danes že za marsikaj in s pomanjkan'em narašča draginja. 2e ni dobiti za drag d,enar najpotrebnejših stvari in vedno hujša bo še ta zadrega. Kmetovalec toži zlasti o pomanjkanju tečnih krmil, za katera bi moral dati kš^avo iz hleva, da bi tele vzredil. Vprašanje je le, akto je bilo tega tudi treba? Odgovor pravi da ne! Se je dobiti namreč mlevskih odpaldkov (otrobov itd.) za pi^merno ceno, le pobrigati se je treba zanje. In z mlevskimi odpadki, kar jih je še, četudi bolj za zabelo, se da izhajati za silo v urejenem kmetijskem gospodarstvu, ajco pride-« la doma dovolj dobrega sena, žlahtne detelje in so6nih okapavin (krompirja, korenja, ,pese, repe itd.). Sploh je velika zmota, akb se pripisuje prevelika važnost novodobnim tržnim močnim krmilom za vzrejo in rejo živine, Saj je pri nas še nekaj vzornih kmetijskih gospodarstev, v katerih se ni porabilo do zdaf niti za pest teh naidjomesitnili mofenih krmil m venidar so njihovi hlevi še vedno polni dobro rejene žlivine in mastnih svinj. V teh gospodarstvih se nbrafia seveda posebna skrb travnikom in pridelovanju njivske krme, ki se lahko v mnagih ozirih meri s tefinostjlo raznovrs!tnii.h ind(iistri|J-4Mh knninib odpa,d'kov, s katerimi so poplavilja v piosledujih Basih krmni trg. Važno je v sedanjih časihi zlastt pridelovanje domače detelje, ki po svojli redilnosti prekaša. mar&ikatero mofino krmilio. Domača defejlja daje izvrstno, svežo in suho krmo ter v zveži z okopiavinami prav lahko nadomešfia vsakovrstna mo6na krmila. Zalo tfi bilo želeti, da bi se naši kmetoyalci lotili prid^lova- nja domaŁe detelje v veSiem obsegu vsaj dotlej, dt» se ne povrnejo zopet navadni časi, in plesnjivih nioSnib krmil jim no bo treba dokupovati za težko pnsluženi dflnar. Treba pa je uvaževati, da je deteljno seme že silno dtago in, kakor vse kaže, ga v prihodnje ne bo tako lahko dobiti. Zato bi bilo prav, da bi kmetovalci prijdelali potrebno deteljno seme doma. Sploh pa se vsled zaprtja mej pridelovanje semenske detelje izvrstno izplačuje tudi za prodajo, Naša semenska cietelja je dobrega slovesa in se Ia(hko proda. Za seme se pušCa navudno detelja druge košnje in sicer na takih prostorib-, kjjer ni previsoka in tudi ne pregosta. ker inače kaj rada poleže. Deteljn .je zrela. ko porjatve in se posuše njpne glaviee, ter je n'eno seme tnlo in runiP"Vaste ali pa rumenka_iovijolftaste barvo. Ko je fletelja -zrela, se jo požanje, posuši. In oml:>ti. Na 1 hektar s-p prirtelsi 3 do'5 meterskih stotov deteljnega semenn. ki je pri ¦scdnnjih cenah očiščeno vredno 1800 do 3000 K. Ravuatelj Turk.