mSLOVENECm le inserzioni. F o d r u ž n 1 c a | fej,,), TSak dan x(utraj ra2en ponedeljka la dneva po prazniku. Filiale« Novo mesto. r r m . f... . . ,, ,■„,.., . - Uredništvo In uprava. Kopitarjeva 6, LJubljana. a Novo meto izključna poob aščenka za oglaševanje italijanskega in tujega i Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. = Telefon 4001-4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano. Ob obletnici pohoda na Rim: Duce je odprl svetišče padlih za fašistično revolucijo Rim, 28. oktobra. AS. Proslavo XIX. obletnico Pohoda na Kini so se danes dopoldne začele v Rimu, in sicer na ta naČMi, da jc Duce odprl novo svetišče mrtvih za fašistično revolucijo na novem sedežu strankine palače na Forumu Mussolini. Navzoči so bili vsi člani velikega sveta, vsi člani vlade, direktorij Fašistične stranke, vsi od-ličniki iu vsi voditelji organizacij režima. Navzoče so bilt tudi družine padlih za Fašistično revolucijo. Duce je najprej pregledal mladinske organizacije, ki so bile zbrane pred palačo in ko se jc udeležil službe božje na prostem — službo božjo jc opravil načelnik kurator fašistične milico — nakar je položil lovorjev vencc v svetišču, ki jc zgrajeno v središču ogromne palače. Drug venec je položil nemški državni podtajnik v zunanjem ministrstvu in vodja nacistov v inozemstvu Bohle, ki je bil ves čas med slovesnostjo ob Ducejcvi strani. Manifestacija sc jo zaključila s petjem revo- lucionarnih himen in vojnih pesmi, ki so jih prepevale mladinske čete. Duceja je množica gorečo in vdano pozdravila in mu vzklikala. V teku dopoldneva jo bil položen šo en venec v Ducejevem imenu, venec je položil načelnik štaba milice in sicer na spomenik fašističnih legionarjev. ki so padli za časa vojne. Venec je bil položen na sedežu poveljstva milice. Duce le spre e! Ta nika Stranke Rim, 28. oktobra. AS. Ob 11.30 jo Duco v Beneški palači sprejel tajnika Stranke, ki ga je spremljal nacionalni direktorij. Tajnik Stranke jc Duceju izročil izkaznico št. L, ki jc bila obnovljena za 20. leto. Obenem z izkaznico je tajnik Stranke izročil Duceju koledar Stranke. Ko jo tajnik Stranke izročil Duceju zrcalo vseh včlanjenih organizacij in zvez Stranke, jc Duceja nagovoril takole: »Ob začetku 20. leta revolucije bodo Črne srajce okoli vas, Duco, njihove zvesto trste Vam še enkrat izjavljajo v imenu vsega naroda popolno gotovost v zmago, ki ho dala silo Italiji in svetu. Ta nova doba pravice je, bila odločena od Vas že od XIV. leta, ko sto prvič razbili demoplutokratsko koalicijo iz Ženevo in zlomili vrat angleškemu napuhu. Stranka, ki .io zastava revolucije, se bo držala zvesto gesla: Vso in vsi za zmago! Duce jo odgovoril, da naj vsi fašisti delajo za poglobitev, da se naj vsakdo zaveda svojih nalog in dolžnosti, ki mu jih nalaga ta odločilna doba italijanske in evropsko zgodovine. Nato jc Duce v spremstvu predsednika zvezo padlih in ranjenih za revolucijo sprejel zastopstvo sirot padlih fašistov, ki so mu prinesli pozdrav svojo zveze. Duce se je zlasti razveselil nekaterih besed prisrčnega pozdrava, ki nm jih je izrekla mala italijanska sirota padlega fašista. Proslava obletnice Pohoda nsi Rim v tujina Nemški tisk prav?, da |e fašizem uvedel novo dobo evropske civilizacije Berlin, 28. okt. AS. Nemški tisk zelo obsežno piše o obletnici Pohoda na Rim in poveličuje zgodovinski in politični pomen tega dogodka, ki je začel novo dobo evropske civilizacije. »Deutsche Allgemeine Zeitungc piše o važnosti tega dogodka in pravi, da je Duce tedaj postavil čas pred to izbiro: »Ali Rim. ali Moskva!< Ze dvajset let pa so nato vsi narodi živeli pred to izbiro in danes se milijoni vojakov vojskujejo proti zadnjim ostankom sovjetske armade, ki je dejansko že na kolenih. Proslava obletnice Pohoda na Rim v Kolnu Koln, 25. okt. AS. V Fašističnem dom« so v navzočnosti italijanskega generalnega konzula in zastopnika narodne socialistične stranke tukajšnji Italijani skulnjen z živili odplul v Pirej. Poveljnik parnika je izjavil, da so ga ves ča6 njegove vožnje spremljala letala Osi in ko je prišel v Pirej, so mu tam izkazali vse možne usluge. Izvedelo se je, da je še več grških parnikov na poli v Turčijo, odkoder bodo pripeljali v Grčijo 50.000 ton živeža. Porazdeljevanje tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetotv. Dodatno k toč. 2 razpisa Vis. komisariata z dne 24. 10. 1041-XIX No 4716/27-41 se naknadno pojasnjuje sledeče: Produkcijskim tvrdkam in trgovcem na debelo je prepovedano prodajati tkanine iz bombaža in iz volne, čiste in mešane, če v slednjem primeru bombaž ali volna ločeno ali v celoti tvori v lej kompozicijo več kakor 20%. Zanimiv predlog V sedanjih časih se opaža preobilica denarja v obtoku, kar je posledica dinamizma, ki ga je povzročila vojna tudi na finančnem polju. Čeprav obstajajo v vojnem gosjx>darstvu nekatere skupine, ki so prizadete, vendar je še mnogo državljanov vseh vret, ki razpolaga z znatnimi likvidnimi sredstvi, z večjimi kot v normalnih časih. Teh sredstev jim ni mogoče jiorabiti za izdatke vsakodnevnega življenja. Izhajajoč s te točke piše Virginio Gayda v Giornaie d'Italia, da obilica denarja spreminja normalni gospodarski in socialni red v državi. Qayda, ravnatelj Giornaie d'Italia smatra, da bi bilo v očigled temu dejstvu primerno uvesti disciplino za V6e državljane v obliki obveznega varčevanja. Tako varčevanje bi |>omenilo socialno pravičnost za vse državljane, ker bi zlasti preprečilo onim državljanom, ki imajo dovolj denarja, da ga investirajo v negospodarske in nesocialne svrhe. To varčevanje bi navajalo ljudi na splošno k varčevanju, ]x)leg tega pa bi dalo na razpolago potrebna sredstva za čase po vojni, ki se bodo lahko izdala v potrebnem miru in na osnovi hladnih računov. Obvezno varčevanje bi po tem predlogu veljalo za V6e od največjega jx)djetnika do najmanj- da nam je s sončnimi zadnjimi tedni naklonil pridelek, kakršnega smo pobrali. Laliko bi bilo še veliko hujše. Najholj je trta obrodila v Vrh-j>olju, v Budanjah in v Sanaborju, še nekaj dobro v Podragi, v Št. Vidu, v Goeah, v Mančah in tudi na Erzelju, zelo slabo sta odrezala Slap in Gradišče, pa tudi Planina ni zadovoljna. Koruza in drugi jesenski pridelki so še primerni. Na splošno lahko rečemo, da imamo srednje dobro letino. Izlet mladih pevcev iz Sovodenj v Kostanjevico in VojSčico na Krasu. Pod pokroviteljstvom g. župnika P. Biitkoviča je znani pevovdja Janez iz Rupe v Sovodnjah izvežbal mlad cerkveni pevski zbor,'ki sestoji iz 23 mladih pevcev in pevk. V plačilo za požrtvovalno petje v cerkvi so mladi zborovci po zamisli g. župnika zadnjo nedeljo priredili izlet na Kras. Ob devetih so prikolesarili v Kostanjevico, kjer so s svojim priljubljenim Janezom krenili kar na kor in so peli pri sv, maši. Ob desetih in pol so bili že v vojščiški cerkvi, kjer so pri sv. daritvi nadaljevali svoj bogati spored glasbenega znanja Srečni in veseli so bili svojega izleta mali junaki, zadovoljni in veseli smo bili mi, ki smo jih slišali. Še nedorasli pevci znajo res veliko in izborno prednašajo. V Kostanjevici so peli vse, kar spada k sv. maši, tudi nekaj težjih točk, ter se niso ustrašili niti Vodo-pivčevega »Nočnega obiska«. Tudi v Vojščici so se dobro odrezali in so bili deležni zasluženega priznanja in pohvale. Peli so tako dovršeno, da so nudili resničen užitek. Njihov nastop je odločno ovrgel domnevo, da z otroki ni mogoče ničesar Sovodenjski otroški pevski zbor je dokazal, da je tudi otroško petje učinkovito in prikupljivo. Vsa čast mladim slavčkom, pevovodji in g. župnikul Kamnje so letos hudo trpele. Obsežna in prijazna župnija Kamnje na Vipavskem, ki je raztresena po pobočjih Kuclja in Čavna ter sega od Vrtovina do Skrilj, je bila letos po vremenskih neprilikah trdo prizadeta. Spomladanska zmrzal, peronospora in toča so več ali manj zmaličile vse poljske pridelke. — Žito, sadje, grozdje, koruza, krompir, fižol in tudi repa in kapus so trpeli in zelo pičlo nagradili kmetovalčev trud in znoj. V enako neprijetnem položaju kot Kamnje je tudi sosednji Sv. Križ. Tudi tu je zaradi številnih ujm letina slaba. Koruzo sta divja vipavska burja in toča polomili, stepli v tla in razčesali. Lepi zadnji tedni so pripomogli, da se je precej popravila, vendar pridelek ni tak, kot smo upali. Tako ie glede koruze skorai oo vsem Vipavskem. šega delavca. Vlagalo bi se na knjižico,ki bi bila vezana do konca vojne. V primerih jx>trebe pa bi vlagatelji lahko že za časa vojne tudi dvigali svoje prihranke. To vse bi dalo gospodarskemu življenju popoln mir. Gayda seveda tega predloga ni izdal v podrobnosti. Smatra pa, da je ]x>trebno naznaniti lo misel kot novo v interesu državnega življenja in življenja posameznikov. Gospodarski pomen Moskve za Sovjete Moskva ni le mesto, ampak je država za sebe. Je središče organizacijske in gospodarske sile Sovjetske zveze, ki drži v svoji oblasti polovico Azije in polovico Evrope. Tu se stekajo vse niti uprave, prometa, gospodarstva in politike. Moskva je lani štela 4,400.000 prebivalcev. Mesto leži ob sotočju Javše v Moskvo; Čez reko je napravljenih mnogo mostov, poseben prekop pa veže Moskvo tudi z Volgo in njeno plovbo. V Moskvi se steka deset železniških prog z devetimi važnimi kolodvori. Tako je Moskva prometno središče Rusije. Mesto ima pet vojaških in civilnih letališč. Vojaštvo stanuje v 14 velikih vojašnicah, razen tega pa je še več vojaških akademij. Mesto ima 14 elektrarn in 3 plinarne. — Izredno važen je pa tudi industrijski pomen mesta. 20 odstotkov vse sovjetske proizvodnje se izdeluje v Moskvi. V mestu je izredno pomembna oboroževalna in težka industrija, so tovarne za avtomobile, traktorje in 6troje. Potem so tovarne za železno industrijo, za pletilstvo, usnjarstvo in mnoge kemične tovarne, pa tudi prehranjevalna industrija je močno zastopana, potem lesna in papirna industrija itd. * Hranilna vrednost zajčjega mesa. Zajčje meso je zelo hranilno, kar dokazu jejo znanstvena raziskavan ja. Hranilna vrednost KM) gr zajčjega mesa odgovarja vrednosti 129 gr govejega mesa brez kosti, 141 gr telečjega mesa brez kosti, 110 gr brezmastnega svinjskega mesa brez kosti, 88 gr suhe tonine, 211 gr kravjega mleka, 38 gr testenin, 201 gr novega krompirja in 1.8 kurjega jajca. Zajčje meso vsebuje mnogo vitaminov in razvija 137 kalorij na vsakih 100 gr. Zato je zajčje meso, kot navaja »Eco di Roma«, zelo hranljivo živilo in ima priznano energetično vrednost, zato je tudi zelo cenjeno v sedanjih časih. Domača goriva. Proizvodnja metana kot pogonskega sredstva za avtomobile je v Italiji vedno večja. Računajo, da bo letos znašala že 50 milijonov kubičnih metrov. Dosedaj je preurejenih na pogon z metanom že okoli 17.000 vozil. Poleg tega je znatna v Italiji tudi proizvodnja drugih avtarkičnih goriv, vendar je na prvem mestu, zlasti za bodočnost, metan. Nemški državni dolg je po uradnih ugoto-vitvnli presegel s koncem julija 1941 mejo 100 milijard, nevštevši davčne bone. Na 1 prebivalca znaša državni dolg 1100 mark. Za primero navajajo nemški listi, da znaša državni dolg v Angliji 12 milijard funtov ali na 1 prebivalca 5.100 šilingov, če pa se preračunajo šilingi v marke na osnovi kupne moči. znaša dolg na 1 prebivalca že 3500 mark, ne da bi bili davčni donosi v Angliji večji kot v Nemčiji. Hrvatsko-madžarska pogajanja. V začetku mesf.ca novembra se bodo v Budimpešti začela pogajanja med Hrvatsko in Madžarsko za ureditev blagovnega in plačilnega prometa. Umrla nam je danes ob pol 10 dop. naša ljuba mama, stara mama, gospa Zabukovec Cecilija Pogreb drage pokojnice bo v četrtek po sv. maši zadušnici ob 9. uri zjutraj v župtii cerkvi. Ribnica, dne 28. oktobra 1941. Žalujoči sin Rudolf in hčerke ter ostalo sorodstvo. vojska dobila opremo, ki ne bo zaostajala za nobenim drugim narodom na svetu. Predsednik je nato naštel vse tisto, kar potrebuje ruska vojska in je dodal, da bo Rusija dobila letala, topove in medicinske proizvode v veliki količini iz Amerike in iz Anglije. Opozoril Iz Goriške pokrajine GoApodah&tVJO Novi viri surovin za celulozo Nemega odločno zavrača m rovne intrige Berlin, 28. okt. AS: Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu običajna konferenca z zastopniki inozemskega tiska. Visok uradnik nemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da v Londonu od časa do časa — kakršen je pač vojaški položaj — spuščajo v svet novice, da hoče Nemčija za vsako ceno doseči mir, in sicer kompromisni mir. V zvezi s tem je zastopnik zunanjega ministrstva jasno iu nedvomno poudaril, da je Anglija sprožila vojno proti Nemčiji in ta vojna se ne bo končala zaradi intrig kakšnega lažnega pacifista nli pa na parlamentarnih razpravah ali pa po posredovanju tako imenovanih nemških agentov, ainpuk samo z zmago orožja Osi. Roosevelt v posebnem govoru obračunava z „nevarno manjšino" Washington, 28. okt. AS. Povzemamo misli govora, ki jih ga je imel po radiu predsednik Združenih držav Roosevelt ob priliki dneva mornarice. Uvodoma je omenil, da je pred petimi meseci proglasil stanje »neomejene nevarnosti« in je rekel, da so se od tedaj zgodili številni novi dogodki. Vojska in mornarica sta zasedli Islandijo za obrambo zahodne polule. Vsak dan pošiljajo Združene države količino orožja eni stranki mož, ki se. vojskujejo na bojišču. Roosevelt je dodal, cla jo to naša prva dolžnost. Poleg tega pa je volja naroda, da orožje in razni proizvodi ne bi ostali v ameriških pristaniščih, ali pa da bi končali na dnu morja. Volja naroda je, da bo to orožje in gradivo prepeljano na eili >Naš sklep je. da ne ostanemo pasivni in ta sklep se v redu izvaja v zvezi z. ukazom, ki je bil dan ameriški mornarici, da naj strelja, brž ko bo opazila ladji Osi.« Predsednik Roosevelt je nato naštel razne dobe revizije zakona o nevtralnosti iz. leta 1937. ter je dodal, da morajo bili ameriške trgovske ladje oborožene, da bi so lahko branile. Te ladje morajo biti sodobne, da bodo na cilj prišli ameriški proizvodi in v ta namen jih mora braniti ameriška vojna mornarica. Naša volja se ne bo dala ustaviti od egoističnih ovir, ki jo povzroča majhna, toda nevarna manjšina voditeljev industrije. ki hočejo nadaljevati in izsiliti velike dobičke. Naša volja se tudi ne bo ustavila pri ego-istični obstrukciji majhne, toda nevarne manjšine delavskih voditeljev, ki so nevarnost za ves narod. Roosevelt je nato govoril o sili ameriške mornarice, ki se stalno razvija. Govoril je o razmahu ameriške vojske ter je zatrdil, da l>o ameriška vojska dobila opremo, ki ne bo zaostajala za nobenim drugim narodom na svetu. Predsednik je nato naštel vse tisto, kar potrebuje ruska vojska in je dodal, da bo Rusija dobila letala, topove in medicinske proizvode v veliki količini iz Amerike in iz Anglije. Opozoril je ameriški narod na njegove naloge. g Ameriki grozi rudarska stavka Washington. 28. okt. AS. Splošno stavko je razglasilo 33.000 rudarjev, ki kopljejo premog. Rudarji so že zapustili delo. Stavka bo v ameriški proizvodnji povzročila velike težave zlasti v žele-zolivarnah in jeklarnah, ako ne bo premoga. S tem bo ogrožena tudi vojna industrija. Rudokopi, kjer je izbruhnil štrajk so dajali 75% vsega ameriškega premoga. Predsednik Roosevelt je prevzel posredovanje med lastništvom in delavci, ki pa dosedaj še ni imelo uspeha. Ameriške ladje v Singapuru Šanghaj. 28. okt. AS. Vsi kitajski listi poročajo. da je nekaj ameriških vojnih ladij prišlo v Singapur. Nekateri vidijo v tem opomin Anglo-saksonov Japoncem, drugi pa pravijo, da sta le dve križarki in nekaj lovrev. Dosedaj v resnici ameriška mornarica v Aziji nima bojnih ladij, ampak le lahke pomorske enote. Gide se je zopet spreobrnil »Avvenire d'ltalia« piše: Znani francoski pisatelj Gide. ki je večino svojega življenja pripadal meščanski družbi, jc zadnje desetletje pričel pisati v jirilog ljudske fronte in komunizma. Njegov vpliv na sodobno literarno življenje je zelo velik in ni v mali meri njegova zasluga na zablodah našega časa. Potoval jc tudi v Rusijo in napisal znano knjigo »Nazaj iz Sovjetske Rusije«, v kuteri je pokazal, da 5e je razočaral nad komunizmom, kakor ga je uresničila Sovjetska zveza. Sedaj pa preseneča Andrej Gide zapet z novim obratom. Francoski listi pišejo, da se je mož, sedaj obrnil k Osi in k novi Evropi in zagovarja tesno sodelovanje z Osjo. Tudi rimski »Tevere« je prinesel tozadevno informacijo. »Avvenire d'ltalia« k temu pripominja da ni treba biti posebno navdušen zaradi Gideovega »spreobrnjenja«. Gide pripada v tisto druzibo kakor Španec Miguel Una-muno ali pa Bernard Shaw. To so nestalni in nemirni duhovi, ki nimajo nobenega težišča v kaki stalni veri ali ravnovesja v trdni nravnosti Vojna na zahodu Stackholm, 28. okt. AS. Švedski list »Dagens Nyheter« piše, da so v Londonu zelo razočarani nad angleškimi letalskimi napadi nad zahodno Nemčijo. V Londonu so pričakovali, da bodo z letalskimi napadi nad nemška mesta in središča lahko razbremenili Ruse, sedaj pa so ugotovili, da takozvana angleška letalska »ofenziva« ni privedla do nobenega uspeha. V Londonu tudi narašča vznemirjenje zaradi tega, ker se ne ve, v katero smer bo nato krenila nemška ofenziva. Veselje v Zagrebu Zagreb, 28. okt. AS. Snoči so vsi zagrebški listi na prvih straneh objavili besedilo razmejitvene pogodbe, ki je bila fvodpisana med Italijo m Hrvatsko in ki se nanaša na mejo s Črno goro. Vsi listi izražajo svoje veliko veselje zaradi tega dogodka in objavljajo pogodbo obenem s slikami Duceja in Poglavnika. Novi dnevniki v Dalmaciji Zader, 28. okt. AS. Danes zjutraj je na dan obletnice Pohoda na Rim izšla prva številka novega dnevnika, ki nosi naslov »Dalmatinski dnevnik«. V Splitu bo kmalu začel izhajati dnevnik »Splitski narod«. Bivši predsednik madžarske vlade Hussar umrl Budimpešta, 28. okt. AS Včeraj je v 59. letu starosti umrl bivši predsednik madžarske vlade Kari Hussar. Bil je med ustanovitelji krščanskega socialnega gibanja na Madžarskem in je bil podpredsednik madžarske Katoliške akcije. Podaljšan delovni čas v Angliji Stockholm, 28. okt. AS. Angleški minister lord Beaverbrook hoče na vsak način jKispešiti in povečati angleško proizvodnjo orožja, kakor to pišejo švedski li6ti. Dopisniki švedskih listov izročajo iz Londona, da hoče angleška vlada uvesti daljši delavni urnik in sicer urnik za delo čez dan in za delo jx>noči. Podaljšali bodo delavni čas tudi za ženske, ki so do 6edaj 6mele delati samo jx>-dnevi. Sovjetska vojska odšla iz Perzije Stockholm, 28. okt. AS. Švedski listi so iz Perzije prejeli poročilo, da je večina sovjetske vojske, ki je sodelovala pri zasedbi Perzije, odšla iz Irana na pomoč razbitim vojskam maršala Timošenka. Te ruske čete so se najprej umaknile proti Kavkazu, nato pa še bolj proti severu, kjer Sovjeti pripravljajo novo fronto. Sovjeti pa so imeli v Perziji samo pet rednih divizij in eno motorizirano. V Perziji so sedaj skoraj samo angleške čete, Iz italijansk*: revije »Aui."\i-chia« posnemrmo naslednje zanimive podatke o novih virih surovin za celulozo, ki je danes potrebna za izdelovanje tekstilij vseh vrst. Dosedaj je bila glavna surovina za celulozo les. V Nemčiji n. pr. se je proizvodnja lesa od leta 1933 dalje podvojila, toda leta 1933 ie vzela industrija za proizvodnjo umetnih tekstilnih snovi 4.5%, sedaj pa jemlje že 22.5% vse proizvodnje celuloze. V prvih časih se je za celulozo porabljal predvsem smrekov les, v zadnjih časih pa je v veliki meri narasla poraba bukovine za izdelovanje umetnih tekstilnih snovi. V iskanju novih surovin za tekstilno industrijo so začeli s poskusi rabiti tudi druge gozdne rastline in drevje za proizvodnjo celuloze. Poleg tega pa so se množili tudi poskusi, kako bi proizvodnja umetnih snovi za tekstilno industrijo shajala brez celuloze. Toda brez celuloze kot podlage se ne da izhajati. Zaradi tega je nastala potreba še bolj porabljati obstoječe vrste lesa za proizvodnjo celuloze, nadalje pa so začeli v vedno večji meri gojiti one vrete lesa, ki dajejo dovolj celuloze. V prvi vrsti so začeli predelovati slamo, ki je doslej služila samo za izdelavo papirja in lepenke slabših vrst. Uspelo je tako obdelati slamo, da služi za proizvodnjo celuloze v tekstilne svrhe. V ta namen ni bilo treba dosti skrbeti za izboljšanje kakovosti slame. Za proizvodnjo celuloze pa pridejo v poštev še leseni ostanki stebel lanu, konoplje in krompirja ter hmelja, katerih pa ni na razpolago v velikih količinah. Zlasti za krompirjeva stebla se je izkazalo, da so zelo porabna za celulozo, ki je potrebna za tekstilno industrijo. Toda vprašanje je bilo v tem, da ni bilo dosti velikih količin te surovine na razpolago in poleg tega prihajajo v Iz Goriške Kako je i letino v idrijskem okraju. Pridelek krme je v vsem okraju zadovoljiv. Za živino je zadostno poskrbljeno in se nam v tem pogledu ni bati praznih hlevov. — Na delu pa je posebna komisija, ki hoče našim živinorejcem pomagati do plemenske živine. — Mimo krme so pa skoraj vsi letošnji pridelki bolj piškavi in kilavi. Na Gorah in na Ledinah sta pšenica in oves slabo obrodila. Sadja je na splošnem zelo malo, samo nekatere vasi so pridelale nekaj jabolk. Hude slane v začetku oktobra in mrzli vihar, ki je divjal 12. oktobra, 60 pokončale ajdovo in fižolovo letino. Repa in kapus sta lepa. V Sp. Idriji je pšenico, ječmen in fižol močno poškodovala toča, pač pa so v višjih legali dobro pridelali oves. Sadja v dolini ni nič. Tudi zelje in repa sla spodaj slabša kot v hribih. Zlasti hudo je, kor je krompir slab. V Sp. Idrijo so ga uvozili že nekaj stotin kvintalov. Poskus z belo peso se ni obnesel. Očividno la vrsta ni za tukajšnjo zemljo. Namesto debelih, težkih sadežev kot so pri rdeči pesi v navadi, so kmetje dobili nekaj belih repkov. Vihar od 12. oktobra je bil v S|>od-nji Idriji tako močan, da je grozil strehi župne cerkve. Nekaj kosov opeke jo že odnesel. Zastoj v ljudskem gibanju. Na Gorah nad Idrijo so imeli 22. maja letos zadnji pogreb, dne 8. julija pa zadnji krst. Poroka. V torek, 28. oktobra se je v Gorici poročil prof. dr. Vitko Plesničar z gdč. Maro Sorta iz Gaberja na Vipavskem. Želimo obilo božjega blagoslova! Trgatev nn Zg. Vipavskem. Glavna trgatev v vsem našem okolišču je bila v tednu po nedelji 5. oktobra. Stari Vipavci pravijo, da tako prijetnih in lepih jesenskih dni, kot so bili dnevi letošnje trgatve, še ne pomnijo. Trgatev pa kljub temu ni potekla v običajnem vipavskem razpoloženju. Slabo vreme v maju, rosa, pomanjkanje galice, zamujeno škropljenje, nesrečna peronospora, ki se je nato razpasla in še razne druge vremenske neprilike so povzročile vinorejcein v teku leta mnogo preglavic in neprijetnosti ter so škodovale tudi trli. Pridelek ni velik in je zapoznelo dozorel, tako da naša žlahtna kapljica v večini primerov po kakovosti ni pridelek najboljših let. Biti pa moramo vendar hvaležni Bogu, Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« poštev prevozni stroški. Računajo, da pride na vsak hektar donos 1000 kg suhih stebel, ki so primerna za obdelavo z donosom 30% v celulozi in izkoriščanjem do 40% površine. Tako bi se dobilo 300.000 ton celuloze, kar krije okoli 20% vse nemške- proizvodnje celuloze. Porabljati pa se dajo tudi koruzna stebla, nadalje stebla sončnic. Naslednje številke nam kažejo račune: za proizvodnjo 1000 ton umetnih snovi je potrebno: iz lesa: 1.2000 ton celuloze, t. j. 6000 kub. metrov lesa, za kar je potrebno izkoristiti 1000 ha gozdov; trsja: 1.100 ton celuloze, t. j, 3.200 ton trsja na 110 ha zemlje. Z enega hektarja zemljišča se lahko dobijo naslednje količine surovin za umetne tekstilne snovi: trsje (arundo donax) 9.000 kg snovi, topol, gojen na polju 5000, koruza 1200, les v gozdu 1000, konoplja 800, lan 500 .bombaž 300 in krompirjeva stebla 250. Poleg surovine pa je važna tudi kakovost pro-izvajane celuloze, ki se zlasti vidi v nadaljni sposobnosti za predelavo in v možnosti popolnega očiščenja. Čista naravna celuloza se dobiva samo v izredno majhnih količinah in sicer v mahu na bombažu, kar pa je predragocena surovina za izdelovanje celuloze na kemični način. Sedaj se porabljajo samo odpadki bombaža tako imenovani linters za izdelovanje celuloze, pa še ti po beljenju. V industriji umetne svile ie namesto tega stopila samo lesna celuloza, ki daje v proizvajalnem procesu po alkalinizaciji najbolj čist proizvod. V državah, kjer ni dovolj omenjenih bombažnih odpadkov, je treba nadomestiti popolnoma te odpadke. Vprašanje, kako povečati porabo umetnih snovi, ne da bi se dodajali že omenjeni bombažni odpadki, se ne da rešiti samo s proizvodnjo celuloze visoke vrednosti, temveč je vsekakor taka proizvodnja samo eden predpogojev, ki je nujno potreben za uresničenje tega cilja Ljubljana ob obletnici Pohoda na Rim Ljubljana. 28. oktobra. Pomembni državni praznik, obletnico pohoda na Rim, je Ljubljana proslavila nad vse slovesno. Z vseh poslopij so oznanjale vihrajoče zastave, da obhajamo XIX. obletnico, odkar je revolucionarna armada pod vodstvom Duceja začela pohod na Rim. Zveza bojevniških fašijev jc ta jubilej proslavila z nekaterimi lepimi prireditvami v Ljubljani. Ob desetih dopoldne je bila najprej v stolnici maša v spomin padlih ined revolucijo. Najsvetejše daritve so se udeležili Eksc. Visoki Komisar, Poveljnik Armadnega zbora Eksc. general Robotti in divizijski general Orlando. Navzoči so bili dalje vsi poveljniki v Ljubljani nastanjenih vojaških edinir s številnim častniškim zborom. Prav tako so prihiteli k spominski maši predstavniki Fašija, tako podtajnik Zveze, podpoveljnik GIL-a, politični podpoveljnik Fašija in številni drugi. Polnoštcvilno je bil zastopan konzularni zbor v Ljubljani. Predstavništva oblasti in uradov so poslala vsa svoja zastopstva. Ljubljanskega župana je zastopal podžupan dr. Ravnikar, številno jo bito tudi zastopstvo občinskega sveta. Najsvetejšo daritev v spomin padlih v revoluciji je daroval kanonik Vovk ob številni asistenci, knezoškof dr. Gregorij Rozman pa je bil navzoč v koru za oltarjem. Vso slovesnost je povzdignil šenklavški pevski zbor, ki mu je dirigiral dr. Kiniovec, medtem ko jc orglal ravnatelj stolnega kora g. Snoj. Povci so peli mašo »Missa seraphica« od p. Hiigolina Sattnerja. dalje Foer-sterjev Graduale, po darovanju pa so zapeli »Kri- stus Kralj« v Tomčevi priredbi. Vsa razsežna stolnica je bila med spominsko pobožnostjo napolnjena do zadnjega kotička. Popoldne je bila ob pol štirih v Fašističnem domu druga prisrčna slovesnost. Podeljene so bile lepe nagrade dijakom, ki so se najbolj izkazali pri učenju italijanskega jezika. Ob petih popoldne pa je bila v Vladni palači proslava Pohoda na Rim, pri kateri jc bilo dano izčrpno poročilo o delovanju Ljubljanskega Fašija. Čestitke poveljnika XI. armadnega zbora ob jubileju Pohoda na Rim Zveza bojevniških fašijev v Ljubljani objavlja: Pozdrav Poveljnika XI. Armadnega zbora Črnim srajcam: Ob XIX. obletnici pohoda na Rim je Poveljnik XI. armadnega zbora Eksc. general Mario Robotti poslal zveznemu tajniku v Ljubljani naslednjo brzojavko: »Na dan, ki nam kliče v spomin slovesni in veliki zgodovinski dogodek, s katerim sc je začelo novo slavno razdobje, pošilja XI. armadni zbor Črnim srajcam Ljubljanske pokrajino svojo tovariške pozdrave v prepričanju, da bo s skupno vero in sodelovanjem dosežena gutova zmaga.« Eksc. Grazioli je na brzojavko odgovoril takole: »Črne srajce nove Ljubljanske pokrajino s hvaležnim srcem vračajo vam in XI. armailncmu zboru tovariške pozdrave ob obletnici zgodovinskega Pohoda na Rim, s katerim so je začela nova doba italijanskega Imperija.« Predstave Dopolavora v Ljubljani Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani bo po navodilih, ki jih je dobil od Eksc. Visokega Komisarja, organiziral naslednje predstave, katerih se lahko udeleže nekatere kategorije uradnikov in delavstvo: Operne predstave v opernem gledališču v Ljubljani: Petek, 31. oktobra ob 17.30: Strauss: »Netopir«. — Petek, 14. novembra ob 17.30: Puc-cini: »Boheme«. Dramska predstava v dramskem gledališču: Sobota, 22. novembra ob 14.30: Camasio-Oxilia: »Zbogom, mladost!« Igrali bodo člani dramskega in opernega gledališča v Ljubljani. Vstopnice morejo kupiti uradniki in delavci, katerih mesečne plače ne presegajo 700 lir. Ceno za vstopnice so naslednje: Operno gledališče: Sedeži v parterju in lože brez razlike na vrslo in red so vsi po L. 2.50; galerijski sedeži so vsi po L. 0.50. Dramsko gledališče: Sedeži v parterju in ložah brez razlike glede na vrsto in red vsi po 2 liri; galerijski sedeži vsi po L. 0.50. Srednje lože imajo prostora za šest sedežev, stranske pa za pet. Vstopnice bodo naprodaj pri Pokrajinskem Dopolavoru na Taboru št. 13 po posredovanju pristojnih uradov, pri katerih so uslužbeni uradniki ali delavci. Delavci in uradniki, ki bi hoteli kupiti vstopnice za te predstave Dopolavora, se morajo obrniti do svojih vodij, ki bodo izpolnili posebne pole pokrajinskega Dopolavora. Te Sodobno zatajevan:« Čudno je slišati, pa je vendarle res, da je moderni človek, čeprav je še tako nagnjen k nebrzdanemu uživanju, vendarle prav močno zavzel za askezo, zatajevanje in je to celo značilna poteza sodobnega človeka. Predvsem imamo tu različne muhe, ki jih narekuje kraljica moda, pa ki glede na okrutnosti mučenja sn-megu sebe prekašajo vse, kar koli poročajo zgodovinarji na zatajevanju stnrovc.ških ste-brovnikov, ki so tnko krotili svojo mesenost. To mora človek hočeš-nočeš posebno v teh nenormalnih časih opaziti, v časih, ki že sami po s-bi s svojimi mučnimi nadlogami in skrbmi nalagajo na posameznike sitnosti in bremena, tako dn bi si pameten človek dejal, da je tozadevno že vsega več ko preveč. Pa ne: moderna askezo, nc le da se obremenjuje z vsakdanjimi nadlogami, ki sjiodjedujo dobro voljo in zdrav j? telesa in ki so pač v teh časih neizogibne. marveč sj jih poveča še z vsakovrstnimi mukami, ki si jih človek sam izmisli. Ti čudni asketje, kj si srčno žilo spodvežejo z. ozkimi, trdimi ovratniki, te požrtvovalne, po visokih petnli stopicljajoče asketinje, ki se stisnjenih zob podvržejo po več ur trajajoči muki nenaravno nategnjenih mišic: vsi ti so žrtve prostovoljnega niučeništva, ki bi bilo pač vr dno česa boljšega. Da si kaka divjakinja iztegne obroček skozi nosnico, kot to predpisuje lepotni zakonik v nekaterih čezmorskih pokrajinah ondotnim »damam«, brez dvoma ni prijetno. Vendar je to nedolžna igrača spričo neznanskih, ure in ure trajajočih muk, ki se jim I rade pridružijo noše asketsko nadahnjene so-dobnice dn dobijo nakodrano pričesko, pn dn aan nrett vsako predstavo. Vstopnice za predsta- so ?ndiilirnn,- na vse mogoče načine. In kaj ve Dopolavora v gledališču sploh ne bodo naprodaj. Sanitetna kolona, ki je obiskala 150 krajev, je ugotovila: ietika je pri nas močno nazadovala Najbolj zdrava kraja sta Dolenja vas in Ribnica Ribnica, oktobra. Te dni je obiskala sanitetna kolona Ljubljanske jx>kra jine Kočevje, Dolenjo vas in Ribnico in izvršila več tisoč zdravniških pregledov. Avtokolono vodi direktor g. dr. Duce, dodeljenih pa mu je 6 zdravnikov-specialistov, s|)e-cialist za notranje bolezni, specialist za očesne bolezni, dalje za grlo. nos, ušesa, zobni in ustni ■ specialist, rentgenolog, pediater, specialist za otroške bolezni ter 5 zaščitnih sester. Predvsem obiskuje sanitetna avtokolona šolske okoliše, je pa brezplačno na razpolago tudi prebivalstvu z nasveti, recepti in v omejeni meri tudi z zdravili. Do sedaj je obiskala kolona 150 krajev oziroma šolskih okolišev. V splošnem je zanimanje za obisk potujoče Sanitetne kolone zelo veliko, tem večje zlasti v oddaljenih krajih in v krajih, kjer prebivalstvo nima sredstev, da bi plačalo zdravnika. V Dolenji vasi, ki jo po primerjavi statistike, ki jo vodi avtokolona, prištevajo med najbolj zdrave in po telesnem razvoju najkrepkejše kraje na Dolenjskem, so izvršili zdravniki 1697 pregledov, v Ribnici pa celo nad 3000. Tudi Ribnica ne zaostaja daleč za Dolenjo vasjo v zdravstvenih in socialnih razmerah. Prebivalstvo je precej zdravo, posebno razveseljivo pa je, da je tuberkuloza močno nazadovala. medtem ko so bolezni obtočil in srca ter želodca in prebavil postale številnejše. Zanimiva so opažanja, da imajo posamezni kraji različne krajevne zdravstvene razmere glede na (posamezne bolezni. Tako n. pr. so kraji, kjer ie zelo pogosta golšavost, predvsem v okolici Novega mesta in v Beli Krajini, dočim so te bolezni na Kočevskem in Notranjskem redke. Očesnih bolezni razmeroma ni mnogo, vsaj takih ne, ki bi bile posledica trahoma ali pa spolnih bolezni. Tako tudi slepcev ni mnogo. Zelo malo se prebivalstvo briga za nego zobovja, tako da je zobovje otrok prav slabo. Prebivalstvo si popravlja zobovje šele v letih, in še to v majhni meri. Garij je kljub slabim stanovanjskim in higienskim razmeram mnogo manj, kakor so domnevali zdravniki, ki imajo opravka z ljudskim zdravljenjem; so pa še redki primeri. Posebno zanimivo je poleg tega opazovanje, kako se razvija prebivalstvo, zlasti otroci. Razvoj ee razlikuje po pokrajini kar 2—3 leta. Tako je notranjski otrok pri 10 letih toliko razvit kakor belokranjski pri 12 letih. Duševne zaostalosti pri otrokih ni mnogo, kar pa jo je, izvira iz družin, ki so vdane alkoholu. Nalezljivih bolezni v pokrajini ni, le sem pa tam so kraji, kjer trenutno razsaja epidemija oslovskega kašlja. Poudariti moramo, kar smo ugotovili, da so nekateri otroci slabo oblečeni in obuti, sicer ne povsod, v nekaterih obubožanih krajih pa v toliki meri, da je že to hudo. saj bi moral biti vsak otrok obvarovan pred mrazom. Zanimivo je, da otroci z vsem zanimanjem in pozornostjo sledijo in se udeležujejo preiskav, prav tako tudi odrasli. Ko pride sanitetna avtokolona v kraj, navadno dopoldne ni velikega obiska, ko :pa ljudje vidijo ljubeznive zdravnike, postanejo zaupni in kar v trumah prihajajo k pregledom. Kes je, da zdravniki izvrše mnogo pregledov, ker pa so skrbni in ljudski ter imajo na krasnih in moderno opremljenih vozovih, razdeljenih na posamezne oddelke, najmodernejše aparate: rentgenski aparat, aparate za manjše operacije in prenosljive aparate, store zdravniki mnogo koristnega za ljudsko zdravje. — Poleg tega zbirajo zdravniki statistiko, iz katere bi se tnogli že zdaj povzeti zanimivi in koristni zaključki. Najvišje cene za cvetje in vence v Ljubljani Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino je 25. t. m. s svojim odlokom VIII-2 št. 1262-1 določil naslednje najvišje dopustne cene cvetju in vencem v Ljubljani: Šopek z najmanj 8 komadov preprostih, ne-gojenih, doma pridelanih krizantem 3 lire; cvetovi žlahtnih, pri domačih vrtnarjih v toplih gredah gojenih krizantem po velikosti od 33 do 0 lir posamezen cvet; cvetovi žlahtnih krizantem, ki so jih umetno vzgojili zasebniki in okoličani največ 3 lire cvet; vejica malionije, dolga od 30 do 50 cm, pol lire; vejica malionije, dolga nad 50cm, 1 liro; navadni zeleni kmečki venci po velikosti od 3 do 5 lir. Te cene veljajo v Ljubljani do ponedeljka 3. novembra zvečer ter morajo imeti vsi venci, šopki in cvetje ter sploh vsi izdelki iz cvetja in zelenja tudi na živilskem trt'" vidno označene cene. Opombe k nedeljskim športnim dogodkom Ko so na Stadionu metali kladivo, so se začeli gledalci pomikati proti metalcem. Ljubljančan hoče videti vse od blizu. Dobili smo vtis, da bodo morali postati metalci obzirni, zakaj krog radovednežev se je vedno bolj ožil. Na račun gledalcev je padla opazka, ki je bila na mestu. »Pridite bliže, bomo čez vas metali,« se je odrezal nekdo pri železnem obroču. Na stran šalo. Metalno orodje je smrtno nevarno. Zato morajo biti gledalci pri velikih kakor tudi malih prireditvah na mestu, ki je za njih določeno. * • Med tekmovalci na Stadionu smo videli tudi atleta s poškodovanim ramenom. Ni mu dalo miru in tekmoval je kljub temu, da mu je zdravnik predpisal mirovanje. Njegovo aktivnost moramo označiti kot nediscipliniranost, zakaj atlet mora znati tudi počivati. Veliki atleti počivajo vsako leto vsaj en mesec, v življenjski SDortni karieri pa včasih tudi dalje časa. Ko je Nurmi čutil, da je utrujen, je počival vse leto. — Tudi na nogometnem igrišču smo opazili v nedeljo igralca s poškodovanim kolenom. Poudarjamo, da je popolno zdravje temeljna osnova in izhodni točka .športnih uspehov. Bolan športnik naj se disciplinirano zdravi, naj opusti trening in kar je glasno, ne sme nastopati. V nedeljo je gostoval v Ljubljani SK Elan iz Novega mesta. Igro proti slovenskemu prvaku je sicer izgubil z veliko razliko 10:8), vendar smo gledali s simpatijami in zaupanjem na postavnih 11 fantov, ko so zapustili igrišče. To niso naveličani tekmovalci, pač pa ljudje, ki igrajo nogomet s srcem in veseljem. Zvedeli smo, da večinoma rami skrbijo za svojo opremo in da si tisti, ki kaj imajo, tudi sami plačajo potovanja. Tak odnos do športa in do kluba pomeni moralni kapital, ki obeta novomeškemu športu napredek in boljše dni. Trdne in veljavne športne klube v Novem mestu pa mora želeti vsakdo, ki mu je na tem, da Dolenjska tudi v športnem oziru napreduje. V nogometu orje Elan ledino. Kdo jo bo oral v smučanju? Kdo v plavanju? športni dan na Jesenicah V zvezi z novo reorganizacijo športa na Go- ■ renjskem je priredilo Koroško športno okrožje { preteklo nedeljo na Jesenicah več tekmovanj v ' rokometu, lahki atletiki, nogometu in boksu. Prireditev se je vršila na igrišču Kranjske industrijske družbe, prisostvovali pa so ji med gledalci tudi zastopniki oblasti in vodilni funkcionarji KID. Po otvoritvenem obredu sta nastopila dva celovška kluba z rokometom. KAC je premagal DTB s 4:2 (1:0). Tekmovanje lahkoatletov je dalo sledeče izide: 400 m: 1. Klinar, Jesenice, 54.8 sek., 2. Hol-tschl. Celovec, 55.5. 3000 m: 1. Schneider. Celovec, 9:46.5 min., 2. Rolhmayer, Celovec, 9:47.6, 3. Benedičič, Jesenice. 10:03. Skok v daljino: 1. Klinar. Jesenice, 6.08 m, 2. Melchior, Beljak, 6 m, 3. Florian, Beljak, 5.61 m. Nova odmera sladkorja, testenin, riža in moke 'Rim, 28, oktobra, Kmetijski minister je odredil, da začne s 1. novembrom veljati nov način odmerjanja sladkorja, testenin, riža, pšenične in koruzne moke trgovcem na drobno in pekom. Vsak trgovec na drobno bo dobil stalno določeno količino omenjenih živil, in ta količina se bo vsak mesec obnavljala na podlagi odrezkov živilskih nakaznic, kolikor jih bo trgovec nabral od svojih odjemalcev v predzadnjem mesecu. Za november bo vsak trgovec na drbono prejel tolikšno količino sladkorja, testenin in riža, kolikor je teh stvari prodal svojim odjemalcem v mesecu septembru, poleg tega pa še 10 odstotkov septemberske količine, zaokroženo na kg. Kar se tiče pšenične in koruzne moke, jo bo trgovec dobil tisto količino, l1« ves dan k Sv. Križu enako kot v četrtek, popoldne pa še proga >4« z Viča mimo glavnega kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Vič. V petek popoldne bodo torej vozile k Sv. Križu proge >1«, »2« in >4«, torej vsi vozovi šišenske, viške in moščanske proge. V soboto na dan Vseh svetih 1. novembra in v nedeljo 2. novembra bodo vozile k Sv. Križu ves dan vse proge takole: Proga *1« iz Podgore po Ajdovščini in mimo glavnega kolodvora k Sv. Križu ter po tej poli nazaj v Šiško ali Podgoro. Proga »2« bo krožila v smeri Sv. Križ, glavni kolodvor, glavna pošta, Poljanska cesta. Sv. Križ. Proga »3« z Rakovnika po Poljanski cesti k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Rakovnik. Proga »4« z Viča mimo glavnega kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Vič. Proga >5« bo krožila v smeri Sv. Križ, Po-lianska cesta, glavna pošta, glavni kolodvor k Sv. Križu. Na odseku Hrvatski trg—Moste bo oba dneva nihalni promet s prestopanjem na Hrvatskem trgu. Oba ta dva dneva, torej na praznik Vseh svetnikov 1. novembra in v nedeljo 2. novembra se vozovi ne bodo ustavljali na postajališčih Vil-harjeva cesta, Savska cesta, Žale in Linhartova cesta. V ponedeljek 3. novembra na dan Vernih duš bo ves dan vozila k Sv. Križu tudi proga >1« enako kot v petek 31. t. m., torej iz Šiške mimo glavne pošte po Poljanah. Hrvatskem trgu, Jegli-čevi in Šmartinski cesti k Sv. Križu ter po isti poti nazaj proti Šiški. Potnike prav vljudno prosimo, naj vstopajo le pri zadniih vratih, izstopajo pa samo pri prednjih vratih. Še posebno pa prosimo potnike, naj ne stoje na zadnjem stojišču, dokler je v vozu še kaj prostora. Potniki naj se torej vedno pomikajo od zadnjih vrat skozi voz proti prednjim vratom in proti izhodu, da ne bo gneče in zamud zaradi nepravilnega vstopanja in izstopnnia tpr zaradi nepotrebne gneče na zadnjem stojišču. Vožnja na stopnicah je policijsko najstrožje prepovedana. Vse, ki se poslužujejo električne cestne železnice, pa spet prosimo, naj pripravijo kovani drobiž za vozovnice. * 1 Pergolesejev oratorij Stabat Mater spada med tovrstna klasična dela ter je bil komponiran v prvi polovici 18. stoletja na podlagi starega italijanskega teksta ki ga je napisal Jacopo de Benedetli, imenovan Jacopone da Todi, ki je umrl leta 1306. Delo ima 12 točk v katerih se vrstijo dueti in arije za sopran in za alt, s spremljeva-n.jem godalnega orkestra in klavičembala. Pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca in sodelovanjem godalnega orkestra bodota izvajali oratorij naši odlični pevki Valerija Hevbalova in Franja Go-lobova. Delo se bo izvajalo na Vernih duš dan in je tako po svoji vsebini kakor tudi muzlkalno-sli prav primemo za ta vofer. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani 3. novembra ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Lep zgled, kako je treba v teh časih počastiti rajne za njih praznike z dobrimi deli, je Ne pozabite! Čez nekaj dni izide tretja knjiga »Slovenčeve knjižnice«, ki vsebuje dve krasni povesti velikega norveškega pisatelja Bjornsona: fDekIica s Prisoj' m fAnže' Naslovno stran je ilustriral J. B e r a n e k. »To sta dve najlepši vaški povesti, kar jih je bilo napisanih v vseh deželah,« je zapisal pariški kritik Van Tigem. Prelepi ljubavni zgodbi, ki ju lahko daste vsakemu v roke. Sončno čtivo v naših družinah, za dolge jesenske in zimske večere. Poezija vasi in prave, mlade ljubezni. V teh časih prelepo vedrilo. vsej naši javnosti dala ga. Irma Stopica, trgovka z železnino na Gos|>osvetski cesti, ki je takoj poslala vsesvetski akciji 1000 lir v počastitev svojega pokojnega soproga g. Franca Stupica. Dobrosrčni dami, ki se na tako plemenit način zaveda pomena vsesvetske akcije, izreka Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih zlasti za dobri zgled, ki ga je kot predstavnica mehkega ženskega srca dala posebno tudi vsem gospodom tovarišem iz trgovskih in sploh pridobitnih krogov. 1 Cvetje na grobovih je pač najlepši okras in tudi vsesvetska akcija nikdar še m niti mislila na to, da bi preganjala z grobov cvetlice, Vsesvetska akcija pa tudi še nikdar ni prodajala niti sveč niti preprostih vencev, temveč je svoje sveče in vence vedno dajala sumo za potrdilo, da so se lastniki grobov in svojci umrlih odkupili prevelikega razkošja na gro-liovili. Vsesvetska akcija namreč nikdar ni hotela niti nameravala delati škode nušim zasebnim vrtnarjem po mestu in okolici, še man j pa našim poklicnim vrtnarjem' in cvetličarnam, ki plačujejo da\ke in naj razno vrstnejše dajatve za mestno občino ter s tem prispevajo tudi h kreditom za socialne namene. Sami vrtnarji in cvetličarji pa v teh časih gotovo obsojajo neokusno bahato razkošje na grobovih, saj spreten vrtnar s svojim cvetjem lahko naj-okusneje okrasi grob tako, da se nikdo ne bo zgledoval nad bahaštvom. Ker ima letos vsesvetska akcija le skrajno omejeno število vencev na razpolago, bodo premožnejši sloji svoje grobove seveda še vedno okrasili tudi z venci in šopki cvetja, vendar bodo pa vanje zataknili nakaznice vsesvetske akcijc ter se tako izognili opazkam, češ, da pri razkazovanju svojega bogastva niso niti najmanj mislili na revne soobčane ter niso marali svojih rajnih počastiti z dobrim delom. Vsak vrtnar, ki ima okus, bo seveda znal uvrstiti venec in sveče vsesvetske akcije tako med svoje cvetje, da bo tako okrašeni grob vse občudovalo in hvalilo. 1 Lovsko veselje po Barju. Zadnja nedelja je bila dobrodošla mnogim ljubljanskim lovcem, ki so krenili na Barje, kjer so imeli po mnogih krajih prav čedne uspehe. Nastrelili so 15 zajcev, mnogo kljunačev in drugih ptic. Gledališče Drama. Sreda, 29 oktobra: »Dva bregova«. Red li. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.30. — Četrtek, 30. oktobra: »Nocoj bomo improvizirali«. Red Četrtek. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Petek, 31. oktobra: zaprto. — Sobota, 1. novembra: »Hamlet«. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. — Nedelja, 2. novembra- »Šesto nadstropje«. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Opera. Sreda, 29. oktobra: »La Boheme«. Red Sreda. Začet ekob 18.15. Konec ob 21. — Četrtek, 30. oktobra: zapito. — Petek, 31. oktobra: »Netopir«. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. — Sobota, 1. novembra: »Faust«. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21, Radio Liubliana Sreda, 29. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Operetna glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. —■ 12.15 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza. — 12.35 Koncert tenorja Antona Sladoljeva 6 kitaristom Stankom Prekom. — 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Godalni orkester pod vodstvom Manna. — 13.45 Operetna glasba. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Sodobne pesmi. — Orkester pod vostvom Zcnia. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Pesmi in napevi. — 17.30 Orkester Glasbene Matice v Ljubljani. — 19 »Parliamo Pita liano*, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Pe6mi in napevi. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Kontraalt Franja Golobova, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 20.50 Koncert organista Pavla Rančigaja. — 21.20 Koncert violinista Karla Sancina in pianista L. M. Škerjanca. — 22.10 Koncert violinista Arroga Serata in pianista Renata Josija. — 22.45 Radij, poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška c. 47. Poizvedovanja Izgubila sem prstan s temno modrim kamnom v podolgovati obliki, obrobljen z malimi belimi kamni. Prisrčno prosim srečnega najditelja, da ga odda proti nagradi v upravi tega lista. Iz Gorenjske Učiteljski pomočniki na Gorenjskem in Koroškem. Kakor poročajo nemški listi, je na Koroškem, kamor zdaj 6pada tudi Gorenjska, nastalo veliko pomanjkanje učiteljstva, ker je na eni strani bilo treba več učiteljev poklicati pod orožje, na drugi strani pa je s Koroškega moralo mnogo učiteljev na Gorenjsko. Da nadomeste manjkajoče število, so oblasti sklenile uvesti pomožne učitelje, ki jih bodo imenovali učiteljske pomočnike. Že 1. avgusta 60 odprli prvi tečaj za šolanje učiteljskih pomočnikov, ki 6e ga je udeležilo 73 gojencev. Zdaj je bil ta tečaj končan ter je skušnjo izdelalo 45 tečajnikov. Nekateri so tečaj že poprej zapustili, ker niso bili sposobni. Ti so se vrnili k svojemu prejšnjemu jjoklicu. V takem tečaju, ki traja tri mesece, se učiteljski pomočniki uče narodne politike, pedagogike, plemenske politike, znanosti o dedovanju, jezika, telesne vzgoje, zgodovine, zem-ljepisja, naravoslovja, risanja, ročnih del, računstva, znanosti o prostoru itd. — Dne 1. novembra bodo li učiteljski pomočniki začeli delovati. Učiteljsko zborovanje v Radovljici 60 imeli pretekle dni. Poleg učiteljev 6e ga je udeležil šolski pooblaščenec Planteau, politični komisar dr. Doujak. Govorili pa so: učitelj Plaikner o kulturnih nalogah na Gorenjskem, dr. Koschier o slovenski narodni umetnosti, posredovalki nemške kulture, Pečaver jc govoril o odločilnem prostoru ob Sredozemskem morju, carinik iz Kranjske gore je kazal film o službi obmejne straže in učiteljstva v Kranjski gori. Drugi dan je govoril šolski pooblaščenec iz Kamnika Praš o urejevanju prostora v Evropi, dr. Jeucht pa o telesni vzgoji. Zborovanje Žagarjev, ki 6e jih je zbralo menda kakih 100 iz vse Gorenjske, je bilo te dni v Kranju. Govorili so: generalni direktor Thomasser. Hart-lieb, TSdtmann, Nadmessnigg in solnograški odposlanec \Vollmann. Nove hiše v Kamniku. Nova oblast je takoj ob začetku dala staro hišo okrajnega glavarstva povečati in preurediti. Hiša je dobila novo nadstropje. Te dni so bila vsa dela končana. Ob tej priliki je bila slovesnost, ki se je udeležil 6am politični komisar dr. Dulling s svojimi sodelavci in podjetnikom ter delavci. Dograjene so tudi druge nove hiše. Tako je Koroška zveza uobiia svojo hišo, nova je tudi glavna šola, dalje učiteljska in uradniška stanovanjska hiša ter mestno kopališče. Železnica gradi stanovanjske hiše na Koroškem, kjer jih bo zgrajenih 824. Dograjenih je v Podkloštru 40, v Spitalu 32, v Beljaku 04, v Celovcu 76, v Št. Vidu na Glini 60 slanovanj. Nova hladilnica za meso v Celovcu bo posebnost svoje vrete, kakor pišejo nemški listi. Celovec v svoji klavnici sicer ima hladilne prostore, ki pa 60 za zdaj premajhni in tudi ne več dovolj moderni. Zdaj bodo zgladili tako hladilnico, kjer bo tako zmrznjeno, ga bodo spravili v druge prostore, kjer je le 6 stopinj mraza. Tam ga bodo hranili. Poleg te hladilnice bo še poseben prostor, kjer bodo v mrazu 2 stopinj hladili tisto meso, ki je ikrasto. V tem mrazu bodo ikre po 36 urah uničene, ter 1x3 meso užitno in zdravo. Prav tako nameravajo napraviti še posebno klavnico za svinje in drugo klavno žival, ki ima kako kužno bolezen. Tudi meso teh živali bodo |>osebej obdelovali, da bodo bolezenske klice uničene in meso zdravo. Iz tega mesa bodo izdelovali konzerve. Iz Spodnle štajerske 500 zborovanj je preteklo 6oboto in nedeljo priredila Domovinska zveza po raznih krajih Sp. Stajerja, Zgolj v Mariboru je bilo tista dva dni nič manj kakor 26 zborovanj. Vsa zborovanja 60 imela namen utrjevati nemško misel ter ljubezen do Hitlerja. »Velik narod se vrača domov v Nemčijo«. Pod tem naslovom prinašajo nemški listi obširno poročilo, ki ga je v Gradcu v dvorani »Siidmarke« imel dr. Straka o delovanju nemške »Siidmarke« in nemškega >dbodi konja in misli na to, kako boš ušel!« je vpil za Miškom Netopir. Mišek je 6jx>dbodel konja. Šlo je kakor z vetrom. »Še hitreje! Spodbodi do krvi, ako ne gre drugače! Razdalja med menoj in med zasledovalci 6e mora podaljšati!« je ukazoval z rjovečim glasom tolovaj. »Ti grda pošast! Dal Bog, da bi si zlomil vrat!« mu je zabrusil Mišek nazaj. Naenkrat je Netopir ustavil svojega konja. »Dovolj sva se upehala, prijatelj. Konji naj se odpočiieio!« ie rekel Netopir, ko je dvigal 6vojo masko. »Gospod Lisjak!« je kriknil Mišek. Kar vrglo ga je 6 konja. »Da. Gospod Lisjak sem. Zate in še za marsi-kogar — gospod Lisjak. Na fronti pa so mi rekali »Mrtvaško oko«. »Kdo bi si bil mislil, da ste to vi!« se je čudom čudil Mišek. Namah je prišel Netopir, gospod Lisjak ali Mrtvaško oko, ali,'kakor že hočete reči, prazniti vrecice z denarjem, ki jo je vzel Mišku in polniti žepe na sedlu svojega konja. »Vsak čas naju utegne dohiteti policija. Jaz vzamem denar, ti pa ostani tu!« je ukazal Mišku. »Ne pojdete dalečl« je rekel Mišek. »V6e bom pojasnil policiji,« je žugai Mišek. KULTURNI OBZORNIK Nov učbenik italijanskega jezika S. Trdina: Libro italiano — Italijanska knjiga Za Lebnovo Italijansko vadnico v drugi izdaji, namenjeno že od začetka šolam in samoukom, smo dobili zdaj prof. dt. Silve Trdinove »Italijansko knjigoc (Libro italiano — Italijanska knjiga, 1. Per le scuole medie ed affini — za srednje in sorodne šole. Ljubljana, 1941-XIX. — Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 98. Cena broširani knjigi 12 lir). Razlika med knjigama dr. St. Lebna in dr. Silve Trdinove je zelo vt*!ika. Lebnova knjiga se zdi na prvi pogled natrpana, saj podaja vso snov z odtenki vred v dv^h tečajih. Avtor se pri tem ni smel omejiti na potrebe šole, ampak je moral misliti tudi na samouka. To nobenemu šolskemu učbeniku ni v prid. Hiba je seve samo metodične narave, vrednosti dela samega se ne tiče. Trdinova je imela lažje delo v toliko, ker je pisala samo šolski učbenik in ker je lahko zasnovala delo z ozirom na predvideni novi učni načrt (pouk italijanščine od prvega do osmega razreda) v več letnikih. Prvi je izšel v pričujoči knjigi. Priznati je treba, da je odkupila svoje udobnejše stališče v polni meri z zares spretno in vseskozi živahno zasnovo dela, ki temelji na izvrstnem poznavanju dojemanja mladine na nižji stopnji. Učbenik sicer nima slik, zato so pa vsa važna mesta zelo pregledno grafično poudarjena, kar mi velja več kakor pa zelo problematične ilustracije po šolskih knjigah. Za učitelja, ki hoče podajati snov po neposredni metodi, je knjiga te vrste užitek. Vesela pa je bo tudi mladina, ker bo videla vedno na prvi pogled jedro vsake lekcije in bo čutila, da se je z vsako lekcijo res nečesa važnega naučila. K temu dosti pripomorejo spretno sestavljene vaje, ki v enakovredni tiskarski obliki kar vabijo k učenju. Knjiga priča na vsaki strani, da je učitelju odmenjenega zelo mnogo dela in da je be- F. »Umetnost«, I. VI., št. 1—3 Umetnost, mesečnik za umetniško kulturo, je stopila v šesto leto. Sedaj je izšla v trojni skupni številki ter si je ob tej priliki dala nalogo, da prikaže pregled slovenske povojne umetnosti. Toda za uvod je prinesla sedem celostranskih podob klasičnih likov iz italijanskega slikarstva ter vatikanske /birke stare rimske lastike (Bellini, Palma, Moretto de Brescia; aokoontova skupina, Hermesova glava, Starorimska plastika, Mitrov svečenik). Potem sledi članek Franceta Goršeta: »Slovenska umetnost po prvi svetovni vojni«, ki ni toliko članek o pomenu in vrednosti slovenske povojne likovne umetnosti, kot samo registracija likovnih raz--stav v razdobju 1920—194.1. Tu pa daje ta pregled nastopanja naših umetnikov doma in v svetu podlago za priobčevanje reprodukcij posameznih umetnikov v vrstnem redu, kakor se je javljal pred slovenskim občinstvom. Slike starejših modernistov so vzete večinoma iz Doma in sveta, ki je tedaj redno spremljal slovensko oljliku jočo umetnost. Veliko dejanje te številke umetnosti je, da je zbrala na enem mestu zunanji potek našega povojnega umetnostnega življenja ter predstavila vsakterega teh mladih umetnikov vsaj z eno ali več najbolj značilnimi podobami. Tako se zlasti tujec lahko pouči o naših likovnih razmerah v zadnjem dvajsetletju. ("3 reprodukcij!, kar je že kar lep katalog povojne slovenske umetnosti!) — Kakor je Umetnost v tej trojni številki predstavila ]>ovojno slovensko umetnost, tako obeta prihodnje številke posvetiti našim impresionistom: Tratniku, Vavpotiču, Smrekarju, Gaspariju, Peruzziju, Klemenčiču, Šantlu, Podrekarju, Kambiču, Ro-pretu in drugim ter bomo tako dobili lepe preglede za slovensko umetnost zadnjih 50 let. Pravi impresionisti kakor Grohar, Jakopič, Jama in Sternen pa spadajo že itak med slovenske likovne klasike ter so vsem, pa tudi svetu, dobro znani in cenjeni. Lep, zgoščen in jasen pregled zgodovine celotne slovenske likovne umetnosti pa piše za Umetnost prof. dr. Fran jo Šijanec. škoda, da je s tem pregledom začel v zadnji številki lanskega letnika, ko bi bilo bolj naravno, da je začel 6 to prvo številko, kjer bi bili tako podani najstarejši začetki slovenske umetnosti ter razcvet zadnjih desetletij. Šijanec tu končava s srednjeveškimi gotskimi freskami ter omenja srednjeveške rokopise ter njih likovno opremo, na kar preide k sledem renesanse pri nas. Najprej se ustavi pri arhitekturi cerkve, svetne stavbe (ljubljanski rotovž), dalje ocenjuje kiparstvo (nagrobni spomeniki, oltarno rezbarstvo, plastika) ter slikarstvo (Stična, Sv. Primož nad Kamnikom itd.), ornamentiko, slike na desko itd. Z začetkom baročne dobe se konča v tej številki zanimiv pregled našega starejšega umetnostnega gradiva, ki se bo nadal jeval tudi v prihodnje. Po Steletu, Malu in Steski ter raznih kratkih pregledih v raznih zbornikih, bo tudi ta šijančev pregled dobrodošel zaradi sodobnega gledanja in upoštevanja najnovejših znanstvenih rezultatov. Pogrešamo samo podob, ki bi članek ponazarjale. Ta pregleda 'povojne in najstarejše umetnosti, eden bolj kronikarski drugi esejistično vred-notujoči, sta glavni tekst te trojne številke. Potem sledi kronika tekočih umetnost zadeva-jočih dogodkov, ki so registrirani v rubriki Iz umetniškega sveta. Tu je zabeležen pregled tekočih umetniških razstav doma in v svetu (predvsem v Italiji pa tudi drugod), zabeleženi so obiski italijanskih slavistov, zabeležena je smrt slikarja Kopača, razložena reproduciraiia dela iz italijanske umetnosti in vatikanske zbirke, ocenjeni italijanski katalogi itd. Potem sledi najvažnejši in najduhovitejši članek te številke, kozerija dr Mikuža o umetnosti, Mojzesu, razstavi in naših časih, iz katere se vidi, da prevzema Mikuž Vurnikov pogum v izražanju sodbe ter sodobni kritični odnos do umetniških vprašanj. Taki članki poživljajo revijo, namenjeno likovni umetnosti. Zanimiv je tudi donesek k motivu v umetnosti z objavo najdene fotografije Petkovškove »ljubljenke Katjuše«. po kateri je naslikano njegovo znano »Pismo«. ki je služilo zopet za motiv Sternenu za »čitajočo deklico«. Lep je donesek k zgodovini slovenske likovne umetnosti. V Umetnosti je urednik Miha Maleš že več let prinašal med članki, ki se tičejo likovne umetnosti, tudi literarni drobiž. Sedaj pa je to metodo v toliko korigiral, da je med tekstom priobčil samo Gradnikov prevod Stecche- sedilo v učbeniku samo ogrodje vsake učne ure. To se mi zdi idealno pojmovanje učbenika. Pri učbeniku za samouke je stvar drugačna: vsaka lekcija mora biti v tisku podrobno izdelana. Iz takšnega pojmovanja učbenika skušam tudi opravičiti, da avtorica ne govori o toničnem na- | glasu, da ga nikjer ne označuje ter da navaja ozki in široki o in e ter zveneči in nezveneči s in z samo v slovarju. Zdi se mi, da bi bilo vsaj v tem prvem delu nujno potrebno, da se označijo — če že ne tonični naglas — pa vsaj široki in ozki e in o ter zveneči in nezveneči s in z dosledno v vsem besedilu. Izbiri beril in primerov ni ojjorekati. Nasprotno, skoraj vseskozi je branje zanimivo in živahno, od berilc preko slovničnih vzgledov do vaj (primer: La sala č bella, la stanza e brutta, na str. 20, bi bilo morda bolje nadomestiti z drugim!)- — Pri prostetičnem »i« v: »in Isviz-zera« (28. lekcija, str. 72) pogrešam pojasnila; morda bi bilo bolje, pisati sploh »in Svizzera« (prirn. Bertoni-Ugolini: Prontuario di pronunzia e di ortografia. Roma, 1939-XIX8, E. I. A. R., na strani 27!). Tiskovnih napak skoraj ni (odveč je napaka na 3. strani: o chiusa o aperta — namesto: o chiusa e aperta). Zdaj, ko se nam obeta obvezen j>ouk italijanščine po srednjih in sorodnih šolaha in se bo od najnižjega do najvišjega razreda začel pouk z elementarno stopnjo, se zdi »Italijanska knjiga« Silve Trdinove zelo prikladna za nižjo stopnjo (I. do IV. razred), medtem ko bo Lebnova »Italijanska vadnicat bolje služila v višji stopnji (V. do VIII. razred), j »Italijanska knjiga« Silve Trdinove je pri nas 1 v neki meri nov tip šolskega učbenika in je 1 kot taka vredna pozornosti. Niko Kuret. lijevega ronda Ko listje padalo bo, sicer pa je pesniško gradivo osamosvojil in ga uredil v posebno literarno prilogo »Umetnosti«, pod ločenim naslovom in ločeno paginacijo kot »Živa njiva«. Ta literarna priloga ima nekaj zelo lepih pesniških plodov, tako Gradnikov sonet Tivoli v jeseni, ter njegove lepe prevode Petrarcovih sonetov, posvečenih Lauri (3 soneti). Umberto Urbani prinaša kot v oddol-žitev podobni Prešernov sonet Je od veselja časa... v italijanskem prostem prevodu. Jar-č e v i h Pasijonk sta zlasti zlasti prve dve kitici močni in krepki. Stankova pesem kmetskega doma je najmočnejša s krepko sonato na koncu ter zato bolja kot Gol ar jeva Pesem o njivi, ki je vsa stari, dobri Golar, pesnik njive in njenega blagoslova. Najmočnejša pa je U d o v i č e v o razjx)loženje v Septembrski samoti. Tudi Dušan Ludvik je V meseči- Hichledete sempro lam-pade con quoalo lmballo. Eom Vi asaicnnmo: Qua-1114 • Ecooomla • Grand* auate-kuliralo. Ostanek vseučiliške mladine je bil zastrupljen z masonskim levičarstvoin. ki ie najbolj cvelo na tehnični in medicinski fakulteti, ker je bilo tam največ Zidov in Srtiov. Njih bomo popolnoma iztrebili, tako da bo na hrvatskem vseučilišču samo hrvatska mladina v popolnem pomenu te besede.« Kaznovan, ker ni hotel prodati masti. V Zagrebu je bil kaznovan z 1 dnevom zapora in globo 50 kun Konrad Klemenčič iz Ptuja, ker ni hotel prodati masti nekaterim strankam, za katere je trdil, da niso njegovi stalni odjemalci. Priče njegovih izjav niso potrdile. Hrvatsko jezikovne novotvorbe. Hrvati so začeli s čiščenjem tujk, zlasti tistih, ki so jih radi prej uporabljali Srhi. Sedaj imajo za te tujke že precejšnje število lastnih besed. Če vzamemo iz vsakdanjega življenja: telefon — brzoglas, tramvaj — muajovoc; avtomobil — mjbovoz; ra- dio — krugoval; uniforma — oboja; ali iz znanosti: ginekolog — babac; mitologija — basnopis; patolog — boljoznanac; atmosfera — dahokrug; kronologija — doboslovje; paleografija — drev-nopis; antropologija — čovjekoslovje. Te besede, kolikor se tičejo znanstvenih izrazov, sicer še niso brezobzirno uvedene, kakor brzopis, brzoglas, munjovoz itd., vendar pa jih priporočajo in jih že tudi začenjajo uporabljati. Besede pa niso nove, ampak so vzete iz Šulekovega slovarja izpred 80 let. Nekatere njegove besede od takrat so še ohranjene, kakor zemljopis, prirodoslovac, jezikoslovce, bogoslovija itd. Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« na turneji po Nemčiji. Člani HPD »Kolo* so odšli na turnejo po Nemčiji. Na koncertih bodo izvajali skladbe Vrhovskega, Papandopula, Gotovca, Grgo-ševiča, Brkanoviča in Stolzerja. Pred vsakim koncertom bodo odpeli nemško državno himno »Horst Wessel« in »Lepo našo«. Hrvatski delavci v Nemčiji bodo imeli svojo organizacijo. Po poročilih zagrebških listov bo odpotovalo v Nemčijo trideset mladih intelektualcev, da bodo ustanovili in vodili med hrvaškim delavstvom v Nemčiji delavsko organizacijo »Vstaški delavec«. Zagreb se širi na vzhod. V Dubravi na vzhodni strani Zagreba grade 170 delavskih hiš. To naselje bo nosilo ime naselje dr. Ante Starčeviča. Nadškof dr. Stepinac bo zgradi! za to naselje, ki ima skupno z občino Sesvete 17.000 ljudi, novo cerkev 6v. Mihaela. Na Dubravo bodo razširili tudi tramvajsko, ali kakor se reče sedaj po hrvatsko, »rrtunjevozno« omrežje. Največji vodovod na Hrvatskem. Pod Okičem grade sedaj velik vodovod, ki bo največji na Hrvatskem in bo preskrboval deset vasi z vodo. Stroški za dograditev vodovoda znašajo 15 milij. kun. Zagreb bo dobil ljudske kuhinje. Po povratku iz Nemčije je povedal zagrebški župan, da bodo kmalu uvedli v mestu več velikih ljudskih kuhinj po nemškem vzorcu. Zaenkrat v Zagrebu ne bodo uvedli kart za meso, marveč bodo skušali na drn^o načine preskrbeti za dovoljno in enakomerir > razdelitev mesa med prebivalstvo. Iz Srbije Novi občinski svet v Pančevu. Mesto Pančcvo pri Belgradu je dobilo nov občinski svet; za predsednika je imenovan dr. Antonije Georgijevič. V mestnem svetu je 20 Srbov, 18 Nemcev in 7 Madžarov. Nove cene za drva. Komisariat za cene je določil nove cene za drva, namenjena kurjavi. Tako n. pr. stane: kub. meter bukovih drv 200 din, druga vrsta 185 in tretja 160 din; gabrova drva (po kakovosti) 215, 200, 185; jesenova 190, 175, 150; hrastova drva 185, 170, 145; lipova drva prva vrsta 115, druga vrsta 100 din; vrbovina 120 in 105 dinarjev. Kilogram soli za kilogram pšenice. Meščanom primanjkuje pšenice, kmetom pa soli. Ker zaradi neurejenih razmer živež še ne prihaja v zadostni množini v mesta, so se meščani v Ražnju odločili, da bodo kmetje dobili sol le za pšenico in to v razmerju kilogram soli za kilogram pšenice. Tovarna za bonbone v Kruševcu do tal zgorela. V kruševski »Slogi«, tovarni za bombone in rahatluk je izbruhnil požar, ki je do tal uničil tovarno in še tri lokale v soseščini. V nevarnosti sta bila tudi hotela »Evropa« in »Pariz«. Vzrok požara ni znan. Občni zbor delničarjev PAB-a. Dne 22. oktobra je bil v Belgradu občni zbor delničarjev Privilegirane agrarne banke. Tam jim je bilo sporočeno, da je kmetijski minister imenoval naslednji odbor: podpredsednik Radivoj Nikolič iz Poža-revca, člani uprave pa Džordže Davidovič, tajnik Glavne Zadružne zveze, Cedomir Prokič in Desa Bajič. Diris daje dovoljenje za uvoz moke v BelgTad. Kdor hoče iz dežele prinesti moko v mesto, mora dobiti dovoljenje Dinsa. Diris pospešuje zasebno delavnost za preskrbo z življenjskimi potrebščinami, vendar pa jo hoče nadzirati, ker »istim, ki so se sami preskrbeli moko, vzame pravico na krušne karte za določen čas. General Nedič poziva Srbe v borbo proti komunistom. Srbski listi stalno prinašajo pozive generala Nediča Srbom, naj stopijo med prostovoljce za borbo proti komunistom. »Novo vreme« poroča, da so sc nekateri že odzvali temu klicu in ua se je doslej n. pr. v Obrenovcu prijavilo že 700 prostovoljcev. Prva partija 26 " Kakšno junake?« >No, te, ki to pišejo. Ne moreni trpeti, da bi mo nekdo potem trepljal po rami in pravil: junaki Plačajo naj, ali pa nič, ampak dajati v časopise, to si lahko obdržijo zase. Kdo jim bo to delal za slavo, no ne? Kvečjemu Andres,« se je zahihital Pepek. »In tega kakor nalašč niso dali v časopis! — Prijatelj, meni so je o tem vso noč sanjalo, o tistem rovu, da se neprestano podira strop...« Stanko je bil hudo razočaran nad tem, kako reagira Pepek na tisto slavo v časopisu. »Ampak snoči pri Malku, to je bilo lepo,« zasuče govor drugam. »Da, prima,« je oživel Pepek. »Z Andresom, to smo jih brili...« »In Hans je prišel.« »Kaj pa lians,« je menil Pepek. »Ce ima ta priznanje, človek nič ne reče. Ta je bil tam z nami vsemi in je videl naše delo. He, ko bi ta razumel češki, z njim bi se dalo govoriti.« »Si videl, kako je celo Adam pel?« »Sem. Kaj — Adam, on je dober tovariš.« Pepek se je zamislil. »Poslušaj, Stanko — nisi nič videl, kako je zdaj pri njih dveh? Mislim pri Adamu in tisti njegovi Mariji.« »Ne vem,« se je izogibal Stanko. »Zmeraj si kaj sporočita po meni.« »Res! Kaj ne govorita drug z drugim?« »Govorita, ampak... noče jima to nekako iz grla. Prijatelj,k akor da bi se... sramovala ali kaj.« »Hm,« premišlja Pepek. »Glej, Stanko, ti bi ju mogel na kak način skupaj spraviti. Ti si izobražen človek, nate morda Marija da. Ce bi jima rekel: no bodita nespametna, ali tako nekako... Ali je Marija videla, da jo Adam v časopisu?« ».Ie. In takoj si je hotela časopis spraviti za spomin.« »To je dobro,« se je potolažil Pepek. »Zdaj ji pa še pokaži, da je Adam pred vsemi drugimi imenovan na prvem mestu.« »To je menda samo zaradi abecede,« je ugovarjal Stanko. »To je vseeno, tega morda ona ne ve. Veš, da bi videln, da je Adam tako rekoč... najboljši med vsemi, razumeš? Tega včasi ženska potrebuje,« je rekel Pepek izkušeno. »In vidiš, tak junak je Adam. Živeti toliko let zraven tako čedne, čiste Magdalene, biti vanjo zatreskan, pri tem pa se je niti ne dotakniti — kdo bi to zdržal, prijatelj! In pri tem zmeraj Marija sem, Marija tam. — Ej, Slanko, to ni nikaka slava, ampak — pri-mojdun, jaz bi tega ne zmogel!« Stanko molči, kajti sani ve: biti v Marijo zateleban, pri tem pa ne smeti nič, nič — na primer pobožati njeno sklonjeno glavo ali jo prijeti za krepke, gladke roke... Kaj ti veš, Pepek, kakšne muke so to! Pepek premišlja in se praska po prsih, da kar šumi; tole je nekaj zanj, zakaj Pepek se strašno zanima, kar se tiče žensk; takšen kozel jo to. No, zdaj pa grem,« je brž rekel Stanko. »Ne veš, kje stanuje Suchanek?« »Očka? Njemu hočeš tudi pokazati? Potem pa moraš tamle dol, nato po cesti za železnico — in tam ti bomo že povedali, kje je pri Falty-sovih. Povej mu,« čenča Pepek, »da so tisto njegovo kladivo že našli in ga odnesli z muziko na direkcijo. Tak zdravo, Stanko!« In za spremembo se praska Pepek po hrbtu in zeha. Pri Faltysovih je čedno in čisto kakor v Adamovi hišici. Pred hišo je vrtič s fižolom in paradižniki, greda mačeh, obložena z žlindro, steze, posute z rdečim ppskom. Lepo imajo. Skozi okno je pogledal očka Suchanek. »Aha,« zakliče tiho, »takoj pridem.« Suchanek je prišel v telovniku in srajci; to je gotovo praznična srajca, ker je tako naškrob-Ijena. »Pri otrocih sem,« pravi, kakor da bi se opravičeval. »Faltys, moj zet, še spi, bil je ponoči na delu, Lojzka je nekam odšla... Hočeš pogledati?« »Kaj?« »No, otroke.« Očka Suchanek vede Stanka po prstih v hišo. Soparno je tam in čisto, na štedilniku se kuha perilo. Pri oknu sedi dekletce, ima nožice kakor paličice in lepe, plašne oči, in poskuša vstati. »To je Anica,« šepeta očka Suchanek. Bržkone mora biti nekaj s hrbtenico, da je tako kriva, si misli Stanko in ji prijazno kima. Anica je zardela in se zgrudila nazaj ua blazino. Na tleh se igra deklica, ima prav tako lepe in plašne oči, kakor Anica, upira jih široko v Stanka in skriva za hrbtom zamazano punčko. »Boji se te ,« se smeje brezzobi očka Suchanek. »Zdaj je hodil k njej doktor zaradi bezgavk, zato se boji. Najstarejši, Jeniček, po zetu, hodi že v šolo. Ampak tukajle poglej, v vozičku!« Slanko se je pripognil nad voziček. Tam je spalo dete s stisnjenimi pestmi, strašno drobno dete, samo z velikim, izbočenim čelom. Dišalo je po plenicah in otroškem pudru. »To je naš Tonček,« šepeta ponosno očka Suchanek in mu s prstom vleče oslinjeno peščico od na pol odprtih ustec. Otrok je malo zastokal, dedek pa brž »š-š-š« in ziblje. Za Stanka to ni nič. Zakaj mu to kažejo! »Nekaj sem vam prinesel,« mrmra in gre po prstih ven. »Tukaj si preberite!« Nič ne pomaga, očka mora iti po naočnike; in zdaj počasi na klopici bere, neprestano miga je z brado. Stanko se mu sklanja čez ramo in čita z njim iznova. »Tu spodaj, vidite?« Očka Suchanek slirbno zgrinja časopis; hipoma je videti nenavadno dostojanstven in slavnosten. »Torej vidiš. To si moram jaz tudi kupiti, da bi videla Anica in Lojzka. Danes še nisem bil zunaj... Ampak o Faltysu, mojem zetu, ni tam nič,« se je nenadno spomnil. »Ta se je tudi prostovoljno javil!« »Ampak šele v drugi partiji,« pojasnjuje Stanko. »Aha, to je res, Potem bo o njem v časopisu šele jutri. Čakaj, nekaj ti bom pokazal.« Očka prihaja po prstih in nese debel moli-tvenik. »To imam po rajnici, po svoji ženi,« se brž opravičuje. »Tu imam svoje papirje, da bi se mi ne izgubili. Tukajle, glej,« podaja Stanku za-rumenel izstrižek iz časopisa. »Volitve v zavodov svet,« bere Stanko. »V zavodov svet premogovnika Kristine so bili izvoljeni tovariši: Bidlo Fr., Mužik Jos., Suchanek Ant____« Očka Suchanek mu gleda z naočniki čez ramo. »Tule, vidiš, Suchanek Antonin,« ga opozar-za. »In tukaj imam drug članek o sebi.. .< »Volitve v bratovsko skladnico«, bere Stanko, in dalje, podčrtano z rdečim svinčnikom: »Za namestnika sta izvoljena Al. Michl in Ant. Suchanek.« Stanko vrača očki zarumenele izstrižke. »Ce bi te morebiti zanimalo,« mrmra Suchanek, »tu imam še neke papirje ...« Stanko oprezno razgrinja razpadajoče listine. Krstni list, ime otroka, nomen filii, Suchanek Antonin. Spričevalo, da je Suchanek Antonin, rojen tam in tam, napravil izpit za kopača. Poročni list, Suchanek Antonin in Alojzija Broumarova ... »To je torej vse,« mrmra Suchanek Antonin in devlje svoje papirje skrbno v molitvenik po rajnki ženi. »No, veliko tega ni.« __ Ne, veliko ne, si misli Stanko, zato pa same važne reči, očka Suchanek. Da se je nekdo rodil in vzel za ženo Alojzijo, napravil kopaški izpit in doživel čast, da je bil izvoljen v zavodov svet in za namestnika v bratovsko skladnico; in to je celo življenje, teh pet ali koliko dogodkov. Potem si pa človek misli, Bog ve kaj je! »Očka,« je začel obotavljivo, »kaj mislite... ali se je Pepek javil v partijo samo zavoljo denarja? — On namreč to Irdi...« »Ah ne, kje neki!« se je razburjal očka. »On ima samo tak gobec. Ne smeš mu verjeti.« »Torej zakaj se je javil?« ' $ Plemenita pobuda za oiepšanje Žal Plemenito pobudo je dala svojcem umrlih in sploh vsej Ljubljani ga. Olga Tavčar, vdova jired kratkim umrlega uglednega ljubljanskega zobozdravnika g. dr. Josipa Tavčarja, ki je počival na Žalah in smo ua 19. septembra iz kapelice sv. Jožefa spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu. Ker je bila pa kapelica sv. Jožefa med počitkom pokojnega soproga na Žalah zares okusno okrašena, se je siospa vdova pozneje spet oglasila v pisarni na Žalah ter svoje priznanje Mestnemu pogrebnemu zavodu izkazala na ta način, da mu je poklonila več lepih dekorativnih rastlin v posodah z naročilom in željo, naj Mestni pogrebni zavod rabi te rastline edino za okrasitev kapelice sv. Jožefa. Brez namena je plemenita vdova tako dala Ljubljančanom dober zgled, kako bi lahko uaše prekrasne Zale še bolj olepšali in okrasili. Kakor so nekdaj svojci umrlih zidali cerkve in ohranili spomin na umrle svojce z oltarji in zvonovi skozi stoletja do današnjih dni, tako bi tudi naši premožni občani lahko ovekovečili svoje pokojne in ohranili njih ter tudi svoje ime v časteh pri potomcih in poznih rodovih, če bi naročali razne izpopolnitve Žal in posameznih kapelic. Mestni pogrebni zavod sicer prav vse žrtvuje, kolikor more, za čim naj-po|x>lnej5o okrasitev in dojiolnitev Žal, vendar pa n. pr. vidimo v molilnici stenske slike vedno samo še na papirnatem vzorcu. S pomočjo svojcev umrlih, ki hočejo ohraniti imena pokojnih v časteh še zanamcem, bodo Žale postale zakladnica naše umetnosti ter najzgovornejši in najtrajnejši listu. Na meji Mož bi bil rad podoben sliki na potnem »0 Dolarske hijene »Sijajno! Za zlomka, to bo pa res sijajno!« Zadovoljen si mane roke in sam ne ve, kaj naj bi prav za prav počel z Ellen Counter. kateri je hotel brati levite. Veselo se smeje in hahlja ter šele utihne, ko pride Charley sporočit, du prihaja Gizela Morton od obiska pri Grillu. XXV. poglavje. Rackley ne odneha. Zaman se je te dni trudi! stari Rackley, da bi zadrgnil mrežo, v katero naj bi se ujel Franck Paimer. Stric Paddy je s čudovito spretnostjo ušel pasti, ki mu je bila nastavljena. Pa ne samo to, rešil je tudi Francka Palmerja. Sara Rackley je moral uvideti, da bo treba sprožiti kaj novega, če bo hotel imeti uspeh. Pri vseh poizvedovanjih občuti Rack!ey nasprotovanje, čigar vzroka ne pozna. Paliner-jeva bolezen mu je tudi hudo prekrižala račune. Ni mogoče namreč zvedeti, kuj j>otne in misli Grill. Vsi poskusi, izvleči iz Paddvjn Meesa resnico, se klavrno ponesrečijo. Stric Paddv igra dobrodušnega možakarja, ki je na zunaj tako neroden, da mu ne moreš priti blizu. Druge poizvedbe pa dokazujejo, da Gizela Morton v resnici ničesar ne ve in niti ničesar ne sluti. Sam Ilack!ey ve le nekaj z cotovostjo. še nreden pride pravi Grill kot Polmer nazaj v Newyork, mora biti dosežen a sprava 7. ur illovo družbo. Zdi se mu, da to ne lx> mogoče. Zato bi bilo še najboljše, če se mu posreči kakor koli razkrinkati lažnega Grilla. Zato bi pa jio-trelxival dokazov, ki jih na žalost nima. Le spomenik visoke srčne kulture darovalcev in vse dandanašnje Ljubljane. V vsem svojem sijaju bodli pa Žale blestele na predvečer Vernih duš, v nedeljo 2. novembra, o mraku po cerkvenih opravilih na pokopališču sv. Križa. Gorele bodo vse žarnice po kapelicah in na kandelabrih ob poteh, da_ bodo Žale spet polne občinstva, ki bo zlasti občudovalo prelepe nove križe in krasotne lestence. .LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. in 19. uri, ob nedeljah In Bralnikih na oti 10-30. 15.. 17. In 19. uri Monumeutalno zgodovinsko filmsko delo Most vzdihljafev Paoln Barbara. Mariella Lotti, Elli Parvo KINO UNION TEL. Zi-21 Monumentalni velefilin o znnmeniti vstaji in junaški borbi Burov za svobodo OHM KRUGER Gisela Uhlen, Emtl Jannlugs, Gustav Griindgens. KINO MATICA - TEL,. 22-41 Hichard Arlen, Virginia Grey Tajno zatočišče Romantična avantura. Kot dodatek: Simfonija oblakov K t N O SLOGA - TEL. 27-30 Strojnega tehnika z daljšo prakso, ki pozna stroje za obdelavo lesa, sprejmemo. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Strojni tehnik« 12.314. StroM inžinerla s prakso, sposoben za vodstvo tovarne lesnih izdelkov in lesne industrije sprejmemo, — Podrobnejše ponudbe poslati na upravo lista pod šiiro »Ravnatelj« 12.313. Mali oglasi V malih oglasih velja pri Iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjslcih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase ie treba plačati takoj pri naročilu. Slt&žtm Dobe: Dobra stalna služba! Iščem mlajšo, samostojno, spretno kuharico k dvema osebama. Pismene ponudbe na upravo »SI.« pod »Poštena« 12290. (b SlnsSia Več harmonik vsakovrstnih, ugodno naprodaj pri Prometu (nasproti križanslce cerkve). Istotam se tudt zamenjujejo ln izposujejo. (g Deklo za kmetijo sprejmem. 1— Plača 170 lir. Zaloška cesta 1S3, Ljubljana. (b Mlinarja za Izdelavo ješprenja, ln kašo Iščemo v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Slov.« št. 12312. b Delavca mladega, sprejmem. Co-kert, Gregorčičeva ul. 6. Fiiattefaja Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite ln vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljanat Stritarjeva 6. Tricevni radijski aparat prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12295. (£ g Ueilcml B Vajenko takoj sprojme modisttnja. Anica Puhek, Selenbur-gova 6-1., Ljubljana. v II Dottore DE FERRARI daril informazioni sulla cura del Dottore MUNA-Rl DI TKEVISO per 1' artritismo e reumatismo a chi ne avesse interes-se, ricevendo dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso PHotel Union a Lubiana dal 16 Ottobre 1941/XIX SC IA TIC A Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in reu-matizma po metodi dr. MUNARI-JA iz TRE VISA vsem, Ki se za to zanimajo ter bo sprejemal od 9. do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union v Ljubljani od 16. oktobra 1941 dalje Cvetje po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska ulica IS, dvorišče, teleton št. 39-60. ' 1 jKupl MfiJ Gumijeve odpadke vsako količino, vseh vrst, kupuje in plača najbolje Metalia, Gosposvetska 16, telefon 32-88. (k 15 leten fant priden, bi se rad izučil v mizarski ali slični obrti. Po možnosti v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »S hrano in stanovanjem« 12293. v Ali ste ie naročeni na Slovenca 7 Vsak naročnik zavarovan PMnre | 1000 lir nagrade dam tistemu, ki mi vrne aktovko s poslovnimi dokumenti, ki za najditelja nimajo nikake vrednosti. Pozabila se je na Glavnem kolodvoru pri blagajni 27. oktobra ob 12. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 12316. Zavese za zatemnitev tz papirja nudi solidno ln poceni Puc Danilo tapetnik Ljubljana, Slomškova b Telefon št. 35-71. L10U0RE I l.l K E R C T D C fL T T0NIC0 DIGESTIV0 • JE KREPCItf N IN VAM URAVNA PREBAVO odločna izpoved pred policijo bi morda pripravila policijo samo, da bi šla iskat te dokaze. To pa bi se dalo doseči. Saj bi lahko poslal borznega mešetarja Jaoka Pullmana na policijo. Tam bi ta lahko izjavil, da Grill ni pravi Grill. To bi lahko tudi potrdil, saj pravegk Grilla dobro pozna. Šest dni pred napovedanim tprihodom aretiranega Grilla odide sam Rackley vnovič na obisk k mešetarju Pullmanu. Pullman ni niti najmanj presenečen, ko zagleda starega ma-gnata v svoji sobi. Nasprotno! Že nekaj dni je bil trdno prepričan, da se bo stari Rackley še oglasil. Zato je tudi trdno računal, da bo v kratkem z malenkostnim trudom zaslužil lepe denarce. »Ste zvedeli kaj novega, gospod Rack!ey?« Rackley odkima: »Še nič! Zdi se mi. da ve Paddy Mees za vse' Samo tako si morem razložiti, da nimam nikjer prav nobenega uspeha.« »Kaj boste sedaj napravili?« sprašuje Pullman zvedavo. »Vašo izjavo hočem izkoristiti, Pullman!« Rackley se nasloni na pisalno mizo in ostro pogleda Pullmana. »Ne ostane mi nič drugega, kakor da sam namignem policiji in...« Presenečen ga pogleda Pullman. »Ali ne bo to malo nevarno, gosjiod Ilackley? Mislim nevarno za — vas!« Rackley niti ne trene. »Ne verjamem! Če je ta tukaj v resnici jonnes Grill, potem ste se vi pač zmotili. Ne zadene vas nobena krivda, saj se je v tem primeru obnašal Grill res zelo čudno. Če se pa nasprotno dokaže vaš smn in policija ugotovi, da igra tukaj vlogo Grilla navaden pustolovec, potem bo nastal škandal, ne da bi imel jaz prste vmes. Vsa zasluga bo vaša. Pullman. ker boste kot dober državljan storili svojo dolžnost in opozorili policijo na čudno srečanje z Grillom na liorzi.« »Prav imate!« pokima Pullman.« če je torej ta tukaj Paliner, potem ga liodo aretirali. Pri- šel bo pred sodišče. Tam bo moral izpovedati, da ste ga vi...« »... ne glede na to, da imam vse polno prič, ki bodo dokazale, da Paimer ni verodostojen človek, dragi moj Pullman, ne glede na to, pravim, je Paimer v kaši že zaradi tega, ker je več tednov nastopal kot Jonnes Grill. Prav to pustolovsivo najbolj jasno dokazuje, cla mu ni verjeti niti besedice in da bo skušal pri zaslišanju reševati samega sebe na račun drugih, ki jih bo črnil.« »Prav imate, re= je!« pravi Pullman in vesel opazuje Rackleva Ta seže v žep in potegne čekovno knjižico. Pullman mu gleda čez prste in vidi, kako lejoo okroglo številko piše na ček. Ko 11111 Racklev pokaže ček, vpraša previdno: »Kaj naj torej storim?« »Odšli boste na policijski komisariat in tam zahtevali inšpektorja Tnylorja ali komisarja Browna. Oba sta že imela opravka z Grillovo^ zadevo. Enemu od teh uradnikov opišite vaše srečanje z Grillom. Pojasnite jim čudni vtis, ki ga je napravil na vas Grill. To zadošča popolnoma! Komisar Brovvn bo glede na vašo izjavo prisiljen, da se bo moral spet zanimat; za sicer sedaj težko bolnega Grilla. jaz bom počakal tukaj! Kakor hitro se vrnete s policije, bo tale ček vaš.« Jack Pullman je zadovoljen. Visoki znesek ga hitro pridobi za to, da sprejme razmeroma kočljivo nalogo. Končno pa, saj ni nič sramotnega. če prepreči navadnemu pustolovcu njegov nesramni posel. Obleče plašč, vzame klobuk in odhiti iz svoje pisarne. Izpred borze se odpelje z avtomobilom na policijski komisariat. Inšpektor 1aylor hoče pravkar zapustiti poslopje komisariata. ko sliši, da nekdo pri vratarju povprašuje po njem. Ker ga zanima, se vtakne v pogovor in zve, da gre za zadevo Paliner. Takoj povabi Pullmana s seboj v urad. »Ilm, torej o Palmerju bi mi radi nekaj povedali, gospod Pullman?« »Ne, prav za prav ne o Palmerju!! V resnici moram povedati nekaj o Grillu!« »Torej... prosim!« Inšpektor Tavlor nasloni komolce na pisalno mizo in radovedno gleda v Pullmana. Z lica mu ni mogoče razbrati, kaj si pri tem misli. Pullman začne pripovedovati podrobno, kako se je srečal z dozdevnim Grillom na borzi. Natančno opiše, kaj vse je zapazil in kako je nato preizkusil Grilla. Tako je končno prišel do prepričanja, da ni govoril z Grillom, ampak le s človekom, ki je Grillu izredno podoben. Vsa v resnici zanimiva zgodba ni inšpektorja Taylorja prav nič razburila. Mirno gleda Pullmana v oči, ko tako mimogrede vpraša: »Tako, tako... in kaj pravi k temu Rackley?« Pullman se komaj toliko obvlada, da preveč vidno ne pokaže, kako ga je to vprašanje zadelo. Trudi se, da bi nedolžno in začudeno »Rackley? Kaj pa naj ima ta s tem opraviti?« »Oh, samo tako mi je prišlo na misel!« se izmika inšpektor Taylor. »Veste, v glavo mi je šinila misel, cla je prav lahko mogoče, da ste pred nedavnim govorili s tem Rackleyem!« Inšpektor Tavlor še zdaleka ne verjame tega, kar mu je Pullman povedal, ve dobro, da je stari Racklev sprožil ves škandal, ki naj bi podrl Grillovo družbo. Poleg tega pa iz razumljivih razlOgov res ne more trpeti tega starega lisjaka. Vse to inšpektorju še bolj potrjuje prepričanje, da si je Sam Rackley sedaj izposodil tega mešetarja Pullmana, da bi jo Grillu vnovič zagodel. »Saj ne pridem nikdar skupaj z Rackleyem, saj ga komaj poznam!« pojasnjuje Pullman odločno. Tako odločno, da mu prav zato Taylor ne verjame. »Najboljše bo. gosjiod Pullman, da napravite kralek zapisnik!« Tavlor pozvoni in pokliče uradnika. Narekuje mu Pullmanovo izjavo. Listino Pullman podpiše in se končno, ko zapusti sobo, vesel oddahne. Za Ljudsko tiskarno v Liublianl: Jože KramariJ Izdaiateli: inž. Jože Sodia Srednik: Viktor CenžiS