Kupujte ^OJNE BQNDE1 KgNcroiiy Najstarejši mM BUY slovenski dnevnik Mili v 0hio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Ik^icIOEy] Slovene Daily BUY in Ohio 111 ESS Best Advertising _Medium jtfSfirl...... i joL^g^j __LETQ XXVI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), APRIL 16, 1943. ~ " ŠTEVILKA (NUMBER) 88 zavezniški letalci so NAPADLI JAPONSKI KONVOJ konvoju, ki je obstojal iz šestih trgovskih in treh bojnih ladij, so bile zadete tri trgovske ladje. JAp0NCI IMAJO V NAČRTIH VEČ KOORDINIRANIH NAPADOV NA ZAVEZNIŠKE BAZE stral'VeZniŠki glavni stan v Av- P6tek' 16- aPrila" - A" SbJu- * v dru& zavezniški zadev noce3° preprečiti pri-ojafiian;'e Japoncev, da slednji obJ° SV°J°. bazo v Wewaku, Dan'Wni.°bali Nove Gvineje. ja je komunike naznanja, Voj 1 °Pažen japonski kon-^eSt°jeČ iz šestih tovornih iije °Vn treh bojnih ladij, oil Pr°ti Wewaku ter je VeztiišSd0ma naPaden od za-torni !! bombnikov. Trije to-ieti~farniki so bili težko za- Poskodovanje parnikov C, S° °Pazili, da se je 5 pred?- 8'00°-tonski parnik %!& •1'rn.koncem naprej po-"fikna' .,Qcim se je drug par-H st^ J na stran, dočim se je |V^5,000-tonski parnik za- • tekel proti obali, kjer je nase- ■ del. i Wewak leži 450 milj severno- ■ zapadno od zavezniške baze v i Moresbyju. Napad na Rabaul Drugi zavezniški bombniki so , napadli letališče v Rabaulu, v Novi Britaniji, 500 milj sever-. nozapadno od Port Moresby. Izgube na Novi Gvineji Iz zavezniškega glavnega stana naznanjajo, da znašajo zavezniške izgube na Novi Gvineji do 1. v tem mesecu 10,531 mož, dočim znašajo izgube Japoncev 38,000 mož. Ameriške izgube znašajo 4,319 mož, od : katerih jih je 2,175 označenih za ubite ali pogrešane. Splošno mnenje vlada, da i-majo Japonci v svojih načrtih več koordiniranih napadov proti zavezniškim bazam. dodatkov k poročilu o dr. Izaku Alkalayju Nni^^ji "Ameriški Do- ži ' Sem .Sm° brali sledečo vest: s; ^ Izak6 d°Spel iz New Yorka di 15 1932 Alkalay> ki je bil od le- N Nov 1939 senator v ju- si 80 Udri- m Parlamentu. Ko h< i« ^ v Jugoslavijo, se vi tri mesece v deželi, vi Mat; 11111 Pa posrečilo M v »a Turško, kjer je ži- f V jJj smrtni' nevarnosti. J5 Pom vStini so mu priskočile 51 aS °blasti- Nato je obis- P1 Južno Ameriko in ni \ v Jospel v Severno Ame- s< SvJ:levelandu bo imel več ni o ^ivTlled ameriško publi- u A A ?Žah v Jugoslaviji. n ?Vi 5ay je izjavil, da se ? Seal atje in Srbi bore Ci \ (ja Pr°ti osišču. Izjavil je ni Ni v . m°rali dati Združeni j£ Sci r največ mogoče & ViJ5aži Mihajloviču in t( m borcem. si j ___ __n k>«Žka n . n je tj, d domovina poroča, Nski Izak Alkalay jugo-da . senator, ne omenja % ži<* in da je bil tudi Hka 7ec J«goslavije( kar ° akor škof židovskih " Dr. Izak Alkaley je * i meriko v službi in po v Jugoslovanske vlade, da 8 S 0 Saj«nje Žide v boju v N in ? in da P°ve- kak0 ^ vHa vlSkrbna je bila jugoslo- v J (0 a«a za žide v Jugosla- g }% k.em ne dvomimo, kajti, J^fi 'v 180 zavzemali v Jugo- jr uV in vplivna mesta, v ^kovjv a°ji minister Cincar- * ^ t>osl!'Zu«anji minister Nin- 2 NC Fotic in drugi, so * Porekla. — Uredniš- ^ V iSavi-dr'.Izak Alkaley 8il" l ih v Vfjp jugoslovansko via- t C? C' ,ter Poudarja ogro- . C jih je izdaI po*1 i fc, 'J Aleksander za pro- - A>stva- ! «eJko naglasa hrabro Mi- , J % 0 borbo proti okupa- , kSi-2 IC Pred an°' 1111 nimam0 n0" i^li kol kov napram kate-v Jugoslaviji 1 zato smo naglasili - i sidovko poreklo dr. Alkaleyja iamo iz vzroka, ker se na.m zli, 3a se hoče prikriti to dejstvo. Nfaglašamo pa ga tudi zato, ker smo prišli do točke, ko morajo hoditi židje po Ameriki zago- v rarjat in reševat trhli jugoslovanski režim. NEMŠKO BARBARSTVO \ ANGLESEA, Anglija, 15. a- 1 prila. — David Roberts, 17- let- £ li mornar, je danes povedal, da 3e je podmornica, ki je pogrez- 2 lila njegov parnik, zaletela po- I tem v nek rešilni čoln, ki je bil J natrpan z brodolomci, pri čemer so se nemški mornarji in 1 lastniki podmornice, ki so stali ^ na njenem krovu, surovo smejali. Mnogo ljudi, ki so se naha- * jali v tem rešilnem čolnu, je u- £ tonilo, on in njegov prijatelj pa s sta se rešila na nek drug čoln, -nakar jih je enajst dni pozneje ' našel in rešil neki parnik. ( Shod v SND j Danes zvečer, dne 16. aprila, ob 8. uri se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., shod, na katerem bo govoril Joseph Brandt, državni organizator komunistične stranke ■ v Ohio. Predmet govora bo "Resnica o Jugoslaviji." Brandt je veteran Abraham Lincoln brigade in se je v Španiji seznanil z mnogimi jugoslovanskimi bo-rilci, ki so se za časa španske vojne nahajali v mednarodni brigadi, sedaj se pa borijo s partizani v Jugoslaviji. Vstop na shod je vsakomur prost. Seja S. N. Čitalnice V nedeljo 18. aprila, ob 2:00 popoldne se vrši seja S. N. Čitalnice, da se sklene, koliko smo zmožni kupiti vojnih bondov. Odborniki in člani so prošeni, da se vdeleže v obilnem številu, kajti važno je, koliko zamore naša Čitalnica pomagati k zmagi zaveznikov. Pridite in bodite točni. Zvečer se pa lahko vdele-žimo prireditve v pomoč naši zasužnjeni domovini Jugoslaviji. Ne prezrite tega vabila.—Predsednik. Nemci ne morejo ustaviti ruskega I pritiskal Poplave' in blato ovirajo o- 1 peracije ruske pehote, ki g mora bresti v blatu in 1 vodi. LONDON, 16. aprila. — V prizadevanju, da olajšajo silen |j pritisk rdeče armade na kuban- L. skem sektorju, so vrgli Nemci v 1 napad mase tankov in pehote, 1 katere napade pa so Rusi sproti odbili. i ■ Moskovski radio poroča, da j so Nemci napadli s 46 tanki, i Ruski topovi so udarili s svoji- ^ mi izstelki med nemške tanke sil in pehoto. Uničenih je bilo 13 m tankov in pobitih 600 Nemcev. mi Nemško" vrhovno poveljstvo — naznanja, da Rusi tu neprestano napadajo z več divizijami, toda da so Nemci odbili vse ruske napade. Ruske napade že več tednov zadržuje slabo vreme. Pota so zalita in ruska pehota mora bresti po blatu in vodi. Na ostalih delih ruske fronte ni nobenih znatnih izprememb. Nemčija se trese pod eksplozijami letalskih bomb Ruski letalci so jo napadli od vzhoda, angleški pa od zapada. -— Ogromni požari v napadenih mestih. LONDON, 15. aprila.—Nemčija se je snoči tresla pod eksplozijami letalskih bomb, ko so ruski bombniki bombardirali baltska pristanišča Gdansk in Koenigsberg, angleški bombniki pa so razbijali po industrijskem Stuttgartu. Vsa napadena mesta so bila zavita v ogromne plamene in povsod so odmevale silne eksplozije. V Stuttgartu so nastali tako veliki požari, da se je njih dim valil 14,000 čevljev visoko. Angleška zračna sila je izgubila pri tem 23 bombnikov, ki se niso vrnili na svoje baze. Deset teh izgubljenih bombnikov je pripadalo neki kanadski es-kadri, ki je sodelovala pri napadu. Ameriški bombniki pa so napadli Francijo. Dve ameriški letali sta bili pri tem napadu iz-| gubi jeni. Pokojni Andrew Doles Kot smo že včeraj poročali, pr , je preminil Andrew- Doles, star l ^ 66 let. Doma je bil od Št. Vida ie 4 nad Cerknico, odkoder je prišel a ] v Ameriko pred 40. leti. Tukaj st j zapušča žalujočo soprogo Mary m rojeno Hiti, sina Andrew, hčer m a Carolino Coleman in vnuka, v k starem kraju pa zapušča brata v Antona in Franka. Bil je član r( " društva Carniola Tent št. 1288 J, 1 T. M. V( Pogreb se bo vršil v soboto v zjutraj iz Zakrajškovega po- c 0 grebnega zavoda, 6016 St. Clair čl . Ave., v cerkev sv. Vida in nato s o na Calvary pokopališče. Bodi k r. mu ohranjen blag spomin, pre- p ostalim pa naše sožalje! i, Nov grob Z e Včeraj je po dolgi in mučni d i- bolezni preminil v bolnišnici v d ;e Painesville, O. rojak Jakob r Frank star 64 let. Pogreb se bo š 3i vršil iz Jos. Žele in sinovi po-i. grebnega zavoda, 458 E. 152nd 1- St. Podrobnosti bomo poročali J jutri. 2 Ugodna vest -j : . j' ^ ^ Mrs. Paul D. Brovm iz Orange, u L J., gleda sliko svojega moža, T i je major v ameHški letalski E ili. Njen mož je vodil velik L meriški bombnik pri napadu na lesto Bremen v Nemčiji. _'---p; Adamičeve ideje s< pridobivajo tla ^ -2----SA V magazinu "Time" z dne A 12. aprila, 1943, smo bra- st li sledečo notico: n< Gospodje: Poskrbimo, da bo naš temeljni vojni cilj izvojeva- -j nje miru brez slabe volje; ^ in da to dosežemo, naj bo ena izmed zahtev naše zma- ^ ge sledeča: najmanj 20-let- gi na kontrola vseh šol osi- yj šča in vseh po osišču domi-niranih držav. -v Za pouk v teh šolah in ^ njih administracij svetujem, da sprejmemo Louis Adamičev načrt ter da nastavimo samo lojalne Ame-rikance nemškega porekla v nemških šolah. Ameri- ^ kance italijanskega, porekla v Italiji in Niseije ali Ame-rikance japonskega porekla na Japonskem . . To bo izzvalo gotovo manj slabe volje med domačim prebivalstvom, kakor če bi te ^ šole in drugo upravljali p ljudje drugega porekla, ne v glede na to, s kakimi sim- ^ patijami bi vršili svoje delo. V r( Ena generacija Nemcev, ^ Italijanov in Japoncev, ^ vzgojenih v demokratskih ^ tradicijah, bi bila mnogo boljša garancija za nadaljevanje svetovnega miru kakor pa velika "policijska sila" združenih narodov. ° Cornelius J. Dwyer, -J' letalski častnik A.U.S. CI __zi Mladenič umrl , k Po dolgi in mučni bolezni je ireminil na domu mladenič p jouis Stopar, ml., star šele 19 et, stanujoč na 13705 Diese ^ ^.ve. Tukaj zapušča žalujoče itarše, očeta Louisa, ki je dona iz Lokve pri Trstu in mater tfary, rojeno Bergoč, doma iz s gov brat Pvt. Stanley Petkovsek pa iz Sheppard Field, Te-j" xas, in sicer, da sta bila prisot- j na ko je njiju sestra podala!, svoje obljube in postala nuna Augustine. Edward in Stanley;^ sta sinova dobro poznane družic L ne Mr. in Mrs. Lawrence Pet- j kovsek, 6719 Richmond Rd. ~~ l1: Mr. in Mrs. Frank Godic,j 1105 Norwood Rd., sporočata,; j da se bo njiju sin Frank ml. po-! ^ dal v službo Strica Sama v sre-1^ do, 21. aprila. To je njih drugi ^ sin, ki bo v službi svoje domo-jj, vine. 3 National Bronze s tovarna v rokah č velike porote l _ t Vodstvo tovarne je obdolže- ^ no, da je izdelovalo manj- r vreden material, ki ga je potrebovala armada in t mornarica. r - 1 Včeraj je prispel iz New Yorka v Cleveland Herbert W. Pfahler, ki bo takoj prevzel x vodstvo pri National Bronze f and Aluminum Co., kjer so se £ vršile nerednosti, ki so zdaj v } rokah velike porote. Omenjena f kompanija je namreč obtožena, ? da je izdelovala slabe vrste in defektiven vojni material, katerega je dostavljala mornarici in armadi za vporabo. Pfahler je zagotovil vojaškim c oblastim, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se raz- \ čisti situacijo. Včeraj se je do- i znalo, da bo tekom prihodnjih ^ dni več visokih uradnikov te l kompanije odslovljenih. Za preiskavo od strani velike 1 porote vlada veliko zanimanje, i _ t MOSKVA ČASTI 1 JEFFERSONA 1 MOSKVA, -14. aprila. — Ča- j sopis "Izvestija" je počastil 200. ] obletnico Jeffersonovega rojst- ] nega dne z dolgim uvodnikom, ] pod naslovom: "Star ameriški : demokrat." "Narod, ki je produciral Jef-fersona, zna ceniti svojo svobodo kakor tudi svobodo drugih narodov," je rečeno v tem u-vodniku. Jefferson je znal postaviti interese svobode in napredka nad sebične interese separatnih skupin človeške družbe," je rečeno dalje v članku. Dar za Ruski relief V našem uuradu je izročila $5.00 za Ruski vojni relif po-! znana Mrs. Mary Peterlin, stanujoča na 1031 E. 141 St. V 25 DNEH SO SESTRELILI ZAVEZNIKI 459 LETAL OSIŠČA V istem času je bilo zajetih 30,000 ujetnikov. - Poraz nemških in avstrijskih alpincev. NEZNATNE IZGUBE ZAVEZNIŠKIH LETAL Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 15. aprila. — Angleške in francoske čete so v bajonetnih bojih zavzele dve strateški višini na tuniški fronti ter nadaljnih 600 ujetnikov, s čemer je doseglo število ujetnikov, zajetih v zadnjih štirih tednih, nad 30,000. Zavezniški letalci pa so včeraj uničili 21 osiščnih letal, pri čemer so jih sami izgubili o-semv 459 osiščnih letal uničenih Izza 20. marca, ko se je pri-, čel napad na Mareth črto, je bi-1 lo uničenih 459 osiščnih letal, docim so izgubili zavezniki isto-, časno 152 letal. Tekom tega časa je bilo uničenih tudi najmanj 150 letal na osiščnih letališčih. Pehota angleške prve armade je včeraj zavzela z naskokom višino Medjez-el-Bab, ki je trideset milj zapadno od Tunisa, pri čemer je razpršila nemške in avstrijske alpince, katerih se je 200 predalo. Napad francoskih Maročanov ! Na jugozapadnem koncu o-siščne črte so francoski Maro-čani zavzeli višino fijebel Sef-30uf, ki se dviga nad vasjo Kararhoun. Tuvaj je bilo zajetih 400 Italijanov, dočim je bi- j ia neka nemška stotnija, ki je sklenila, da se ne preda, uničena. Izmed 21 osiščnih letal, ki so bila včeraj uničena, so jih ameriške leteče trdnjave sestrelile 19. V nedeljo 18. aprila naj nikogar ne manj A ka na prireditvi v Slov. /far.! domu, na St. Clair Ave., ki jo, prireja podr. št. 2 J PO,S S rj spomin druge obletnice nesreč-' ne naše Jugoslavije. ——-x Iz Južne Srbije Švedsko časopisje prinaša na-! slednjo vest iz Sofije: Kolonizacija Macedonije je končana. Organi poljedelskega ministrstva so leta 1942 prevzeli 63.917 hektarjev zemlje, ki je bila ostala brez lastnika, jo razdelili na parcele in jih dali državi na razpolago. Iz te državne posesti je bilo razdeljenih 40,113 hektarjev med 16,789 naseljencev v Macedoniji. Cerkev in 481 šol je dobilo skupaj 1,542 hektarjev. Država je o-hranila zase 2,860 hektarjev. — Različnim občinam je bilo dodeljenih 4,200 hektarjev. Preostala zemlja od 9,070 hektarjev je za obdelovanje neuporabna. Druga zemljišča, ki so bila brez posestnikov, sb bila dodeljena občinam, v katerih se nahajajo. Nemci nasilno odvajajo francoske delavce Rickenbacker je neprijatelj organiziranega delavstva - Delavstvu ne privošči dostojnih plač, toda sam pa je vtaknil v žep $140,000 poleg svoje plače, ki znaša $35,000. Edward V. Rickenbacker, znani neprijatelj delavstva, je tekoči teden govoril pred zakonodajo v Columbusu, kjer je ka-rakteriziral unijsko delavstvo, ki zahteva za svoje delo ob tej draginji dostojno plačo, s krilatico: "Dolarji in moč," to je, da je unijskemu delavstvu samo za dolarje in za moč. Ti dve besedi Rickenbacker dobro pozna, kajti njegovo izkoriščanje vojne v zvezi z delavskimi mezdami, je javna sramota. Rickenbacker ne privošči delavstvu dostojnih plač ter je nastopil tudi proti odločitvi predsednika Roosevelta, ki je zahteval, naj nobena letna plača ne preseže po odbitju davkov $25,000, toda sam pa je po zaslugi svojih vojnih špekulacij pravkar vtaknil v žep $140,000 in to poleg svoje plače pri družbi Eastern Airlines, ki znaša $35,000 na leto. $140,000 je naredil s transakcijo delnic pri letalski družbi, pri kateri je u-služben. KAJ SE GODI NA BALKANU? LONDON, 9. aprila (UP). — Ruski radio je poročal včeraj, | da je Nemčija zahtevala od Bol-garov 15, od Italijanov pa 30 j divizij za armado, ki bo imela , nalogo braniti obale Črnega in ; Egejskega morja proti zavezniški invaziji. ; ANKARA, 7. aprila (AP) — ; Balkanski krogi poročajo danes o prihodu novih nemških čet v bolgarska mesta Ruščuk, Varna in Kavala. Bolgari sami pa baje s konjeniškimi oddelki oja-čujejo predele ob Egejskem morju. V Grčiji je organizirana obalna straža pod poveljstvom Italijanov, katerim pa daje navodila višji nemški oficir. Izredna seja Nocoj ob 8. uri se vrši izredna seja društva Euclid št. 29, S. D. Z. in sicer pri Matija Nemec, 885 E. 236 St., Euclid, O. Člani so prošeni, da se gotovo j udeležijo, ker je treba urediti vse potrebno za udeležbo pri pogrebu umrlega člana Jacoba j Franka. Francoska informacijska služba javlja, da bodo l. junija deportirani v Nemčijo vsi dela-zmožni Francozi. Poročila, ki so bila vtihotap-ljena v London, naznanjajo, da zasegajo Nemci danes povprečno že po 10,000 Francozov na dan za deportacijo v Nemčijo. Na temelju posebnega zako- na, ki je bil sprejet dne 4. aprila, so podvrženi deportaciji tudi francoski zdravniki, lekarnarji in zobni zdravniki. Ker je odpor francoskih delavcev proti odgonu v Nemčijo vedno hujši, postajajo tudi Nemci vedno bolj desperadni ter zasegajo delavce pred tovarnami ko 9dhajajo slednji z ' ■ dela. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 16. aprila, 19& UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tiy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): P'or One Year — (Za celo leto)____________________________________________$650 Por Half Year — (Za pol leta) ..................................................................... 3 50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................ ^ By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki) : For One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________________________________________j750 Por Half Year — (Za pol leta)________________________"" ............ 4 00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) __________________________________________~ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrle«: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Po* One Year — (Za celo leto)_______'____00 Por Half Year — (Za pol leta) ..........................................................." ^ 4 50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DRUGI POGON ZA VOJNO POSOJILO^ Zakladnični department otvarja na domači fronti drugo večjo kampanjo za vojno posojilo. Svrha tega prizadevanja je prodaja 13 bilijonov dolarjev v vojnih obveznicah (war bonds), hranilnih zadolžnicah za plačevanje davkov (tax savings notes) in zakladničnih obveznicah (Treasury notes). Zakladnični department poživlja vse Amerikance na sodelovanje, kako naj se pomaga našim fantom na bojni fronti potom financiranja boja preko morja. Do sedaj so bili Amerikanci vseh izvirov primeroma srečni, da se velika borba sirom sveta ni prebojevala na tleh Združenih držav. Srečnejši smo bili kot 'naši britanski, ruski, kitajski in drugi zavezniki, ki so videli, kako se je vojna mašina osišča pomikala čez njihova lastna tla, vničujoč njihove hiše, razdejajoč njihove njive, raz-streljujoč njihova mesta, njihove kulturne ustanove, njihove domove. Treasury Department pričakuje popolno sodelovanje s strani vsakega delničarja v borbi za svobodo. Kot delničar se smatra vsakdo, ki danes živi v Združeriih državah. To pomenja vsakogar, ki je zadosti srečen, da je v Ameriki, mnogo tisoč milj daječ od dejanskega bojevanja. Stroški za osvobojenje podjarmljenih dežel, stroški, da se osvobodijo Čehoslovakija, Poljska, Norveška, Dan ska, Grška, Jugoslavija, Nizozemska, Francija, Belgija in zasedeno pokrajine Rusije od tolp osišča, bodo veliki. Cena osvoboditve bo visoka v merilu življenj in krvi. Cena, ki se od nas zahteva v denarju, je mnogo manjša. Od nas se zahteva, da kupimo letala, tanke, topove in ladje v svrho, da se vzdržuje velika ofenziva za osvobojenje. Od nas se zahteva, da kupimo gasolin in da priskrbimo potrebni živež, da ohranimo borilnost svojih zaveznikov. O splošnem naporu naših fantov preko morja ni nikakega dvoma. New York Times od 25. marca je nosil članek svojega dopisnika z ameriškimi silami v Severni Afriki. Dopisnik opisuje, kako pogumni so naši vojaki— ne da bi kdo dvomil o tem. , Pripovedoval je, kako so Rommelovi pancerji vpri- ' zorili mogočno ofenzivo in so se Hitlerjevi takozvani, nepremagljivi oklopni vodi zagnali proti ameriškim si- I lam. Povedal je, kako so se ameriški fantje nadalje bojevali—bojevali in bojevali—četudi so bili obkoljeni. I "Gledal sem, kako se je bitka gibala sem pa tja," rekel je dopisnik New York Times-a, "in mislil sem, kakor so mnogi diugi, da trdni nacijski oklopni vod pro- j dere skozi. Videl sem pogum navadnih vojakov, kako so tičali poleg svojega orožja in na svojih pozicijah, ustavili naval in provzročili tsžke škode sovražniku. Očividno tem Amerikancem ni nikdo rekel, de so ti izbrani, vse-nemški oklopni oddelki baje nepremagljivi." New York Times je pravil, kako so ti fantje zopet j in zopet napadali v povračilo. Za besedo "nazaj" niso znali. Oni so znali, zakaj se borijo. Oni so znali, da so se borili za osvoboditev zatiranih narodov, za svoje padle soborilce, za svoje pobratime v fašističnih zaporih in i koncentracijah na Filipinah, Nemškem, Japonskem in ' Italijanskem. j Orožje,, s katerim so se bili v Severni Afriki, je bilo f nakupljeno od ameriškega ljudstva potom vojnih bond o v 1 in znamk. Denarja je nujno treba, da se nadaljuje z I ofenzivo. Kajpada, mi ne moremo pustiti svoje fante na ' cedilu—oni računajo na nas. Oni se bijsjo do zadnje \ kapljice krvi. Kajpada, mi ne moremo pustiti na csdi'u i ljudi, ki v grozi živijo v zasedenih deželah. Kajpada, r oni računajo na Ameriko kot enega izmed glavnih virov | osvoboditve. K-aipacK mi ne smemo pozabljati na svoje ; borbene zaveznike. Oni so od nas odvisni za orodja, ki r jih potrebujejo, da dovršijo svoje delo. Napravite sedaj V takoj svoje načrte, kako boste nakupovali čim dal;'še več 2 bondov, da se zagotovi rana zmaga. " a UREDNIKOVA POŠTA Slovenski Ameriški Narodni Svet in pomožna Akcija ■o iNaDram denar za pomožno ® akcijo bo narodu v domovini koristil le, če bodo Slovenci svobodni in Slovenija iztrgana iz krempljev Nemcev, Lahov in l5 Madžarov, ki danes tekmujejo ~ med seboj, kdo bo hitreje in temeljiteje zatrl slovenski živelj. io Prva žrtev fašistične brutalno-50 sti je bila slovenska inteligen-£ ca, pobita ali pa odpeljana v koncentracijska taborišča, odkoder, kot po izjavah samih o-! kupatorjev, ni povratka. Geografska lega Slovenije je na križpotu Jadrana, Sredozem-I lja in na potu na vzhod (Drang nach Osten). Stari program Nemčije in Avstro-Ogrske ne - bo izginil tudi po popolni kapi- - tulaciji osišča. Berlin, Dunaj, . Rim in Buda Pest, pa naj bodo" a te države v rokah fašistov ali nefašistov, bodo napela vse si-I le pri sklepanju miru, da bo a Slovenija še bolj okrnjena kot je bila po prvi svetovni vojni, če ne čisto izbrisana z zemljevi-da. Na zastopnike Slovencev pri - ubežni jugoslovanski vladi se ne 3 moremo zanesti. j : Vatikan, Rim in Dunaj so v _ lepi slogi raznarodovali Primorsko, Koroško in Istro. Vatikan je sicer izjavil nekak dvoumni | protest proti pogromu Židov, toda glasu protesta od tam ni bilo proti trpinčenju in moritvi katoliških Slovencev. Svobodni : voditelji Slovencev sdo-j, volj kruha doma in vsega, kar J si moderni, novi človek želi. To ii i bode naloga pomožne akcije po - sklepu evropskega miru. Do te- 0 daj pa je vse odvisno od dela t in uspeha SANS-a, če bodo Slo-i, venci in Slovenija ostali pod .- tujim iarmom, jim tudi vse pomožne akcije ne bodo koristile. •i Vse kar jim bo poslano, bo po-e grabil gospodar in Slovencem kot narodu, brez svojih šol in v kulturnih ustanov, bodo šteti - dnevi do popolne narodne smrti 1 in temu bomo krivi mi ameriški i Slovenci, če bomo ostali brez-r, brižni in ne bomo podprli z vso i močjo delo in naloge SANS-a. i Ne strašimo se prvih težav, i vse se bo izravnalo, tudi glas i mednamskih nezavednežev, suž- - njev tisočletne reakcije bo vtih- - nil, če bodo občutili, da so o- - samljeni. ? Beseda "Politična akcija" nas 1 ne sme ovirati, ker vsako delovanje za priznanje in samo-i stojnost naroda in njegovih 1 pravic je politično delo. Od nas - in samo od nas je odvisno, če - bo imel slovenski narod svoje i zastopnike in branitelje pri ze-j leni mizi, ki bodo izvojevali svo-t bodo, enakopravnost in neod- - visnost Sloveniji in Slovencem. > Jože Menton, i Detroit, Mich, i -— Italijanska mirovna ofenziva •; V listu Chicago Sun je g. M. '<' W. Fodor pred kratkim objavilL ; zanimiv članek o razmerah v j' i Italiji, v katerem se obenem!, odločno zavzema za naše pravi- [ ce. Prinašamo nekatere izvleč- \ ke iz tega članka: , Govorice, ki prihajajo sem ( : preko Londona, Berna, Stock-holma ir, drugih mest, namiga- t 1 vajo, da je Mussolinijeva Itali- č ja sita dolge, brezuspešne vojne 2 in svojega brutalnega in za- 1 vratnega zaveznika. Glasom-lon- r donskih vesti je Italijanom jas- j; no, da se sami ne bodo mogli \ rešiti iz nemških krempljev, na- r meravajo pa se upreti, kakor | L hitro bo ofenziva zaveznikov G zanesla boje na italijanska tla. ii Pred nekaj tedni je Duce ku- J s pil v Švici poseRtvo, kamor se s namerava umakniti v slučaju, i da bi moral zapustiti Italijo.' V v Londonu so razširjene tudi go- p vorice, da namerava Mussolini s kqpiti prfavico, da se izseli v d neko- veliko južnoameriško dr- ž' žavo. Akoravno o Mussoliniju lj prevladuje mnenje, da je na- h pram Hitlerju le drugorazreden B zločinec, je vendar treba po-'z< vdariti, da brez italijanskega d fašizma Nemčija sama nikdar ne bi bila našla tega načina via- M danja, Mussolini hoče rešiti t,idi druge si Povrh tega bi pa Mussolini «1 hotel rešiti tudi svojega zeta in žs nekaj drugih fašistov, n. pr. v( grofa Dino Grandi, ki naj bi bil prihodnji vladar "demokratične Italije". Bati se je, da bi separatni mir z Italijo rešil Savojsko dinastijo. Mnogo mojih prijateljev odkrito izjavlja: "Italija mora postati republika", i Italijani upajo zdaj, da jim ■ bo uspelo skleniti mir, ki jim bo 1 ohranil večji del domačega 0- ■ zemlja in obenem tudi nekatere 1 kolonije. Rad verjamem, da bo- - sta Washington in London pripravljena plačati dobro ceno za • izstop Italije iz vojne. Ako bi , ona zapustila osišče, bi silno 1 pretresla manjše satelite kakor Bolgarijo, Rumunijo in Madžar-1 sko. Toda nikakor ne smemo - skleniti takšnega separatnega ■ miru na podlagi popuščanja v - vprašanjih časti ali demokra- - tičnih' načel. 1 Dejstva, katerih ne smemo pozabiti i Skrbeti moramo zato^ da bo - Italija prisiljena odpovedati se f slovanskih pokrajin, ki so po-3 stale po prvi svetovni vojni del 5 Italije. Italija si je prisvojila te slo-1 vanske kraje na podlagi tajne - pogodbe, sklenjene dne 26. a-i prila 1915 v Londonu med Fran- - cijo, Anglijo in Italijo. Woodrow Wilson je na Ver- - sailleski mirovni konferenci od-1 klonil to pogodbo in ni hotel 1 priznati njene veljavnosti, ter i energično protestiral proti te-i mu, da se izroči Italiji 500,000 i Slovencev in 200,000 Hrvatov. - Sovjetska Rusija te nasilne o- > kupacije ni nikdar priznala, ker • na mirovni konferenci ni bilo , njenih delegatov. 3 S svojim vstopom v vojno ob strani Nemčije, je Italija konč- - 110 veljavno zaigrala svoje ■ dvomljive pravice, izvirajoče iz tajnega londonskega pakta. s Vzhodni del Italije, v katerem ■ žive Slovenci in Hrvati, mora ■ zopet postati del Jugoslavije. 1 Poleg tega pa je bilo ravna- > nje fašističnih oblasti napram > tem slovenskim manjšinam ta-' ko kruto, da bi že samo po se- ■ bi upropastilo vsako pravico I- ■ talije do teh vzhodnih pokra- • jin. Na te stvari je treba misliti ter jih upoštevati, kadar razmišljamo o separatnem miru z Italijo. Mati Jakob je bil že zdavnaj v tistih letih, ko mati izgubi po-j membnost otroških let, a še [zdavnaj ni bil v tistih letih, ki j v njih postane mati znova in za i zmeraj važna oseba. Vsak dan sta bila skupaj, skupaj sta jedla, govorila drug z drugim in vendar je tako rekoč pozabil, da ima mater. Tedaj je nekega večera ali • nekega poznega popoldneva pri-jšel domov in je nenadoma opa-jzil, da je ni bilo, da ni delova- ■ ila njena skrb, njena vedrost, 1 j njena zanesljiva marljivost, še 1 preden je stopil v kuhinjo, je 1 I vedel, da je prazna.'in ko se je } nato iz kamre staršev, ki je bi- j jla nad kuhinjo, oglasil njen gias, ni moglo biti pač drugače, 1 kot da je bil bolj slaboten kot sicer, brez vsakršne radosti in 1 skoraj kot ječanje. 1 Stopil je "k njej. Odkar ni bil več otrok, je bilo zdaj nemara I prvikrat, da je stopil v kamro p svojih staršev. In potem je vi-del, da je v postelji, ki je bila J že od mnogih desetletij obrab- p Ijena, ležala stara žena, ki ni z hotela biti več dosti starejša. 0 Boječe in z zadregi jo je po-ii* zdravil. Tedaj se je z naporom'k dvignila in je rekla: !k "Jakob, ni mi prav dobro. F Mogoče si boš sam pogrel kavo Č in si vzel kruh s presnim ma-' ri Blom iz omare. Vem, da si ves ši utrujen od dela, In jako mi je si žal, a noge me niso hotele nič d; več ubogati." n, 1 Jakob je jedel, ker je to pač 5 spadalo k dnevu tako kakor sončni vzhod in zahod. Vendar 1 ni jedel tako s tekom kot sicer ' in se je potem vrnil v ozko, za-" tohlo kamro, in je obstal ob 1 vznožju postelje. Samo ta postelja je bila tu, ki je bila širo-1 ka in visoka. 5 Potegnil je odejo cez mate-" rine noge in jih je tesno zavil, 3 ko da jih mora obvarovati, da je ne bo zeblo vanje, čeprav je " bii dan vroč in je bilo soparno 1 v sobici. A pri tej kretnji ne-i rodne in tudi tako odvišne skrb-3 ljivosti, je spreletel srečen r smehljaj to trdo, izgarano lice žene, ki je bila prej kmetica in 3 je postala potem žena delavca. 1 V tridesetih letih njenega zako-v na se je zgodilo prvikrat, da se je dvignila kaka roka zato, da je zanjo poskrbela. In da se je '" to zgodilo še zdaj, to je tako trdo delo. 0 Doslej ni ničesar pogrešala e pri svojih redkobesednih in po svoje okornih otrocih. Saj je bi-la taka narava tudi njena in je ta narava živela v vseh takih družinah in je bila prav taka e pač tudi potrebna, da so mogli " biti kos življeftju. A zdaj je nenadoma začutila, kako je bila utrujena. Njena u-trujenost je dosegla tisti mir -- neskončne žalosti, ki more člo-veka iz nje rešiti samo -prav r globoko spanje. In prav v vso to svojo utrujenost je začutila, 0 da io je ta njen veliki fant imel T- rad in da, je bil dober z njo. — Kakor mimohiteči poletni obla-r ček ji je prav nalahno prišel 3 spomin na dneve, ko je bila nevesta, ko je prvikrat v življe-b nju nekaj pomenila. e Plaho je rekla: "Ali se hočeš z malo usesti?" in je pokazala na stol, ki je stal zraven postelje, a in na katerem je bila položila svojo obleko, sivo krilo, sivo ko-čemajko in rdečkasto spodnje krilo, kakor so bile oblečene 1 revne ženske v tistih letih. A . koj je nadaljevala in se pri tem . klavrno smehljala: "Pa seveda, _ kaj bi pri meni posedal! Le kar lepo malo skozi vas pojdi, jaz . bom pa zaspala. Saj nisem nič . več bolna, samo tako trudna j sem." Toda Jakob se je usedel k njej in je varno položil materino obleko na zraven stoječo mizico. Začel je govoriti o dnevu in o delu, o trdovratnem ka-menju, o norčavi jeznoritosti , ravnatelja — in je tako v pol u- j , ri povedal več kot sicer v po-! lovici meseca. A potem se mu je dihanje matere zazdelo tako čudno in njen pogled mu je bil videti ta- j ko težak in žalosten. Ko ji je o-del noge, jo je vprašal, ali naj ji prinese še skodelico kave ali kozarec vode ali kaj drugega?, A ko je le odmajala z glavo, se je kar neprilično spomnil, kako sta oče in mati ob nedeljah hodila v gostilno in kako se je to v poslednjih letih vedno redkeje dogajalo, dasi ni povsem izostalo. Jeclja je jo je vprašal:,1 "Ali bi šel po kozarec piva ali-požirek vina? Nemara bi vam dobro stori- ' lo." Nato se je v zadregi odkaš- 1 Ijal. 11 i Tedajci je žarka rdečica spre- 1 letela obraz žene. Dejala je, | prav hudo težko je to izgovori- s la: "To je pa res lepo od tebe, r Jakob, vendar zares ničesar ne potrebujem. In — kajne, ti si se 1 zdajle spomnil, kako sva šla z P očetom ob nedeljah v gostilno? I Ah, veš, malokdaj sem srknila d kaj pijače pri tem, le kako h kapljico iz očetovega kozarca, g Pa sem zraven kaj prigriznila, n Če sem bila pri njem, ni bil tak ji revež med drugimi, ki imajo hišo in kravo in nekaj njiv. Ker z sem se ga držala in sem šla tu- p di z njim v krčmo, po enkrat v na teden, so ljudje vedeli, da je č pošten mož, takšen, s kakršni® r je žena lahko zadovoljna kl r more biti nanj zmeraj P°noSIia' r Pa je bil zato tudi sam P011* " sen in vesel; tega je bil pa P" ^ treben, prav to ga je držalo." Nemara ni prav, da s teboj |a' l_ kole govorim o tvojem Pa saj je vse v dobrem! Še* raj ga imam jako rada. P3 !> tudi ne misli nič slabega o sv0' a ji materi, ki bo že mrtva." e Tedaj je njen veliki fa^ 1J 0 vesil glavo nizko na prsi 10 " tiho dejal: "Oh, nikari ® govorite o smrti, mati, sajs ^ :n še mladi. In kar ste dejali^ :e krčmi, oh, mati, kdo je pa0 n kaj narobe mislil, čeprav bili preneumni, da bi vse Pra no razumeli!" ie Pet in petdesetletna žen V la je kakor starka ležala P0^ 'e sano prešito odejo, vsa siv :0 in upadlih, lic, je segla P0^ svojega fanta, po tej težki [a ki se je je še držala vrtna P lo;in je spregovorila z £l0 ^ H vzdihom: "Jakob, ni ga ie; človeka, ki bi kaj dosti ve° lh 1 tistem človeku, ki zraven ^ :a hodi. Mora že biti tako. ^ :li človek kar ne more biti dober, ker nikoli ne ves, ^ a> je tega kdo potreben. A pozno naučiš, in ko že ves, ^ ir ne moreš povedati, vsaj ' ^ nas je, mislim. Gosposki ^ ^ LV znajo vse bolje povedati. ^ 30 še vrste človek, če on ^ Bf a> takega pove, potem 1110 mara že umreti." Jakob je dolgo molčal ^ a~ j rekel nato s tresočim se , 1 som: £ e~ "Mati, mi smo vas '^ ^t raj vsi radi, in nikar ne ; nobene o umiranju. Tega iš morem slišati." . gpir: ta j žena je čutila, kako J^ e, grabila po njenem srcU' .tefj a la ^ je duhovnika f * »j fl > slednje popotnice. A * gVOj?j je mogla to povedati temu ^ te mu velikemu otroku, A- hotela prestrašiti in raZ ^ n|ti. Ko jo je njena duš^ j 1,1 vendarle prisilila to s ^ ^ i .r! postal skoraj surov, le ^ z ubranil s tem te divje š^ ,4 č ki ga je nenadoma ^^t^ a ko je že to izustila, Je p tudi vztrajala. , k Nato je poklical eno oa ^ -ki so v isti hiši stanova1^,* pa je divjal skozi noč P° u 1 nika. rj0tr Ko je vse izpolnila, ^' Y la Bogu dolžna je / žala v postelji, ki jer. 1 ^ ; lepo belo prestlana. ^ " je bil obraz jako PridnLni ^ B! ki je zanjo napočil sod ^ ^ 1 čer po dnevih vročega ^ ^ _' kepolnega tedna, J z očejeno hišo in . ■ zvonov in z rožami, ' duh po velikih praznik1 • ?! * y ;! Mož je bil na poti ^ ^ ; šim sinom. Vsak je jn ^ i ti voz, ki je spadal h , le drug dan se bosta j vf ; domov. Hčeri pa sta ^ l let poročeni; ena v s0^ ^ef si in druga daleč tam j In tako se je ^ \ morala umreti, še en ](?(jal&J, nila iznad blazin, ii1 £ : ali je soseda že spet 0 "P j nato rekla svojemu s"b0 r kob, povej očetu, prišel, da mu jaz • • ' V) r ! sporoči mu samo Po2,( / . mu lahko noč od Drugo pa vse sam ^f^ kolaju povej, da && jjP ki jih bo nosil, ko se » lo, še mogla dokopat' {> da mu volna ne bo P'c p,-/'., kava; ona druga je ^ ga. — Veronika pa b° meti zdaj mojo črno 0 jo je zadnjič hotela." ^ g$L Nasmehnila se je: j zdaj lahko vse dobila \e pozabila! Da bi jih bI veš!" Jt> Nato je za večno' zlltf 16' aprila, 1943. ENAKOPRAVNOST -TTRAN 3. /' Občinsko dete ROMAN DOJENČKA ) spisal )) Branislav Nušič )) Sobarica zacvili, kot da jo je kdo vščipnil. „ ga naj kaznuje," doda, ,a 5 zjutraj mi je namignil, ko bonf1 mimo mene. Sram naj ga ^eček, ki snaži svetilke, začu-se sam od prevelikega začu-ej3a nekakšne krče v želodcu, kuharica se začne tolči po pr-11 m zatrjevati, da se tudi-oJen mož za čudo naglo debeli, krkar je ona kuharica. Edino avar, ki je izpustil vile kot ^Polnoma nepotrebno orodje' Za Porod, reče: p Ali — ljudje božji — kako Je to mogoče?" .Sobarica, ki je bila po svetu, %od6 razlagati> da se to lahk0 čai in da ve ®e za dru£ slu" J-nakar dobi tisti dečko, ki 111121 svetilke, še večje krče. drov f0 ^ služinčad tako mo-! re t *in se prepirala, ali mo-Caj ° blti ali ne, je skrbni poli-liari Sta' sPremljan od krčili^ šel okr°g hiše pa zopet vrata štev. 3 in zdaj je ^ Potrkal na vrata. Kdo io?" ~ traj J • vpraša pop zno-"Ali či9M Potrebujete kake pomo- ;,KvPraŠa Rista. tuj , akšne pomoči, brate, čemu traj pomoč?" kliče pop zno- liVr te« °goče babico ali kako sta-2ensko?" kriči akŠtl° žensko, križ božji," i^,2°Pet Pop, "pustite me pri t>rei '. ,do je to, ki me kar na- d vrata župan in štacunar. Spogledata se in začudita, kaj godi pred vrati njihove sobe. "Ali sta se vidva nastanila v j tej sobi s popom?" se obrne zdaj policaj k njima. "Da," odgovorita. "Pa kje sta bila dozdaj ? Go-1 tovo sta iskala kako žensko, ki 'se razume pri otrocih." Ko župan in štacunar vidita, da mu je vse znano, priznata: "Da!" "Pa sta jo našla?" "Nisva!" "In če bi jo bila tudi našla," nadaljuje Rista, "bi bilo prepozno, pop je že rodil." Župan in Jova se prestrašita in ne vesta, ali bi se smejala ali vdrla v zemljo. "Ali dajte no, odprite vrata, da mu pomagamo." "Ali nikar, prosim te, tu ni treba nikakšne pomoči," reče Jova videč, da hrušč čimdalje bolj narašča. Medtem so že vsi prihrumeli, sobarica, kuharica, kravar, deček, ki snaži svetilke, in tudi krčmar je zapustil krčmo in prišel, da vidi čudo. "Jaz kot policaj ukazujem, da se odpre!" zakriči strogo Rista. To je slišal tudi pop znotraj, in ko vidi, da ni druge pomoči, odpre vrata in vsa truma vdari v sobo. Milič se je razkokodaj- !_ j skal po postelji in veka kar naprej in zaman skuša pop, da ga previje. Ko se je zaslišal i hrušč, ga je pustil nagega na ' postelji. i Sobarica prva zaploska z rokami : "Ju, kakšen lep otrok!" "In kako velik, kot da ima že | dva tedna," doda kuharica. Pop in župan in Jova se samo spogledajo in nihče ne ve, kaj bi rekel. Župan pride prvi k sebi in reče policaju: "Prosim te, zapovej vsem, i naj gredo ven, a ti ostani tu-ikaj, da ti pojasnim kaj in kako i je." I Rista stori tako, sede, a vsi gredo ven. Župan naroči najprej štiri kave in pove vse po vrsti Risti, kaj in kako je, kako so šli k predstojniku se pritožit in kako jih je ta odbil. Risti je bilo šele zdaj jasno, da vse to ni nikakšen dogodek in se sprijazni s temi dobrimi ljudmi in jim še obljubi, da bo sam zjutraj prišel ponje, da jih odvede k nekemu zelo dobremu advokatu, ki jih bo naučil boljše nego vsak drugi, kaj in kako naj napravijo z otrokom. Nato vstane pop, utrujen od trušča in hrušča, da gre spat z otrokom, a župan, Jova in Rista odidejo v krčmo, da pijejo. Rista je, to se razume, vsem pojasnil, da pop ni rodil, in da vsa ta stvar ni nikakšen dogodek. (Dalje prihodnjič) i'-. ! l?5rv C -.i. If s a goat instead of a bear that Manager Jimmie Wilson of the Chicago Cubs (left) will use for a mascot this spring, as his charges play exhibitions in and about their French Lick, Ind., training camp. Manager Jimmie Dykes of the White Sox (right) will have a similar talisman. The goats' names are "Bunt" and "Homer." Boji partizanov v Jugoslaviji LONDON, 24. februarja. — j (Reuter). — Jugoslovanske si partizanske skupine, ki so se o skozi pet tednov upirale ogrom- g; nim silam osiščnih tankov, mo- ki torizirane infanterije in letal- ti stva, so se umaknile na nove li; postojanke in tam odbijajo nove napade. Na drugih krajih pa T sami napadajo in so se po ljutih j si bojih z nemško posadko zopet ;b< prebile v mesto Konjice, kjer je ji na ulicah obležalo na stotine oj mrtvih Nemcev. r; Nemške čete v zapadni Bosni d; so uspele prisiliti partizanske ir čete, da se umaknejo iz svojih s prednjih linij. Nemški tanki so p: prodirali v dveh kolonah, ena j< ob reki Uni vzdolž železniške n; proge iz Zagreba v Bihač, dru- ol ga pa proti reki Sani, na vzhod. s1 Italijani in hrvaške kvizlinške n čete so istočasno napadle par- lj tizansko vojsko na njenem le-' vem krilu. p Nemci sami priznavajo, da so T , naleteli na izredno trdovraten d ■ odpor in da so partizani delo- j ti ' ma celo opustili svojo staro ge- i z; rilsko taktiko in zdaj včasih i n , branijo nekatera važna opori- ] v . šča s pomočjo močnih sklenje- b ■ nih formacij. !k | Nemško poročilo naglaša u-' š1 , spešno pomoč, katero je dajala s' nemškim edinicam "Luft- 11 1 waffe". Letala-strmoglavci so;n ' napadala mesta in vasi in tudi jk , sam Bihač, glavno mesto onega; . deJa Bosne, ki je pod partizan- p ' sko kontrolo. ji , Toda borbe v Jugoslaviji niso d : omejene le na Bosno. Partizan-:11 ► sko delovanje je živo tudi v Sr- i11 | j bi ji kakor tudi na Hrvaškem, in jv | v Črni gori. Iz Slovenije pa jav-,s , Ijajo, da so partizanske skupi-;8 ► ne prodrle v bližino 10 km odi11 ► same Ljubljane, središča itali-;r ' janske uprave. ► | Tudi v krajih, okupiranih od j ► Bolgarov in v Bitolju je vsak i ► i teden ubitih več desetoric Bol- * garov. Akoravno ti • okupatorji ^ nastopajo še bolj surovo kakorj >' Nemci, se jim Jugoslovani kljub j | ► j temu še vedno upirajo. . ► Na progi Zagreb-Beograd je bil zopet vržen iz tira vojaški ► vlak in potem obstreljevan s ► strojnicami. Nemci so morali ► poslati na pomoč poseben odde- i * lek svojih SS-čet, da preženejo ^ i napadalce in napravijo mir. 1» Ob začetku sedanje nemške ► ofenzive se je naslanjalo sever-£ no krilo partizanskih čet na . Plitvička jezera in od tam proti ^ zapadu do Cazina, 60 milj južno : ► od Zagreba. Od tam je šla; ► fronta do bosanskega mesteca | f Krupa, katero so "stuke" poru-L šile do tal in od tam do Prijedo-f ra na reki Sani. Njihovo glavno ► oporišče v tem področju *;e na-[ haja na visoki planoti gorovja k Grmež. ^ Podprimo borbo Amerike za demo-fc kracijo in svobodo sveta z nakupom t vojnih bondov in vojno-varčevalnih ; ^ znamk! S jf* i tlkSlP?^ / V^ tipi 11 zmagi nad sovražnikom NAJ VMS DOLARJI OHRANIJO ŽIVLJENJA FANTOV, KI SE BORIJO NA BOJNEM POLJU V teku je sedaj druga kampanja za vojno posojilo. Te vojne obveznice so po $25/ in sleherni bi si moral prizadevati, da si jih nabavi. To je posojilo vladi—ž njim boste ne le pripomogli do hitrejše zmage ampak vsak dolar tako vložen, bo dolar manj za inflacijske namene. « Podrobnosti vam bodo razložili uradniki na lokalnih bankah. —Ta oglas je brezplačno dala na razpolago— ENAKOPRAVNOST SLOVENSKI DNEVNIK, Chicago Cubs' Mascot to Be Goat Vojaške priprave na Bolgarskem Dne 23". februarja je prinesla sofijska "Zora" dolg članek > govoru turškega ministrske-' ja predsednika Saradjoglu-a, s komentarjem o politiki miru urške države. Bolgarski uradni ist pravi: "Saradjoglu zopet trdi, da je rurčija razpoložena nadaljevati svojo politiko nevtralnosti, da )o pa obenem ostala zvesta svoji zvezi z Veliko Britanijo. Ge-jgrafski položaj Turčije in "azvoj mednarodne situacije lajeta tej turški izjavi, velik po-nen. Tukajšnja vlada je vedno 5 simpatijo opazovala politiko predsednika turške vlade, ker je vedno stremila za tem, da se la ozemljih Bližnjega Vzhoda >hrani mir in, predvsem, da, o-itanejo turško - bolgarski od-lošaji prijateljskega in miro-jubnega značaja. Akoravno je bolgarska vlada popolnoma mirna v pogledu rurčije, je vendar sklenila iz-iati nekatere ukrepe preventivnega značaja. Poleg načrta sa evakuacijo večjih bolgarskih mest, katerega je pripravila, je vlada vpoklicala v vojaško služ-30 nekatere nove skupine Vojakov. Dijaki bodo na srednjih šolah polagali maturo več mesecev pred normalnim terminom, tako da bo najpozneje v mesecu m&ju mogel na nabor letnik 1943. Vlada se je odločila tudi, da prevzame vsa industrijska podjetja in uvede splošno gospodarsko mobilizacijo vsega civilnega prebivalstva. Mnogo uradnih osebnosti je nastopilo v vseh večjih mestih v notranjosti dežele in z informativnimi govori razložilo narodu položaj in vlogo- Bolgarije v sedanjih razmerah. Otvoritvena posebnost j STENSKI PAPIR, preko 1000 novih 1943 vzorcev na izbero. Posebnost od l/.f ceneje. NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. Clair Ave. Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdicott 0718 WED — ITCHY—SCALY ECZEMA Effective Honte Treatment Promptly Relieves Torture! First applications of wonderful soothing medicated Zemo—a doctor's formula j - -promptly relieve the intense itching soreness an'l start at once to help heal the red, scaly slfin. Amazingly successful for over 30 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zemo convinces! All drug a ! stores. Only 35|i. | 1 ,-> 1 ^ e Pptpr Rnstan zavarovalnino JL O Iv f i 4. I/O IUI l za hiše, pohištvo in avtomobile vam BARV AR IN DEKORATOR preskrbi 449 E. 158 St. MinALJEVIC BROS. Lično in zadovoljivo delo po _ r . 6424 St Ave- , ,,„„„ .. , Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 zmernih cenah. vas stane le S5.00 za tri leta. FANTJE IN MOŽJE! PrnafpPfi T pknrnsi V naši trgovini dobite vedno naj- A HJOlvl O LiCnailia boljše spodnje perilo, srajce, kravate, ST_ CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST. klobuke m druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI PRESCRIPTION SPECIALISTS JOHN MOČNIK ENdicott 4313 772 East 185th St. Zastonj pripeljemo na dom Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. ^Mthg^ 7AVFCF Tu si lahko izberete kakor-jH^®*^® w luJfc šnekoli vrste zaves, katerih Iff imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings ' 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrovat I Domači mali J | oglasnik J AVTOMOBILSKA POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avte in prebarvamo, da: bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. '■— Welding! J. FOZNfK — M. ŽELODEC GLenville 3830 _i CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna f tlmit Jflortžts 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 GASOLIN MIKE POKLAR E. Jf3 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Official OPA Tire Inspection Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. >1-11"1 iK^ftf^ Tare RAZNO ac-■11 —'ono1 aocao POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri ! vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 j ---------- KREMZAR FURNITURE Trgovina s pohištvom in vsemi potrebščinami za dom 6405 ST. CLAIR AVE. I KNdlrott 2252 — Cleveland, Ohio 3063 PEARL AVE. J.Oraih "147 — Lorain, Ohio i ---------------- For Victory jg^ iT TAKES BOTH pp 1. Taxes ML 2. War Bonds ^■a- PIU5 .MORZ WAR BONDS elykia auto repair and WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE E. 61st St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. roM^o^aoaoo^oaoooaoooaCT GOSTILNA. Frank Miheič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 KO ZAŽELITE ,KOZAREC dobre pive, vina ali žjnnja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj HECKER XAVERN •John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St. Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 ure zjutraj. I MARIO'S CAFE 6220 St. Clair Ave. ENdicott 9138 KOZAREC DOBRE PIVE VAS OKREPCI IN OSVEŽI. j Pri nas dohite tudi žganje, in vino ter dober i prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost. I _ ' r RUDY BOŽEGLAV WINERY 6010 ST.-CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! * Kupujte vojne bonde! * I--------- ..,,:.,.— STRAN S. ENAKOPRAVNOST i 5. aprila, 1 P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL — Oče, ki ga peče vest, da je svojega sina zavrgel, pa ga hoče rešiti pogube — to je tip, ki mu ni za denar, — je odgovarjal na vse Slimakove pomisleke. Skrbno je zapahnil vrata in odvedel prišleca v sobo. — Ta okraj ni posebno varen in priznati moram, da smo pri nas veliki strahopetci, — je dejal Panoufle smeje ... — Zato ta previdnost. Pri teh besedah je Ramon nekoliko prebledel, pa se je brž obvladal in ostal vsaj na zunaj miren. Ozrl se je po sobi in takoj se mu je zazdelo, da tu ni posebno varno. Dotaknil se je z roko revolverja v žepu, da se prepriča, da bi lahko vsak hip segel po njem. To razburjenje je bilo pa samo trenutno; misleč samo na vzrok svojega prihoda se ni prav nič čudil veliki, slabo razsvetljeni in siromašno opremljeni sobi. — Dovolite, gospod grof, — je nadaljeval Panoufle v svoji predmestni zgovornosti, — kajti zdi se mi, da ste grof, torej dovolite mi, da vam ponudim stol. Ramon je molče sedel na stol, ki mu ga je Panoufle ce-remonijelno primaknil. — Gospod grof, ali bi mi mogli zdaj povedati, čemu smo se morali včeraj in se moramo zahvaliti danes za visoko čast, da vas vidimo tu? — je vprašal Panoufle. — Bogata rodbina, ki bi rada adoptirala otroka, — je odgovoril Ramon, — me je naprosila, naj ji poiščem siroto, ki nima na svetu nikogar, da bi za njo skrbel. — Toda, gospod grof, to je vendar zelo lahko. V ulici Den-fert-Rochereau, v najdenišnici, vam pač ne bo težko najti otroka, kakršnega boste hoteli. Izbira je tam bogata. — To vem, — je dejal Ramon nekoliko zmeden po tej enostavni razlagi, — toda iz gotovih posebnih razlogov . . . — Ne vprašam vas po razlogih, gospod grof, — je nadaljeval Panoufle s sladkim glasom. — To je zelo enostavno, čisto naravno . . . Recimo, da vas posebni razlogi silijo skleniti z nami kupčijo. Ti razlogi so najbrž strogo zaupni ... toda v tem primeru bom moral nekoliko izpremeniti pogoje naše kupčije. Recimo, da stanujete v Boulogni ali ... v Knežjem parku . . . — Boulogne . . . Knežji park . . . — Da, to je samo domneva. Pravim Boulogne, kajti baš včeraj, ko ste govorili tu z našo gospodinjo, ste omenili Boulogne. Zaman je skušal Ramon prekiniti ciničnega moža. Panoufle je nadaljeval: — Zgodi se, da začutite nekega dne potrebo odkrižati se otroka . . . Takih primerov je na svetu mnogo ... Izročite ga fantu, ki mu zaupate, ker ste ga videli pri delu. Porečete mu: Evo, vzemi ga, napravi iz njega tolovaja, kakršen sem jaz, če moreš in znaš, lahko napraviš iz njega tudi morilca. — Tolovaja! ... — je zamr-mral Ramon in prebledel ko zid. — Saj še vedno samo domnevamo, gospod grof . . . Pozneje, je-li, začne človeka peči vest. ^Mračne misli mu roje po glavi . . . Rad bi zopet našel otroka, ki se ga je bil odkri-žal . . . No torej, v tem primeru je seveda pripravljen na največjo žrtev, da potolaži jsvojo vest ... če slučajno naj- ' de dečka, napne vse sile, da ga | dobi nazaj . . . Naenkrat po-t stane plemenit, širokogruden, dobroti j iv . . . Odveč bi bilo tajiti in prikrivati. Ramon je spoznal, da je njegova tajna odkrita. Treba je bilo na vsak način potegniti iz tega blata bitje, ki je bilo po krivem potlačeno vanj. Milček sicer ni njegov sin, temveč otrok drugega, ljubčka njegove žene, toda brlog, kamor so ga zavlekli, je preveč umazan. Montlaur ga ni mogel, ga ni 'smel pustiti tam propasti. — Koliko zahtevate, da mi vrnete tega otroka? — je vprašal na videz mirno. — Malenkost za vas, gospod grof, če upoštevamo, kako visoko sami cenite tega paglavca, — je odgovoril Panoufle hladno, zroč Montlauru srepo v oči. — Samo sto tisoč frankov. — Sto tisoč frankov! — Nu da. Pri nas se ne ba-ranta. To je kakor v bazarju Hotel-de-Ville . . . Ali vzemi, ali pa pusti. — Kaj ste znoreli! . . . Saj zahtevate celo premoženje! — Mar je to preveč za srečo, da boste lahko objeli fantička in ga obdržali pri sebi do konca svojega življenja? ... če bi le vedeli, kako dražesten je! In čudno — poln je vaših idej in vaših vzvišenih predsodkov. Storili smo vse, da bi ga bili vzgojili tako, kakor ste prvotno želeli, pa ni šlo. še zmenil se hi za naše nauke. Pomislite, nikoli ni hotel krasti! . . '. Neverjetno! — Sto tisoč frankov! — je ponavljal Ramon. — To vendar ni mogoče . . . — Toda, gospod grof, pa vendar ne mislite barantati? — Ta cena je pretirana . . . — Niti beliča ne moremo popustiti .. . Sicer pa, saj imamo še sami pri tem izgubo. Ramonu so šle nesramne Pa-nouflove zahteve že na živce. — Dobro, — je dejal. — Pustiva to. Otroka dobim drugače. — Oprostite, gospod grof, da si drznem vprašati, kako? — Obrnem se na policijo. — Na policijo . . . oho! . . . Ta je pa dobra. Menda ste pozabili, da je otrok, ki ste ga nam izročili, pred zakonom naš. Saj imamo njegov krstni list. čakajte, takoj vam ga pokažem. — Ponarejen je! — Dokažite, da je res! — Pred sodiščem bom vse priznal. Porečem, da sem dal otroka v hipu duševne zmedenosti človeku, ki me je hotel okrasti. — Oprostite, gospod grof, toda povedati vam moram, da govorite neumnosti . . . Kako pa mislite dokazati, da je otrok, ki ste ga nam izročili, istoveten s tem, ki ga zahtevate zdaj od nas? — Porečem, da je bil ta človek morilec z obale v Brestu; verjeli mi bodo. Najboljši dokaz, da sem zanesljiv, je moja preteklost ... V vaši preteklosti se bo pa gotovo našlo toliko, da bodo vaše zahteve gladko odklonjene. — A tako! Ti falot, ti nas še izzivaš! — je zakričal Panoufle odloživši naenkrat svojo hli-njeno prijaznost. — Kaj ne vidiš, da si v naših rokah? . . . Denar imaš gotovo pri sebi . . . če ne drugega, imaš dragocenosti, uro ... to je že nekaj. Tem slabše zate, ubijem te . . . živ ne prideš od tod . . . Ramon je potegnil iz žepa revolver in odskočil nazaj, ta čas so se pa odprla vrata za njegovim hrbtom in Slimak je naglo vstopil: — No, no, le mirno, gospoda! — je zaklical. — Lepo mirno se pobotamo in sklenemo kupčijo . . . Koliko bi pa gospod grof dal, če bi mu še nocoj izročili otroka ? — Dvajset tisoč frankov, — je odgovoril Ramon z revolver jem v roki. — Dvajset tisoč frankov! — ga je prekinil Panoufle zanič-ljivo. — Ta je pa dobra! Morda nam še zapoveste prinesti vam paglavca za ta denar na dom! — Molči! — je zagodrnjal Slimak. In obrnjen h grofu je vprašal: — Dvajset tisoč frankov, pravite? — Da. — V gotovini ?. — V gotovini. — V kakšni? — Dam vam ček za svojega bankirja, ki lahko z njim jutri zjutraj dvignete denar, če hočete. — Dobro, sem z njim, — je pritrdil Slimak. — Kaj, ti sprejemaš — je zakričal Panoufle. — Sprejemam. To je bolj moja nego tvoja stvar, mar ne? ... In ljubši mi je vrabec v roki od goloba na strehi. Panoufle je hotel še ugovarjati. Toda zdelo se mu je, da mu je Slimak komaj vidno po-mežiknil in čeprav ni razumel, kaj to pomeni, je molčal. Montlaur se je nekoliko pomiril, ker ni slutil, kaj se skriva za tem posredovanjem. Ni se čudil banditovi postrežljivosti, kajti mislil je, da hoče skleniti kupčijo zlepa, ker je nasprotnik nasilja. — Pripravite svoj ček, gospod, — je dejal Slimak, nesoč na mizo pero in Črnilo. — Nisva hotela, da bi otrok prisostvoval našemu pogovoru . . . Vrne se pa čez četrt ure . . . Vzamete ga lahko kar s seboj... Gotovo se ne bo branil iti z vami. Nima nas posebno rad, čeprav mi pravi papa in čeprav mu je moja žena mati . . . Ne-hvaležnež je! Ramon je potegnil iz žepa čekovno knjižico, izpolnil je en ček in ga podpisal. Potem ga je izročil Slimaku, ki ga je mirno sprejel. — In s tem listkom dobim denar . . . takoj ? — Nemudoma, ček vam izplačajo v Čredit-Foncieru . . . V tem zavodu imam precej denarja. Pri blagajni vam izplačajo za ta papir denar. — Brez vsakega pojasnila? — Seveda. — A, glej no, glej! — je vzkliknil Slimak, ogledujoč listek. — Vi ste grof de Montlaur. Ramon de Montlaur . . . Nisem vedel, da ste grof, oprostite, zelo me veseli, da sem se seznanil z vami . . . Toda čakajte, teh dvajset tisoč frankov, ki mi jih dajete, to je denar, ki ga dobim za otroka, je-li? — Da. — Pozabili smo torej k tej vsoti še nekaj primakniti . . . — Kaj hočete reči s tem? — Ah, saj se vendar ne boste upirali . . . Govorim o stroških, ki sem jih'imel z vzdrževanjem otroka teh osem let, o stroških, ki jih menda ne boste hoteli naprtiti meni. Ramon je spoznal, da bi lopov rad iztisnil iz njega *še nekaj tisočakov. Prvi hip ga je Jiotel odločno zavrniti; toda bilo mu je toliko na tem, da čim prej reši otroka iz tega ostudnega brloga, da ni ugovarjal. — Kako visoko pa cenite stroške, ki naj bi vam jih povrnil ? — Moje zahteve so skromne, gospod grof, — je odgovoril Slimak sladko. — Zadovoljim se z osemdesetimi tisočaki. — Osemdeset tisoč frankov! Zdaj šele razumem. Računate pač s tem . . . — To znese baš sto tisoč, ki jih je zahteval moj tovariš . . . — je nadaljeval Slimak mirno. — Da, to je res, toda to je moja zadnja beseda. Panoufle je čutil, da Slimak že ve, zakaj je napravil ovinek, predno je zahteval toliko, za kolikor sta se bila domenila pred Ramonovim prihodom. Spoznal je, da se je odločilni trenutek približal in liki divja zver se je pripravil na strašno borbo. — Kupčijo morate razumeti, gospod grof, — je nadaljeval Slimak. — Malo prej še nisem poznal vašega imena, niti vaše pisave ... Če bi vas bil Panoufle ubil, čemu bi nama bili vaši čeki, vas vprašam . . . Zdaj pa, v primeru da bi odklonili najine pogoje, bom za Credit Foncier jaz grof de Montlaur. Pišem zelo lepo in sijajno znam ponarejati podpise . . . Dejali ste, da imate v tem zavodu precej denarja ... Ne izgubimo torej ničesar. Če hočete podpisati sami, sem vam na razpolago. Toda ostati boste morali tu do jutra, ko se vrnem iz banke. Potem pa lahko vzamete dečka in odidete, midva poj deva tudi. če pa ne podpišete, vas bova stražila ali pa se vas odkriža-va in dvigneva denar šele pozneje. — Lopova! Ramon ni imel kdaj izraziti svojega ogorčenja niti rabiti revolverja, ki ga je bil nameril na tolovaja. Panoufle je s pestjo prevrnil luč in planil nanj s tako silo, da se je presenečeni Montlaur opotekel. Revolver je padel na tla. Toda Ramon je bil močan in spreten; na nepričakovani napad je odgovoril z besno obrambo. Ker je slutil, da ima lopov nož, ga je zgrabil čez pas, da bi se ne mogel gibati; med njima se je vnela srdita borba. Zobje so iskali meso, noge so se prepletale, nasprotnika sta se valjala po tleh sopeč, hro- peč, stokajoč. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi Mali oglasi^^ VOJNO DELO izkusene'delavce ali ZAČETNIKE "SLUŽITE KO SE UČITE" DOVOLJ "OVERTIME Strojni operatorji Drill Press Lathe Turret Lathe Milling Machine Vertical Boring Horizontal Boring Težaki in Pomočniki Nahaja se na priročnem ^ 1 blizu St. Clair in "cross-town" busov. . Employment urad je °dp dnevno 24 ur; ob nedelja" od 9-12 in 2-4. Za pojasnila pokliči KEnmore 3040 če ste sedaj pri obramb^ delu, se ne priglasita The ■ Breckenridge Machine O 23000 ST. CLAIR AV& med Bliss in Babitt »»• težaki za prejemanje žeM ZUNANJE DELO INŠPEKTOR^ z ali brez izkušnje DELO ZNOTRAJ Visoka plača na Cleveland Tractor 19300 EUCLID AV^ -----'•j Izurjeni operator!1 na BORING MILLS (Horizontal in Vertical' VELIKIH STRUGALA RADIAL DRILL , Plača na uro, poleg Ce ste sedaj zaposleni pri oDr delu, se ne priglasite- Wellman Engine«^ 7000 CENTRAL^^^ Hišazadvedruži^ je naprodaj - 8 sob, v ži; nahaja se blizu 14U ^gOfr lepi, mirni okolici. Vprašajte pri Mr. PET»U^ 253 E. 151 St., ali pa P° KEnmore 2641. Želim kupiti 1940 ali 1941 avto. Plačam v gotovini. Pokličite HEnd. 3756. Oglašajte v - - -Enakopravnosti * EN PREVZAME DELO NA DOMAČI FRONTI # Cradle telefoni so šli na vojno. Pred enim letom so naše Western električne naprave premenile izdelovanje telefonov za civiliste in začele izdelovati opremo za komunikacije, kijih bolj potrebuje naša bojna sila. Na vseh bojnih frontah ta oprema sedaj pomaga dobiti vojno. Za domačo fronto se pa zdaj uporablja stoječe telefone pri novih inštalacijah. Ako dobite pokončni telefon mesto cradle telefona, ki dela overtime za zmago, smo prepričani, da boste to razumeli. Poslušajte v "Telefonski uri" vsak pondeljek ob 9 zvečer na WTAM, WLW in WSPD THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY * Ženska ali moški dobi delo v gostilni za čiščenje prostorov. Dobra plača. Vpraša se pri KMETT MINT TAVERN, 397 E. 156 St. Proda se hiša s 6 sobami in takozvano "summer kitchen." Hitremu kupcu se proda po zmerni ceni. Zgla-site se na 1018 E. 76 St. Gramofonske plošče slovenske, hrvatske, angleške, vseh vrst. Naša trgovina je odprta vsaki dan od 12. do 8. ure zvečer. Zaprta je ves dan ob ponedeljkih in sredah. NORTHEAST SALES & SERVICE CO. Jerry Bohinc 819 E. 185 St. Žene in dekleta Priporočamo vam, da pridete pogledati lepe in moderne obleke. Ravno sedaj smo dobili vsakovrstne obleke in suknje za žene, dekleta in otroke. Rav-notako imamo vsakovrstne slamnike in vsakovrstnega spod-njega perila, ter vse, kar potrebujete. Rjuhe, povštre, moške srajce, kravate, nogavice in spodnje perilo, ter za žene in dekleta vsakovrstne hlače, spodnje in "slacks", vsakovrstne bluze, krila in jopiče vseh barv. Se vam priporočamo. ANZLOVAR'S Vogal E. 62 St. in St. Clair Ave. IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE nad 21 letom starosti, ki lahko izkažejo svoje državljanstvo, in ki niso sedaj zaposleni pri obrambnem delu. Imamo delo za 2. in 3. šift. Predznanja ni treba. Pump Engineering Service Corp. 12910 TAFT AVE. prva cesta severno od St. Clair Ave., od E. 131 St. Dodatna zahvala V zahvali za pokojno Mary Skodlar so bila pomotoma izpuščena sledeča imena, ki so darovali za sv. maše: Mr. iij Mrs. Joseph Pike ml., Mr. in ^Irs. Anton Lunder, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Lunder, Myron Ave., in Miss Jennie Longar, Forest Lake, Minn. Družina se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje in prosi, da se oprosti pomoti. Frank Skodlar, soprog sinovi iij hčere. RIGHT IN DER FUEHRER'S FACE?" C. S. Tr.