Glas zaveznikov
Leto II - Št. 242
llmformiaciijski dneonik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, ponedeljek 1. aprila 1946
UREDNIŠTVO s Via S. Pelllco 12 » Telefon št 93354 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter vlalne (širina ena kolona); trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vitet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema izključno; S.PX, Socleti
per la PubblicitA in Italia, Trst, ul. Silvio Pelllco St 4. tel. 94044.
\
Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
LAGUARDIA
GOVORI
London, 1. aprila
Na konferenci ustanove tNRRA v Atlantic City je novi glavni ravnatelj Fiordlo La Guardia izjavil: «Ljud-stvo hoče kruha in ne nasvetov«. Zagotovil je, da bo sku-čil nabaviti živila, kjer koli ■bi jih mogel najti ter dodal: «Imam rajši hitre ladjo kot počasne rešitve«,
V svojem prvem govoru, ki gf, je imel po nastopu nove službe, je izjavil, da UNRRA «lahko v veliki meri prispeva k obdržanju trajnega miru na svetu«.«
•Tudi države, ki so deležne pomoči nosijo svoj delež odgovornosti. One morajo sodelovati pri nadzorstvu, da pravično razdelijo prejeti živež, nadzorujejo razdeljevanje in prodajo živil, preprečijo črno borzo ter prično spet same proizvajati«
«0Tl" BOLGARSKA VLAJA
Sofija, 1. aprila
Bolgarska poročevalna agencija je naznanila, da je bivši bolgarski ministrski predsednik Kimon Geor. glev, ki je pred desetimi dnevi s svojo vlado odstopil, sestavil novo vlado, ki sloni na levičarskih strankah »Domovinske fronte». Agencija dodaja, da v novi vladi ni predstavnikov opozicije.
Iz poročila bolgarske obveščevalne agencije sledi, da je 28. marca zvečer sovjetski opolnomočenl minister v Sofiji Stepan Pavlovič Klr-sanov obiskal Georgljeva ln mu je podal naslednjo ustno Izjavo: »Sovjetska zveza Je mnenja, da so pogoji, ki Jih Je stavila opozicija za svojo udeležbo v vladi, v nasprotju s sklepom, ki so ga sprejeli trije zunanji ministri v Moskvi z ozirom na razširitev bolgarske vlade. Posledica je, da takih Pogojev ne morejo sprejeti.
Svobodna uporaba industrijskih surovin
Odločitev o Indiji pomeni spremembo imperialne politike
BRISTOL, 1. aprila. — V petek je govoril v Bristolu britanski zunanji minister Ernest Bevin o mednarodnih sporih: «Morda gro za spore zaradi razlik značaja ali zaradi razlik v nazorih. Lahko pa nastanejo tudi iz bojazni pred novimi napadi po razvoju atomske sile, ki pa lahko postanejo bolj kočljivi. Vsi ti činiteljl povzročajo zaskrbljenost pri vladah in posameznikih.
»Potrebujemo sporazum in izjavo, da se ne bomo zatekli k sili- da bi poravnali naše spore naj bi se zgodilo kar koli. Po mojem mnenju bi morali vsi opustiti način pogajanj pod pritiskom. Kjer bi šlo za surovine življenjske važnosti, ki bi mogje dati povod sporov med velesilami, bi morali ustvariti boljši način, da bi se lotili tega važnega gospodarskega vprašanja, ne da bi se zatekli k stari metodi. Za dosego tega smotra ]e storila naša država vse, kar je mogoče- da bi dala pobudo za sporazum o petroleju. V tem sporazumu, kadar ga bodo potrdile Združene države, je predvideno, da bodo prizadete sile mogle izvajati nadzorstvo nad izkoriščanjem te surovine ter pr: tem upoštevale stališča potrošnikov«.
O vprašanjih, ki so jih predložili Varnostnemu svetu v New Yorku, je Bevin rekel, da je »neumestno, če se kakšna velesila pogaja, ali se skusa pogajati, ali dobiti koncesije od majhnega naroda z vojaško zasedbo države. To je Imperializem 19. stoletja, ki ga moramo opustiti in mislim, da se bo mogla najti rešitev, po kateri bi sprejeli načelo, da se tisti med nami, ki so velesile, ne bodo vedli na ta način«.
O odposlanstvu v Indiji je dejal:
»Menim, ko je Attlee imel svoj sijajni govor o Indiji, v katerem Je ponudil Indiji izbiro ostati ali izstopiti iz britanske imperialne zveze, se Je pokazala radikalna ^sprememba v Imperialnem zadržanju do neodvisnih držav.«
O vojaškem odboru pri organizaciji Združenih narodov je Bevin rekel: «Njegovo delovanje za vojaško varnost je življenske varnosti, toda kljub dobri volji bo potrebno še nekaj časa, dokler bo odbor Izdelal svoje načrte ter dosegel popolni sporazum.«
Bevin izrazil upanje, da ne bodo podcenjevali velikega napredka, ki so ga dosegli v Londonu za sesta. vo komisije, da bo preučevala a-
GLASOVANJE 0 ZDRUŽITVI
London, 1. aprila Po skoraj dokončnih izidih glasovanja članov berlinske socialne demokratske organizacije je videti da je izpadlo glasovanje v razmerju 6 proti 1 proti združitvi* s komunistično stranko, kakor želi osrednji socialno demokratski odbor v Berlinu. Po dosedanjem štetju je glasovalo proti združitvi 18.529, za združitev pa 2.937 članov. Glasovanja se je udeležilo približno 70 odstotkov članstva. Glasovanje so izvedli samo v britanskem, ameriškem in francoskem zasedbenem področju. Izid pomeni velik udarec osrednjemu vodstvu, ki deluje za združitev s komunistično stranko.
nedeljske liolilve v Grčiji
Mednarodno nadzorstvo in Izredni varnostni ukrepi so po dosedanjih poročilih zajamčili miren potek svobodnih volitev ob neudeležbi strank levice
LONDON, 1. aprila. — Na predvečer grških volitev je dopisnik agencije BBC brzojavil iz Aten, da je mrzlični volivni teden dosegel svoj višek z zborovanji, ki so jih imeli na prostem, na katerih so govorili vsi največji voditelji strank. Promet je postal po ulicah, ki peljejo na trg Ustave, nemogoč. Neka druga velika skupina je poslušala v ulici Venizelos govor bivšega zunanjega ministra Sofianopoulosa. Ker so ga kritizirali- da je dovolil ta sestanek, je ministrski predsednik Sofoulis izjavil: «Levičarske stranke predstavljajo, čeprav se vzdržujejo glasovanja, obsežne sloje prebivalstva; vlada, ki ji jaz predsedujem, jim ne bo odrekala pravice do sestankov«.
Levičarji vodijo močno gonjo proti udeležbi pri volitvah in ves dan so zvočniki prenašali ukaz: »Republikanci, vzdržite Se glasovanja«. V volivnih seznamih je preko 2 milijona volivcev«.
ZAPISKI
Radijska postaja Atene bo pričela poročati o Izidih ob polnoči. Zavezniški opazovalci bodo prisostvovali volitvam ter nadzoroval1 verjetno -polovico vseh volivnih skrinjic. V nadaljnjih 3 dneh bodo
Britanska parlamentarca
prispela v Teheran
Perzijski vladni zastopnik knez Firouz pojasnjuje ravnanje veleposlanika Ala pred Varnostnim svetom
LONDON, 1. aprila. — Zanimanje, hi ga, hale ves svet za perzijsko vprašanje, se je začasno preneslo z Varnostnega sveta na Moskvo in Teheran. Eno uro po odgoditvi Varnostne-Qa sveta je glavni tajnik Trygve Lie predal sovjetskemu in Verzijskemu veleposlaniku zahteve po informacijah, katere hole Varnostni svet dobiti. Na zasedanju Varnostnega sveta so ^beležili mir in prijazno ozračje, v katerem so se razvijala
opravljanja in so sprejemali sklepe._
dopisnik BBC razpravlja o odlo-
čitvi Varnostnega sveta: «Ob obno-Mtvi dela prihodnjo sredo, bosta mhko nastali dve motnosti. Prva je, “a objavi Sovjetska zveza brezpogojni umik svojih čet. V tem primeru bo Varnostni svet to vzel na znanje in it razil svoje zadovoljstvo. Druga možnost je, da bo mo-tal Svet takoj preučiti temelje perzijske krize, če ne bo dobil nobene-Sa odgovora.
Britanska komisija v Perziji
ta?naalZlsfjTl™ska Varlamen-
raziskovanja « * sovjetskim sporo™ ./
Perzljo. Člana komisue	f
stični poslanec Michael ^oot in konservativec brigadir h. sead p0 prihodu v Teheran sta takoj i2,a. vila, da sta prejela dovoljenje za obisk perzijskega področja, ki ga imajo zasedeneaa. Sovieli. Dejala sta tudi, da nimata nobenega načrta, toda želita obvestiti angie-ifci parlament o točnem, položaju v Perziji. Mislita, da Sovjetska zve-za ni bila obveščena o njuni na-nteri, da bosta obiskala Perzijo.
Sovjetski listi zadnjih dni niso mti z besedico omenili razvoja perzijskega vprašanja pri Varnostnem svetu. Tudi ne prinašajo nobenega komentarja o položaju. x/laani P°ročevalec perzijske vla-//,nez iirouz je podal sledeče po-^Perzijskega vprašanja niso nikoh odstavili z dnevnega reda arnostneaa sveta, v Londonu so
to 6/li' aa Preklnelo razprave, za-aa bi lahko sporni stranki imeli Posredna pogajanja, o katerih bi Vu/* poslati poročilo svetu. Gha-V ^ Sullaneh je Sel nato osebno oskvo. Stalin in sovjetska vlada dn/a topl° spre1ela- Po dvajsetih sta*/6 jC vrnil v Teheran. Na se-yQ/u Varnostnega sveta v New ku je potrebno objaviti izid teh ski °Vorov. Zaradi tega je perzij-velepoaianik. Ala predložil to lignje Varnostnemu svetu. Ze-čai/°uimti’ da se iz Ala predal °m in če so bile njegove izja-.
vc pretirane, je treba to pripisovati njegovemu patriotičnemu čustvovanju, ki ga včasih zavede. V zadnjih dneh so se razširile neke govorice. Poudariti moram, da je ministrski predsednik izjavil v odgovoru na iz-javo sovjetskega veleposlanika, da želita iranski narod in vlada ohraniti čim tesnejSe odnoSaje med o-bema državama*.
Firouz je Se izjavil, da je to uradno poročilo vlade in ni hotel dati nobenega drugega komentarja.
Sovjeti so izročili prezijskemu o-rožniStvu poslopja, ki so jih zasedli v Takistznu, severno od Kazvina. Popoldne so Takistan popolnoma zapustili. Tudi iz mesta Gurgan se umikajo.
Perzijski tisk in teheranska radijska postaja sta javila, da so imenovali za perzijskega poslanika v Moskvi Hamida Sagaha, ki je naklonjen Sovjetom. Ker je v Moskvi le perzijski poslanik, so novinarji zahtevali pojasnila. Ker je perzijski Poslanik v Moskvi Mejid Ahi bo-an- so poslali Sayaha v Moskvo v svojstvu ministra, ki bo opravljal Posle Mejida Ahi ja, dokler slednji ne bo ozdravel.
rerzijske čete za zasedbo izpraznjenega ozemlja
Visoki uradnik perzijske policije je Mavil v Teheranu, da bosta dve novi dtviztji perzijske vojske, ki so ju sestavili v teheranskem področju, zasedli področja, ki M ^ izpraznile sovjetske čete. Uradnik je dodal, da perzijske tete, ki so odšle 2. marca proti Garmširu. no km vzhodno od Teherana, in ici so jih tam zadržali Sovjeti, niso mogle doseči MeSeda, Sehruda in Semnana, treh mest v severni Perziji in so se vrnile v Teheran. Poslali so jih Proti Kurdistanu.
Novice, ki so priile v Teheran, pravijo, da so Številne perzijske čete prispele v Hamadan (mesto in pokrajina jugozahodno od perzijske prestolniceJ.
Doznamio, da morejo biti te edi-nice del sil, ki so jth prvotno po-stali v GarmSar.
tomsko energijo. »Potrebno bo še precej časa, preden bo mogoče ustvariti popolno zaupanje. Prizadevamo si, da bi dosegli ob koncu druge svetovne vojne točko, ko ne bomo več mislili na strah In nadvlado, ampak na to, kako bomo pripravili podlago za prerod zaupanja ln bo svet združen v enotni organizaciji.«
«Edina stvar, ki bi se mogla primerjati z Attleejevo Izjavo o Indiji, ki jo je podprla vlada, Je stališče, ki ga je zavzel leta 1906 pokojni Campbell Bannernvann, ko je po vojni v južni Afriki, namesto da bi odpravil svobodo tega naroda, ustvaril Južnoafriško zvezo ter JI vrnil svobodo.«
O potrebi pravične razdelitve su. rovin je Bevin rekel: «Zelel bi posebno vztrajati na tej točki: Vi ne morete zahtevati od kake druge države, naj razdeli svoje imetje, če za skupnost ne nudite tudi vašega. VI ne morete zagrniti z zaveso velikega pristanišča na svetu ln reči: «To je v vsakem primeru moje«. ker bi se spor na drugem področju ponovno vnel.«
O vprašanju lakote je Bevin rekel: «Zdaj »mo se znašli ne samo pred povojno dobo, ki je že itak dovolj težavna, ampak tudi pred grozotami lakote. Suša in monsu-ml so poslabšali prehrambeni položaj In če se letos ne bomo lotili in se borili proti temu, bi utegnile nastati posledice, kf bi odmevale tudi v naši politiki. S tem vas ne nameravam pozivati, da bi odstop'11 vaše obroke, ki Itak niso preveč Izdatni. Kar sl želim, je krepko izjavil Bevin, je, da bi sodelovali pri proizvodnji«. Nato je minister govoril o potrebi, da bi nabavili riž «a uvoz v Indijo ter s tem omogočal tej deželi izvoz kokosovih orehov za proizvodnjo margarine. Skliceval se je na pogajanja z Siamom za nabavo riža in dejal: «Slamcl ne Zaupajo denarju. To nezaupanje je nastalo med vojno. Oni potrebujejo blago.«
Ko je bil med vojno sovražnik blizu, ste prispevali k preprečenju invazije. Danes pozivam svoje tovariše lz sindikatov po vsej državi, naj prispevajo, da bomo premagali lakoto. To bo koristilo miru na svetu bolj kot kakršna koli druga stvar, ki bi jo mogel storiti zunanji minister.
Bevin je govoril nad 2.000 osebam na neki prireditvi »General Wor-kers Union«.
Bevinu so priredili navdušen sprejem in mnogo ljudi m moglo v dvorano, ker je bila prenapolnjena.
Ministrski predsednik Feliks Gouin na mesto Leon Bluma kot voditelja francoske socialistične stranke - Francoski socialisti odklonili vollvne sveže z drugimi strankam) . Proilas francoskega monarhističnega gibanja
PARIZ, 1. aprila. — V Parizu se je pričel kongres socialistične stranke, da bi sklepal o programu in načrtih v času vollvne priprave v Parizu. Trajal bo tri dni.
Prvega dne kongresa so razpravljali o dnevnem redu, o glavnih smernicah ter o razpoloženju poslancev. Kaže, da francoski socialisti ne nameravajo stopiti v kakršno koli politično zavezništvo ne z desničarskimi ne z levičarskimi strankami. Manj so razpravljali o enotnem delovanju s komunisti kot lansko leto, vendar pa je zaznati tudi odločno stališče do ljudske stranke.
Glavni tajnik stranke Daniel
Mager je zahteval odpravo zasebnih osnovnih Sol, tako da bi vsi otroci imeli enak pouk v zgodovini.
Nato so dosti razpravljali o tesnem sodelovanju komunistične stranke z Moskvo. V trenotnem položaju upajo mnogi mladi socialisti, da bo mogla pridobiti njih stranka v svoje, vrste pripadnike delavskega razreda, l.l so se doslej raje pridružili komunistični, kot pa socialistični stranki.
Ministrski predsednik Gouin /e bil na odru več, kot eno uro. Njegov položaj v stranki je očividno zelo močan. Čeprav uživa Leon Blum zdaj veliko spoštovanje, se je vendar njegov vpliv v strankinih vrstah zmanjšal, čeprav ima Se vedno velik ugled med mnogimi voditelji stranke. Dejstvo, da je prevzel diplomatsko misijo, ki mu ovira udeležbo pri delu za formulacijo strankine politike v tako važnem trenotku, kaže da mora po njegovem mnenju pasti poglavitna odgovornost na druge rame. Jasno pa je, da je velika večina strankinih odposlancev veselih, da jim ni treba več prenašati teže zavezništva z generalom De Gaullcom.
Gouin o mednarodnem nadzorstvu nad Posarjem, Porurjem in Porenjem
Francoska radijska postaja sporoča, da je francoski ministrski predsednik Felix Gouin na narodnem kongresu francoske socialistične stranke ponovno označil potrebo mednarodnega nadzorstva nad Posarjem, Porurjem in Porenjem ter je odklonil misel o aneksiji nemškega ozemlja.
Franzoska socialistična stranka je podprla poziv vodje francoske vlade Feliksa Gouina za anglo-francoski zavezniški sporazum ki bi bil podoben francosko-sovjetske-mu. Stranka je zahtevala vzpostavitev demokracije v Španiji ter zagovarjala politiko, ki naj odpravi pravice veta velesil v Varnostnem svetu V.Z.N. Sklepe so soglasno sprejeli ob zaključitvi kongresa.
Kongres zahteva poleg tega gospodarsko namesto politične internacionalizacije Porurja in izkoriščanje premogovnikov v Posarju na račun vojni odškodnine.
Kongres je z veliko večino odklonil predlog, ki so ga stavili voditelji stranke za zveze z ostalimi strankami piri prihodnjih volitvah; s 202S glasovi proti 260 so odobrili
Sodobna arhitektura
predlog, v katerem zahtevajo, da se socialistični kandidati udeležijo volitev pod lastno zastavo.
Reuterjev dopisnik piSe po odkriti izjavi, ki jo je podal eden izmed voditeljev francoskega mornarhi-stičnega gibanja, ki ga podpira pretendent za francoski prestol, pariški grof princ Henrik, da je to gibanje odločno protidemokratsko in antisemi sko.
«Ni v naSt želji, niti v naSl moči sprožiti državljansko vojno. Vsekakor je možno, da se bodo razvili drugi zgodovinski dogodki, ki jih pa trenotno ne predvidevamo. Takoj, ko bo kronan francoski kralj, se bo velika večina, ki so danes dobri republikanci, spremenila preko noči v lojalne podložnike.
«Monarhija ne bo ustavna tako kot v Veliki Britaniji. Nameravamo oživeti staro francosko monarhijo, toda na sodobni px>dlagi*.
VAN ACKER SESTAVIL
NOVO BELGIJSKO VLADO
Bruselj, 1. aprila
Bo sestih tednih neprestanih pogajanj j« Achilles Van Acker, bivši telgljski socialistični ministrski predsednik, naznanil, da je sestavil novo »zmerno levičarsko« koalicijsko vlado, ki jo sestavljena Iz socialistov, liberalcev, komunistov tn strokovnjakov.
Najmočnejša stranka v parlamentu je desničarska stranka krščanskih socialistov (to so katoličani, ki so za vrnitev kralja Leopolda), ki pa ne mara sodelovati s komunisti ter ni vključena v vlado.
pregledali ostala volišča in hoda pripravili poročilo, ki ga bodo objavili po 10 dneh istočasno v Londonu, Atenah, Washingtonu ln Parizu.
Po mnenju dopisnika agencije BBC je kočljivo vprašanje v grških volitvah varnost Narod zahteva vlado, ki mu bo zagotovila red v notranjosti in mir s tujino. Število tistih, ki se bodo vzdržali volitev, bo dalo približen pojem o moči levičarskih strank.
Britanski minister za zunanjo zadeve Bsvia je podal na predvečer volitev sledečo Izjavo: »Britanska vlada je preučila z največjo pozornostjo položaj in je prišla do zaključka, da bi pomenilo svetovati
odlog volitev nadaljevanje položaja nestalnosti v neizogibno škodo Grčije. Zaradi tega smo sklenili, naj volitev ne preložijo. Kljub temu so se komunisti cdločlll bojkotirati volitve. Menim, da je ta odločitev zelo nespametna, ker velja v Grčiji sorazmeren ustroj in po naših informacijah Izhaja, da bi EAM pridobil mnogo sedežev, če bi se udeležil volitev, kot je prvotno nameraval. Z druge strani se nam zdi bojkotirati volitve zaradi negotovosti uspeha, metoda, ki popolnoma nasprotuje načelom demo. kraclje. Grčija bo vredna svoje zgodovinske tradicije, če ne bo polagala važnosti na te poizkuse bojkotiranja in se bo podala k vollv-nlm žaram.«
Votivna udeležba
Država je na predvečer volitev v | vedno od zavezniške pomoči in no-razmeroma mirnem polcžaju. Ve- bena ne želi odhoda britanskih čet, like množice so se zgrinjale včeraj I dokler niso rešena vsa balkanska
VOLITVE V NEMČIJI
zvečer v zborovalnth dvoranah ln edini incident jo bil, ko se j« skupina pripadnikov EAM-a spopadla s policijo. Volitev se udeleži 23 političnih strank z 2000 kandidati. Število sedežev v parlamentu 354. Levičarska koalicija je pozvala svojo pristaše, naj ss vzdrže glasovanja. Po mnenju poznavalcev razmer bo odnesla zmago desni čarska ljudska stranka Tsaldarlsa. Poleg te so še druge stranke vestne važnosti: narodna pdružena stranka centruma, ki so jo sestavili bivši ministri Papandreu, Venizelos In Stanenlopulos ln llberal na republikanska stranka, ki vodi sedanji ministrski predsednik Sophoulis,
Grški narod se je podal na vo. lišča, da glasuje pri volitvah, ki so po 10 letih prve v teh krajih.
Močni oddelki policije in vojaštva so vršili redarsko službo, da preprečijo spopade med nasprotnimi skupinami desnice in levice.
V zvezi z vzdržimjem vseh levičarskih strank je gotovo, da bodo volitve Izpadle z znatno zmago monarhističnega bloka, ki ga vodi ljudska stranka.
Ljudska stranka, ki jo vodi Kon. stantin Tsaldaris, zahteva, naj takoj izvedli plebiscit za ali proti vrnitvi kralja Jurija II., kar eno iz.r.ed najbolj perečih vprašanj sedanje grške politike.
Glasovanje se je začelo ob zori. Po dosedanjih poročilih so volitve potekale na zadovoljivo miren način.
Britanski, francoski ln ameriški opazovalci, ki so pooblaščeni za nadzorovanje volitev, so bili na svojih mestih na voliščih, kjer so s« volilel postavljali v vrste, da so oddali svoje glasovnice. V nekate-člani levičarskih
Sest resorov nove vlade bodo do-. _ — —--
delili Hberaloem, šest socialistom, rin Predelih	- - ---------
»tiri komunistom, tri pa strokov- orSanizacij »tali pred volišči m mo-njakom.	trlli volilce, ki so odhajali k skri-
njicam, a se niso skušali vmešavati. Policija in grško vojaštvo sta na avtomobilih patruljirala po ulL cah in vršila redarsko službo pred volišči. Britanske sile-so pridržali v vojašnicah ves dan.
Dopisnik BBC javlja, da so znani že prvi delili izidi volitev. V Štirih glavnih mestih so prve Številke pokazale sledečo sliko: v Atenaii so dobile desničarske stranke 75 odstotkov oddanih glasov, v Solunu preko polovice, v Drami preko polovice, na Peloponezu 90 odstotkov. Po udeležbi volivcev je imel levičarski bojkot samo omejen uspeh. Na splošno je bila volivna udeležba zelo velika in abstinenca nepomembna, razen v Solunu in Atenah, kjer ena petina voliv cev ni prišla na volišča.
Liberalni voditelj Albert Deveze, ki je bil pred vojno pravosodni minister ter nato minister za narodno obrambo, je Izjavil, da bo prvi ministrski podpredsednik v novi vladi.
Omembe vredno je sodelovanje Paula Henrika Spaaka, bivšega ml. nlstrskega predsednika ter pred. vojnega zunanjega ministra, ki bo zunanji minister v novi vladi.
Vlada Ima večino 17 glasov v spodnji zbornici novega parlamenta, toda samo enega v senatu.
Da premaga mrtvo točko, ki -je nastala v parlamentu zaradi neznatne večine v senatu, je Van Ae-ker naznanil, da bo morda prosil posebne oblasti za uresničenje programa gospodarske obnove.
Reuterjev evropski opazovalec piše o tem, da je Van Acker premagal mrtvo točko pri poskusih sestave nove belgijske vlade s tem, da je prepričal liberalce, da na daljujejo svoje sodelovanje v levičarski koaliciji, ki je bila že pred zadnjimi volitvami. Liberalna stranka, čeprav je utrpela hud poraz pri volitvah, se je vrnila v vlado z mnogo večjim zastopstvom kot prej, ker njena majhna skupina vzdržuje ravnovesje med komuni, sti ln socialisti na eni ter katoličani na drugi strani.
Van Acker je jasno obrazložil razloge, kt so ga dovedli do tega, da je tako visoko plačal sodelovanje liberalcev, ko je pred nekaj lneyi dejal, da j« nadaljevanje ministrske krize postavilo v nevar-
nost gospodarsko obnovo Belgije,
Palača za mestne urade v Birminghamu, ki so jo pred nedavnim | ki je pred volitvami pokazala talko zr
dogradili
znatne uspehe.
Zadnji levičarski poskus za preložitev volitev
Kakor poroča BBC, sta se pojavila v Washingtonu na zunanjem ministrstvu dva člana grške stranke EAM, da bi dosegla ameriško podporo za preložitev grških i litev.
Britanski zunanji podtajnik M-c-Neil je poslal grškemu narodu po radiu poziv, naj se udeleži volitev. Podčrtal je, da sta tako grški re. gent kot ministrski predsednik obljubila, da volitve svobodno Izvoljene vlade ne bodo pozneje kot marca meseca tega leta. Objavil je tudi, da so bistvene vaiSnosti za britansko posojilo 10 milijonov šterlingov.
Dopisnik BBC poroča iz Aten, da vedo stranke, ki bodo tekmova-le na volitvah, da zavist Grčija Se
vprašanja.
Britanske čete vojašnicah
Po poročilu »International Ncws Service« so odredili, da bodo bri. tanske čete, ki so nastanjene v Grčiji, v prihodnjih 48 urah v pri. pravljenosti v svojih vojašnicah.
Poročilo pojasnjuje, da so četam naložili to omejitve, da bi preprečili kakršen koli sum, da bi mogla njihova prisotnost vplivati na potek volitev.
Vlada je izdala vrsto ukrepov, da bi zagotovila svobodne volitve. Prepovedali so točenje la uživanje alkoholnih pijač za dobo 48 ur s težkimi kazni za kršitelje. Da bi otežkočili dvojno glasovanje, bo dovoljen promet v mestu in na deželi samo avtomobilom državnih uradnikom In »jeepsom« zavezniških opazolacev.
Da bi se še bolj zavarovali proti večkratnemu glasovanju posamez. nikov, bodo uporabljali neizbrisno črnilo za prstne odtise volivcev.
Spopadi s policijo v Atenah
Pri spopadu v središču Aten, ki je trajal 15 minut, je bilo ranjenih 15 civilistov in 4 policijski agenti.
Do spopada med policijo ln de. monstrantl je prišlo, ker so slednji pozivali k neudeležki pri splo. snih volitvah.
Policija poroča, da so jo napadli demonstranti oboroženi s palicami ln kamni, da se je pa množica raz. pršila, ko je pričela policija streljati v zrak.
Sovjetska vojaška uprava v Nemčiji je odredila razpis volitev na njenem področju — prvič po letu 1932. Niso Se znane podrobnosti, vendar je že jasno, kako se bodo stvari razvijale.
V	zadnjih tednih je komunistična stranka že večkrat predložila socialno demokratski stranki, da se združita v eno stranko. Poizkus je videti, da se je posrečil, kar bo dalo bloku obeh strank več kot polovico glasov.
Ni Se jasno, v kakšni obliki se bo predstavila opozicija, vendar je videti, da bodo imeli veliko vlogo krščanski socialisti. Zanimivo je dejstvo, da v Nemčiji pod sovjetsko zasedbo ne bodo uporabili u-stroja, ki je navaden v državah, sosedah Sovjetske zveze, t. j. sovjetskega ustroja, ki piozna eno samo listo pri volitvah. To pa Se ni zadosti kot zagotovilo, da bodo volitve tudi v resnici svobodne in nepristranske, vendar je to dejstvo v skladu z zahodnimi demokratskimi načeli.
V	ostalih treh nemSkih področjih Se ni bilo govora o volitvah. Angleži, Američani in Francozi mislijo, da Se ni prišel č-s, ko bi lahko Nemcem dovolili vlado, čeprav pod pazljivo zevezniško kontrolo. Videli bomo, kako se bodo Nemci v sovjetskem področju odločili reSiti tista vprašanja, ki delajo take težave zaveznikom. Med temi so posebno pereča vprašenja prehrane, stanovanj in zaposlitve, vse v okoliščinah, v katerih je potrebno izruvati nacistično strupeno želo.
FRANCOSKE TEŽAVE
Ko so se zavezniki izkrcali v' Normandiji (leta 1944), so dopisniki nekaterih listov javili, da je prebivalstvo dobro nahranjeno. Spraševali so se, če niso bile pretirane vse vesti o trpljenju Francozov za časa nemške zasedbe. Toda ko so britanske in ameriške čete prodirale vedno globlje v Francijo, so novinarji videli, da glasovi o stradanju Francozov niso bili neosnovani. Normandija je ena izmed najbogatejših francoskih pokrajin in ne predstavlja francoskega povprečja. .,	1
Dober pregled je podal bivSi ameriški predsednik Herbert Hoover, ki potuje zdaj pp različnih evropskih državah in preiskuje prehranbeno Stanje. Dejstva in Številke kažejo, da 3 milijone francoskih otrok ni samo podhranjenih, temveč da so tudi premalo telesno razviti. Z drugimi besedami pomeni to, da bo njihovo zdravje verjetno vse življenje slabo zaradi pomanjkanja v vojnih letih. Vse govorice, ki pra- < vijo, da je Francija boljše pretrpela vojna leta, kot druge države, niso resnične.
Hoover predlaga, da bi francoska vlada izdelala načrt, po katerem naj bi francosko prebivalstvo dobilo dodatna živila. Ta načrt bo potem predložil ameriškemu narodu. Posebno bo poudaril potrebe otrok; t. j. potrebe, zaradi katerih se nihče ne more prepiirati.
Sovjetska zveza
in svetovni mir
LONDON, 1. aprila. — Sovjetski zgodovinar Evgenij Tarle, (lan sovjetske akademije znanosti in umetnosti, je na zborovanju za mednarodne odnoSaje po vojni zagotovil prisotno, da sovjetska zveza iš(e sresnično in trajno varnost za svoje meje in zato ne želi vojne*. Tarle je dodal, da je stara imperialistična zamisel v mednarodnih odnoSajih vrgla izzivalno rokavico socialistični zamisli, ki temelji na spoštovanju pravic ostalih narodov in resnični neodvisnosti vseh narodov sveta.
Harold t. Ickes, bivši ameriški
notranji minister, je po tiskovnih poročilih na sestanku ameriškega društva prijateljev Sovjetske zve-ze dejal, da ne želijo narodi Združenih držav in Sovjetske zveze vojne in da na svetu ne bo miru brez sodelovanja in razumevanja med tema dvema državama. ^Vztrajati bomo morali na tem, je pripomnil Ickes, da bomo prej natančno obveščeni, preden bomo izrazili kakšno mnenje. Kritike, ki bi hotele ločiti ta dva zaveznika, bi ne smeli odobravati, kot ne smemo dopustiti otrokom nevarnega orožja».
Prečitali so tudi izjavo senatorja Clauda Pepperja ln izjavo bivšega nemgorškega župana Fiorella La Guardie in pioslanke Helene Ga-hagen Douglas.
V	svoji pKslanicl piravi senator Peprper: eSovjetska zveza je naša prijateljica v miru, kot je bila v vojni*.
V	New York je prispel na krovu prrekocenaskega parnika «Queen Marg» stalni tajnik britanskega zunanjega ministrstva sir Alezan-der Cadogan, ki bo vodja britanskega pjoslajistva na sestanku Varnostnega sveta. S poslanikom Cado-ganom sta prispela tudi bivSi kraljevi namestnik v Indiji, lord Lin-lithgoui in ameriški veleposlanik v Jugoslaviji, Richard C, Patterson,
ml., ki se bo posvetoval v zunanjem ministrstvu. Izjavil je dopisnikom, da goji maršal Tito globoka čustva prijateljstva do Združenih držav.
CENZURA BRZOJAVK IZ SOVJETSKE ZVEZE
Moskva, 1. aprila
Tuje dopisnike so zdaj znova obvestili, da so njihove brzojavke podvržene cenzuri in to po času, v katerem so brzojavke cenzurirali v brzojavnih uradih in jih odposlali, ne da bi jih odpošiljate! ji mogli ponovno videti.
GANDHI MED NEDOTAKLJIVIMI
Poona, 1. aprila
Ob pirihodu v Bombag ne bo Gandhi bival kot nekdaj v potlači bogatih indijskih industrijcev Bir-flas, temveč se bo nastanil v «ne-dotakljivem* predelu Worli, kjer se odtočne naprave Bombaga iztekajo Gandhi je izjavil v svojem tedniku Marijan*, da bo v bodoče vedno stanoval v «nedotakljivem» predelu katerega koli mesta, ki ga bo obiskal Prihodnji teden, ko bo obiskal Novi Delhi, kjer se bo sestal z britansko vladno misijo, bo stanoval v hiši pometačev.
(
Razprava v Ntirnbereu
Hessovi pogoji za mir
Obramba von Ribbentropa kot poslušnega orodja v Hitlerjevih rokah - Njegovi napori ca dosego miru
Niimberg, 1. aprila
Na razpravi v Niirnbergu »o predložili v obrambo obtoženega Hitlerjevega namestnika Hudolfa Hessa zanimivo listino o razgovoru, ki ga je imel Hess tri mesece po svojem prihodu v Anglijo z zakladnim ministrom viskontom Simonom o pogojih sporazuma med Veliko Britanijo ln Nemčijo. Iz listine je razvidno, da je Hess Izjavil, da je prispel brez Hitlerjeve vednosti. Hitler naj bi se bil obotavljal ukazati povračilne letalske napade na Anglijo, ker mu je to povzročalo globoko bolest. Hess ni hotel dati nobenih Številčnih podatkov o gradnji nemških vojnih letal. Opozoril pa je vlskonta Simona na dejstvo, da tri četrtine Evrope gradi podmornice za Nemčijo in na veliko količino potopljenega britanskega trgovinskega brodovja. Viskont Simon mu Je rokel, da se Angleži smejejo nemškim številkam, nakar mu je Hess odgovoril, da bo prišel Čas, ko se ne bodo več smejali.
Pogoji za premirje z Nemčijo haj bi bile za Nemčijo proste roke v Evropi ln za Veliko Britahljo v britanskem imperiju, vrnitev nemških kolonij, izpraznitev Iraka ki premirje z Italijo.
Hessov zagovornik dr. Seidl je poudaril važnost Izjave Hessovega brata, da Hess sam ni nikdar dajal navodil hemšklm organizacijam v tujini. Seidl je predložil 40 listin, ki obsegajo članke ln razprave politikov ln gospodarstvenikov, k! So obsojali verSalllsko pogodbo, nemško vojno odškodnino let zasedbo Porurja. Sodišče je na protest ameriškega ln • britanskega državnega tožilca zavrnilo listine, ki se nanašajo na versalllsko pogodbo.
Zagovornik blvSega zunanjega ministra von Ribbentropa, mladi odvetnik dr. Martin Hom iz MUn-chena, ki ni nikdar hotel pristopi« v narodno-soclalistlčno stranko, Je poudaril, da je von Ribbentrop Izvajal samo Hitlerjeve ukaze, za katerih Izvajanje pa je prevzel vso odgovornost. Cih Obergmppen. flihrerja v SS oddelkih Je prevzel samo na Hitlerjev ukaz, ker je Hitler želel, da vsi člani vlade prihajajo na javne prireditve V uniformi SS oddelkov.
No so zasliševali Adolfa von Steengrachta, je izpovedal v korist von Ribbentropa, da Ribben.
trop ni ničesar mogel ukreniti proti Hitlerjevi volji. Odgovornost Za zločine, ki jih obtožnica očita su-nanjemu ministrstvu, Je valu tla Hitlerja.
Ko se je Ribbentrop vsedel na zatožno klop, se je Goring, ki je Za sedel na svojem mestu, dvignil in mu namenoma obrnil hrbet, cčlvidno razjarjen zaradi Ribben-tropovega ravnanja, ki je bilo nasprotno Hitlerju. Goring je nekaj reki! drugim obtožencem, ki so sedeli v vrsti za njim. Nato se je obrnil k Ribbentropu ter mu jezno nekaj očital, dokler ga ni predsednik sodišča pozval, naj bo miren. Postal pa je pozoren, ko je von Steengracht na vprašanje polkovnika H. 3. Phllllmora zatrdil, da je bil Ribbentrop pod Hitlerjevim vplivom, tako da je postal njegovo orodje, ki Je slepo sledilo odredbam svojega voditelja. «On ni imel Izvršne oblasti in ne bi izvršil nobenega nasilnega dejanja iz lastnega nagibaš, je dejal vOn Btoengarcht.
Na vprašanje, ali Je bila vod Ribbentropu znana pogodba z Romunijo, po kateri naj bi odstranili 110.000 romunskih 7,idov, Je von Slecngarcht skomizgnll z rameni ln rekel: «Ne Vem*. Priča Je prišla v zadrego, ko jo je polkovnik Amen opozoril, da je pri prejšnjem zasliševanju Izpovedala, da «R!bbenlrop ni imel niti najmanjšega pojma o dovoljenem ln o rlanic!* In da »teh pojttldV zanj nl».
Ribbentrop je prav postrani pogledal pričo, ko so od nje zahtevali, naj ponovi to svojo prVotno izpoved. Priča pa je odgovorila, da 83 ne spominja, da bi izrekla te besede. Na vprašanje, Če pripušča možnost takšne izjave, je odgovorila: «Možno je, da sem v zvezi z nečim dHigitn podal to Izjavo*,
Sodišče je zaslišalo tudi Ribben-tropovo tajnico Blankejevo. Izpo-ve dala Je, da se je Ribbentrop vedno Z vsemi silami trudil, da bi lzved l Hitlerjeve ukaze. Pozneje leta 1943 je skušal doseči mir preko nemških poslanikov pri Vatikanu, v Stockholmu, Madridu ln Lizboni. Tudi Ribbentrop je nastopil kot priča v svojo obrambo ter Izjavil, da Je storil vse, kar Je bilo v njegovi moči, da bi odvrnil od Nemčije posledice verSalllske mirovne pogodbe.
| ZANIMIVOSTI |
Cehi in Slovaki v tujini
Prod drugo svetovno vojno je Uvelo V tUJlnl približno 2,800.000 Cehov ln Slovakov. To število je danes padlo na okroglo 2 milijona. Od tega Je Več kot polovica tujih državljanov.
Največ jih je naseljenih v obeh Anvrikah, pred vem v Severni, □stali žive v glavnem v različnih evropskih državah. V Združenih dr-Snvah Jc po zadnjem uradnem popisu Živelo vsega 189.840 Cehov in 171.000 Slovakov. V Jugoslaviji je Uvelo 140.000 Cehov in Slovakov, od tega Je Mio 88.000 češkoslovaških državljanov, V Romuniji je naBe. Ijenih 42.000 Cehov in Slovakov, od tega le 6.600 češkoslovaških državljanov. Splošno računajo ■ tem, da bo od milijona češkoslovaških dr. šavljanov, ki žive v tujini, vsaj 800 do 300 tisoč ljudi zaprosilo za vrnitev v svojo domovino. £)o sedij le psišlo 8.000 prijavnic za vrnitev. IZ AngliJ* se je prijavilo do d«a*s 2.800 ljudi, toda od teh je 1.800 oseb nemške in madžarske narodnosti.
V	Belgiji 2iVl približno 6.000 Cehov in Šlovakcv, med tem ko jih je bilo še pred Izbruhom vojne okrog 14.000- Iz Franclje se Jo Že vrnilo 10.000 oseb, pripravljeno Jih je Se 4.000, kljub temu bo ostalo v Franclji še okrog 15.000 Cehov In P ovakoV; od tega jih večina zlvl v ParizU. Na Holandskem je bilo pred 7 leti nad 3.000 Cehov ln Slo-vpkov, danes jih je le se 1.000. Na Švedskem Je okrog 150 češkoslovaških drtavljahov. Na Donskem ln Norveškem po 501 v Italiji je registriranih več ko 500 češkoslovaških državljanov, od tega v Milanu ISO ln V Trstu 980.
Iz JUgdBlaVlje se bo vrhllo na f iskoslovaako 30 do 40.000 Cehov ln Slovakov, toda njihova vrnitev v domovino Je zelo ovirana zaradi slabih prometnih zvez. Na Madžarskem živi več kot 200.000 Cehov ln Slovakov, večina bi se rada "rnila v svojo domovino, toda njihova vrnitev Je postala predmet pogajanj med češkoslovaško ln madžarsko vlado, pri katerih do danes še niso dosegli popolnega sporazumai verjetno pa Je, da bodo vse zamenjali za istb Itevilb Madžarov, ki so naseljeni na Slovaškem. Tudi is Romunije se bo vipllo nekoliko tisoč Cf hov ln Slovakov, toda velika večina jih bo ostala še naprej v Romuniji. Da Jim olajša kulturni položaj, bo češkoslovaška vlada poslala v Romunijo 30 učiteljev, ki bodo učili na cesk h !n slovaških šolah.
V	Avstriji kivi približno 75.000 Cehov ln Slovakov, od tega se je že vrnilo 3.223 ln v teku tega leta se to vrnilo Se 36.000 duš. Tudi iz Poljske se Je vrnilo nekoliko tisoč češkoslovaških državljanov ln
no prihajajo novi transporti v domovino, zlasti Iz tistih krajev Nemčije, ki so zdaj pridali Poljski. Na ozemlju obeh Lužic Je naseljeno pribll*no 7.000 Cehov, ki imajo možnost popolnega kulturnega razvoja s središčem v 7ltavi (mesto v neposredni bližini Dreedena); V Švici živi 2.000 Cehov, ki ne mislijo na vrnitev v domovino, V Sovjetski zvezi kivi 50.000 Cehov, v glavnem mestu Volta i je. Med obema državama ja bila podpisana pogodba o repatriaciji ln Cehi bodo naseljeni v obmejnih krajih češkega severa. Tudi v Turčiji je majhno čtevilo Cehov, vsega okrog 150, ki že niso več češkoslovaški državljani. Majhne kolonije po 100 do 200 Cehoslovakov žive v Tunisu, Alžiru, južni Afriki, Sirih ln Iranu V Kanadi Je 40.000 Češkoslovaških d:kavljanov, od tega 80 odstotkov Slovakov; vrhllo se bo le mttjb hno Število. Najtežji je pblcžaj Cehov v Nemčiji. Njihov« število sploh ni znano. Precejšno število obrtnikov se je že vrnild v domovino, kjer Cakajb, da bodo kolonizirani v obmejnih krajih. Češkoslovaška vojaška misija pri Kontrolni komisiji zaveznikov v fierlthu popisuje vse Ceh* ln Slovake, ki žele v domovino ln Vbdl podajanja, da jim bo omogočeno vzeti s seboj v*3 premično in nepremično premoženje.
IZ SLOVENIJE
Senat okrožnega ljudskega sodišča v Ljubljani Je pod predsedstvom dr. Skobemeta izrekel nad skupino obtožencev, ki so jih obtožili umorov, vohunstva, organiziranja bele garde in podobnih zločinov, zagrešenih na domobranski postojanki pri sv. Urhu pri Ljubljani, naslednje obsodbe; Svetek Alojz, smrt z obe.šenjem; Pogačar Anton, Peterca Alojz, Jesih Jakob, Pogačar Frane in Cankar Avgust smrt z Ustrelitvijo; vsi tl tudi na izgubo vseh pravic in na zaplembo vse lmovlhe; Jager Franc ln Dežman Jožef na odvzem prostosti s pris. delom za 20 let in na zaplembo vsega premoženja; Poterca Marija, Cankar Marija Baš Toma#, in Terezija, na odvzem prostosti s pris. delom, za 15 let in zadnja dva na zaplembo vsega premoženja; Zrimšek Ivan na odvzem prostosti s pris. delom na 15 let in na odvzem vseh pravic za dobo 5 let; Ložar Franc na odvzem prostosti s pris. delom za 10 let in 5 let izgube vseh pravic; Jager Jakob na odvzem prostosti s pris. delom za 5 let in 6 let izgube vseh pravic. Selan Jožef na odvzem prostosti s pris. delom za 5 let in zaplembo vsega premoženja. Vsi obtoženci morajo povrniti stroške kazenskega postopanja ln Izvršitve kazni. Oprostili pa so Cankar Ano, Korošec Nikolaja, Potokar Ivana in Trkov Alojzija.
komisija za ugotavljanje vojnega
dobička v Ljubljani je razpravljala proti naslednjim vojnim dobičkarjem:	Martinc Fraja, trgovka,
Tyrševa (182.000 din); Kovačič Marija, trg., Miklošičeva (470.000 din); Mertl Franc, mesar, Miklošičeva (197.000 din); Zmazek Ivanka, kavarna, Miklošičeva (105.000 din); Strmoll Stefan, trg. ln pos., Malgajeva (114.000 dih); Kleč Frida, prof. in pos., Verstovškova (53.200 din); OlUp Josip ln Albina, trg. ln pos., Stari trg (130.000 din); «Ar-fcor», lesna d. z. o. z., Tyrševa (1,042.740 din); «Papirlet*» d. z o. z., Gledališka (73,654 dih); Ivan Ogcrelec & Comp. d. z o. z., Cesta v Rožno dolino (291.358 din).
Vlada LR Slovenije je ustanovila V Ljubljani Državno trgovinsko podjetje Slovenije za promet z Železnino ln stavbnim steklom »Železnina*, s temeljno glavnico 5 milijonov din, ki jo je vplačala vlada.
Umrli »o: Košir Franc, raVh. zemljiške knjige V pok., Zamljen Marija, upokojenka; Ana Florjah-Čič-Kcržlč, gostilničarka, Ivfin O-grln, stavbenik, Brcniec Maks, pek. mojster, Janko Fortej, Dušah Seliškar, j-adlotehnik, Ing. Mlljutta Nikolaj, Maks ASle, kaplan, BuZzo-llni Frančiška, posestnica, vsi • Iz Ljubljane; Otlllja Bajželj, So'ska upraviteljica V pok. v Slov. Bistrici, Albjž Safta.i, gostilničar V Mariboru, Anton Zorko, posestnik v Velikem Mraševem, Anton Kosmač posestnik V Borštu, Francka Krl-žanlč-Suban V Mariboru, Dolgan Alojziji, Učitelj na Koroški Beli, Pepca Ravnik-Rotar na Jesenicah, Janko Suš:c, tlskarfcar in trgovec v Gornji Radgoni.
Prekinitev telefonskih zvez
zaradi kraje žice
TRST, 1. aprila. — Pred kratkim je častnik Zavezniške vojaške uprave, ki je dodeljen oddelku za pošto, brzojav in telefon sporočil, da postaja vzdrževanje telefonskih zvez na področju, zaradi tatvin telefonskih žic, vsak dan težje,. Izjavo o tem so objavili tudi časniki.
KljUb opozorilom pa se tatvine nadaljujejo kot prej; ponovno so pokradli znatne kollčlhe telefdhske Zlce na področju Devina in Aqul-linlja-Noghera. Zaradi tega so dali uradu za brzojavne napeljave in telefonski družbi Ukaz, naj ne nadomeščata pokradenih vodov ln naj puste te zveze izv?n uporabe.
Policija Julijske krajine je pred kratkim aretirala tri tatove.
Častnik poštnega oddelka Je preteklega Junija izdelal načrt za
vzpostavitev telefonskega sistema v Julijski krajini, ki bi bil bolj obširen, kakor v čaau pred nemško zasedbo. Zaradi neprestanih tatvin telefonskih žic je bila izvedba tega načrta otezaočena; zaloge materiala, ki bi zadostovale za Izvršitev določenega načrta, so bile zaradi haderheščanja ukradenih vodov mbCho izčrpane, tako da he bodo več uporabljali zalog materiala, dokler he bodo prenehale tatvine.
Pohvala civilne policije
Trst, &• aprila
Vodja civilne policije Je v soboto čestital vsem častnikom, podčastnikom in agentom policije Julijske krajlhe zaradi dobrega zadržanja pri opravljanju službe za vzdrževanje Javnega reda v 'preteklem tednu.
Z upoštevanjem velike odgovornost;, ki so jo prevzeli nase za vtdržcvahje dobrobiti V Vseh delih podrbčja, je Izjavil vodja, je prepričan, da je njihovo zadržahje še boljše zagotovilo za bodočnost.
Nove postne tarife
Trst, 1. aprila
S 1. aprilom so stopile v veljavo nove tarife za dopisovanje a tujino: pisma do -9 gr 15 lir, za vsakih dodanih 20 gr 10 Ur; dopisnice 10 lir; razglednice 3 lire; posetnice ln vabila 3 lire; rokopisi za vsakih 50 gr 3 lire; za najmanjšo takso 15 lir; karte za slepce za vsakih 1000 gr 2 liri; tiskovine za vsakih 60 gr 3 liho; vzorči za vsakih 60 gr ? lire — najmanjša taksa 8 lir; ekspres 30 lir; priporočeno 20 Ur; prejemnice 15 lir; prospekti 25 lir.
GOSPODARSTVO
V najkrajšem času se bo na podlag! sporazuma med Veliko Britanijo ln Turčijo začel letalski promet med Londonom in Ankaro; proga bo sla preko Illlarta, Rima in Carigrada. Ce bodo organizacija službe na zemlji ln pogoji dovoljevali, bo šol promet preko Niirhben. ga, Budimpešte ln Bukarešto.
Po neki vesti I. Ni S. je družba »General Motors* naznanila, da je dosegla sporazumi z delavskim sindikatom avtomobilske Industrije. S tem Se je zaključila stavka, ki Je trajala 113 dhl ln pri kateri je sodelovalo 176 tisoč delavčev.
Bolgarska narodna Skupščina je odobrila zakon o agrarni reformi, na podlagi katerega ne more imeti nihče vce kakor dvajset hektarov zemlja. Zemeljsko površino, ki presega to omejitev bodo zasegli ln bo tvorila poljedelsko posest države. »Reuter* pcroca razen tega, da določa zakon dva tpa zemljišč in njihove druž ne, v drugem primeru pa bo zemlja pripadala delavskim zadrugam in jo bodo obdelovale skupine lastnikov.
Bivši predsednik Združehlh držav Hoover, ki je zdaj vodja ame-l' škega odbora za borbo proti pomanjkanju, je izjavil na neki tiskovni konferenci, da odbor upa, da bo lahko preskrbel v teku pri-
hodnjih štirih mesftčcv prebivalstvu Evrope Irt Azije, kateremu grozi pomanjkanje, izredno pomoč 7 ml-lljohov ton žita. Od teh hudo 2 milijona ton pridobili z žrtvami, ki jih bodo naložili ameriškim, prebivalcem, drugih pet ntiUjonov ton pa bodo pridobili z zmžanjem izvoza ameriškega žita ameriškim državam ln z zvišahjem količine, ki Je odmerjena za izvoz.
Pri poitriavljenju tovarn na Češkoslovaškem, so po poročilih »Reuterja* Izpolnili sestavitev Ji državnih »TrustoV*, kar je prvo ob-riubje V podržavljehju češke ih-d us tri je; pod hadzorstVo država bedo prišle vse tovarne, kjer je zaposlenih več kot 500 delavcev.
Britanski minister za dobave Je sestavil posvetovalni odbor za gu-m , v katerem so predstavniki pro. izvajalcev, prodajalcev In potrošnikov gumija v Veliki Britaniji ter uradniki prizadetih ministrstev.
Bolgarska vlada se je odločila, da bo Zaradi pomanjkahja žitnih zalog znižala dnevne obroke kruha Veem vrstam potrošnikov.
Novozelandski ministrski pred-sedn k Peter Fraser je javil, da bo začel narodno kampanjo za pomoč Veliki Britaniji, Evropi, Indiji ln Afriki za kar največjo množino živil.
Angleško vTeme-noslovtko službo go ustanovili leta 1855. Od tedaj to izdelali vremenoelovske zemljevide vsega sveta in znatno izboljšali dobavljanje vesti o vremenu. V sedanji vojni je ta slulba dobila veliko novih pripono-čkov, kakor radijsko merjenje brzine vetra, radijsko ugotavljanje neviht, pripravo m merjenje atmosferskih prilik z baloni in avtomatičnim oddajanjem podatkov o temperaturi ln vlažnosti ozračja. No sliki vidite narednika angleške breme noslovske' službe, ki sprejema podatke, katere oddaja radijski aparat na balonu.
Britanski vreraenoslovski orad
UBIJALEC OBSOJEN NA 8 LET ZAPORA
V soboto je bila pred rednim porotnim sodiščem razprava proti Atfieru Mittlju, rojenemu v Piranu leta 1909, ki je obtožen, da je 27. 3. 1944 streljal z revolverjem proti Matteu Pulzerju ln povzročil tako njegovo smrt, ki je nastopila dva dni pozneje v bolnišnici.
Zaslišali so nekaj prič ter So j,re-brall nekaj izjav raznih oseb. Iz teh je razvidno, da Je bila zvečer, preden J« obtoženec, ki so ga nekateri označili za skvadrlsta, drugi za »marcscialla* narodhe republikanske straže, streljal z revolverjem proti bežečemu Pulzerju
v bližini gostilne «Allegro Mari-nalo»; v prostorih te gostilne je bila Scena med PUlZerjem ln njegovo ljubico Marijo Vidottovo, kateri Je Pulzer grozil, da Jo bo pretepel ln umoril.
Javni tožilec je zaradi odgovornosti obtoženca zahteval obsodbo 15 let zapora, brahilec po službeni dolžnosti pa jo zaključil svojo o-brambo z zahtevo po oprostitvi zakadi pomanjkanja dokazov.
Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega ln ga je zaradi nenamernega uboja obsodilo na 8 let zapora z vsemi pravnimi posledicami.
Preiskava v komunističnem krožku
Najdba orožja ln razstreliva
Oddelek civilne policije Julijske krajine je v petek ponoči Izvršil preiskavo v komunističnem kulturnem krožku v ulici Caprln št. 7.
Zaplenili so orožje, strelivo, nože, siklro ln kamentte krogla, radijski oddajni aparat ter prazno krsto. Aretirali so 25 oseb.
romi
panje se
Ker bo sajenje krompirja kmalu končano, obveščamo kmetovalce, da Ima Pokrajinski poljedelski konzorcij na razpolago Še določeno količino poznega semenskega krom. plrja vrste «Kehr’s Pirtg* ln «Arao Chief*. kmetovalci, ki bi jih krompir zanimal, naj pridejo na Kmetijski ugotovitveni poljedelski urad, kjer jim ga bodo prodali poljubne količine.
Popis tujcev
Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji diulijske krajine v ulici 30. oktobra št. 2-III. nadstr. med 0. in 12. ’ -o.
Od 1. do 3. aprila jc na vrsti Srka S.
Uradni list ZVU
Prcdsedhištvo področja sporoča, da Je izšel Uradni list Zavezniške vojaške uprave št 14 bls, ki Vsebuje samo zasebne objave.
Učni načrti
Višje šolsko nadzorstvo poroča: Učni načrti so Bt v tekočem letu spremenili. Učenci - privatlstl si morejo ogledati spremembe p-1 tajništvu zavodov.
Vabilo tla sestanek
Enotni kmetijski sindikat vabi vse polovlčUcje V tržaški občini, da pridejo na sestanek danes ob 18. uri v ulico Zahta Št. 2 prvo nadstropje, kjer bodo razpravljali o noVi pogodbi, ki bo kesraeje predložena Zavezniški Vojaški Upravi.
Iz neznanih razlogov se jo v soboto zvečer proti 23.50 url obes.l 48 letni natakar Luigl Callegarls, stanujoč v ulic! Gallerie št. 5.
ŠPORT
GORICA
PREHRANA
Razdeljevanje za bolnike, Šepral sporoča: vsi bolniki, kt Imajo do-dabne nakaznice za bolnike, lahko dvignejo od danes dal}3 v poob’a-ščenih trgovinah naslednja živila: olje (tudi namesto surovega masla; 100 gr surovega masla Je enako 1 del olja), teslonine, riž ln sladkor. Imetniki dodatne nakaznice za meso bodo dobili škatlo konzerviranih rib. Konec razdeljevanja bo 30. aprila; cene so naslednje: bije 280 lir za liter, testenine Ž4 Ur za kg, viž od 33 do 43 lir za kg, sladkor 136 lir za kg, Škatla konzerviranih rib 425 gr 20.50 lir In Škatla »Piah salmon* 454 gr 48.10 lir.
Razdeljevanje tobaka
V tekočem tednu od 1. do 6. aprila bodo potrclnlkl dobili po 20 cigaret Macedonia ln 10 NaaleoaU.
Izredna proda a čev.jev
Dan:* se je v Godci ln Gradišču pričela naznanjena prodaja čevljev po znižanih cehah ln brez nakaznic. Čevlje prodajajo v Gorici v trgovini Fatcenda v ulici Mazzini 17 in v Gradišču v trgovini D’Osvoldo na trgu Emo pri stolnici.
Gre za dobavo skrbno na roko lz. de‘anih čevljev iz najboljšega usnja. Cetle so določene: nizki moški čevlji: Brni 1700 Ur; rjavi 2200 lir; rtjlzkl deški čevlji: črni 1200 Hi*, rjavi 1500 lir; moške opanke 1200 lir.
PULJ
ZARADI PODKUPOVANJA ČLANOV
ZAVEZNIŠKIH VOJAŠKIH SIL Dne 13. marca je vojaška policija aretirala v nekem mestnem barU dva civilista zaradi sumljivega vedenja ter Ju pripeljala na se. dež policijo. Gre za Debelil Fran-cesca, ki Je prišel iz področja «B» iz Canfanara ter Cergna Bruna iz Pulja. Pri osebni preiskavi Dobel-Hja bo našli veliko vsoto denarja v jugoslovanskih bankovcih.
Pri zaslišanju so ugotovili, da je Debelil prišel v mesto z namenom, da bi si nabavil kakšno vozilo, da bi se peljal na področje »S*. V ta namen Je stopil v stik s Cergno, ki je bil v zvezi z nekaterimi avto-moblllsklmi vozači vojaških sil.
Višje Zavezniško vtojaško sodlsCe Jc spoznalo Debclllja ln Cergna za kriva podkupovahja pripadnikov. Zavezniških Vojaških sil ter ju Je, obsodilo ha 5 lžt ječe.
PREHRANA
Moka tmmej/b kruha. Sepral sporoča, da lahko potrošniki na navadne krušne odrezke dvignejo moko naniesto kruha pri peku, pri katerem sc se predbeležlli; peke morajo .o tem obvestiti 48 ur prej, Rnzhmtjivo je, da nS dopušča ta oclr dba spremenitve veljavnih določil, ki jih tu navajamo: a) prepovedano je vsako razdeljevanje kruha ali mbke Ua odrezke, ki so že odtrgani od živilskih nakaznic; b) fhbkd h.11 kruh Je mogoče dati samo potrošnikom, ki so se redno predbeltŽUl hi ki So vpisani v spiske odjemalcev; c) v veljavi ostane prepoved dviganja kruha ali mbke na zapadle odrezke ali na tiste odrezke, ki nimajo datuma kdaj se Je predbeležba izvedla.
SEZNAM DR7AV ZA PRIHODNJO OLIMPIADO New York, 1. aprila
»International News Service* po-ročroča, da pripravljajo v Londo. i nu seznam držav, ki se bodo mogle i udeležiti olimpijskih Iger, v tem seznamu ne bo Nemčije in Japonske, ker sta «naroda vojnih zloči- | nov*.
Poročilo pravi, da so povabili k sodelovanju tudi Sovjetsko zvezo; povabili so jo, naj pristopi k mednarodni zvezi amaterjev. Poročilo naglaSa, da kljub temu, da so So. vjetsko zvezo povabili kot prvo državo, ni pokazala za ta predlog nobenega zanimanja.
VELIKA BRITANIJA POVOJNO SVETOVNO ŠPORTNO 8REDISCE
London, 1. aprila
Kakor poroča «R:uter», postaja Velika Britanija povojno mednarodno središče športnih prireditev. Po nedavnih obiskih »Dinama* iz Moskve, belgijskih nogometašev, francoskih in novozelandskih moštev rugbyja, bosta prispeli v London poleti indijsko «cricket-md-štvo», prihodnje leto pa avstralsko rugby moštvo.
V	Veliki Britaniji pričakujejo meseca Junija prihod prekooceanskih teniških igralcev za obnovitev tekmovanj v Wlmbledonu in številnih ameriških ter evropskih bok-sačev. Med ostalimi prekooceanskimi obiskovalci so avstralski Igralci biljarda, avstralski kolesarji ln nizozemski plavačl.
VESLAŠKO SREČANJE MED
ONFORDOM IN CAMBRIDGEM
Lotndon, 1. aprila
V	soboto je bilo tradicionalno vsakoletno veslaško tekmovanje med moštvoma Oxfovda ln Cam-bridga; zmagal je Oxford za tri dolžine v času 19'54”. Prvenstvo tekmovanja brani Cambridge s časom 18 minut in 3 sekunde.
Na zadnjem tekmovanju, ki Je bilo 1939, je zmagal Cambridge. Z današnjim tekmovanjem ima Cambridge 48 in. Okfbrd 43 zmag. Na enem srečanju sta dosegli obe moštvi enak rezultat.
SESTANEK ŠPORTNIH ZASTOPNIKOV BALKANSKIH DR7.AV
Beograd, 1. aprila
Prihodnje konference športnih zastophikov se bodo udeležili odposlanci Jugoslavije, Bolgarije, Albanije in Romunije. Namen konference bo uresničiti odločitve, ki bo jih napravili v preteklem januarju v Sofiji. Poleg tega bodo okrepili športne vezi in poiskali nove oblike za sodelovanje med gojitelji športa v balkanskih državah.
MEDNARODNA HOCKEY TEKMA
Milano, 1. aprila
Včeraj je bilo v Palazzo del Gh'ac-tio v Milanu hockcysko šrečanje s zilriškb reprezentanco, ki je premr-
IfMi ltocftey5i;nt1ub iz'ttCin s 5:*!.
Brez dokumentov..*
Pred nekaj dnevi je policija na korzU Verdi aretirala 21 l*tdC Ma. tildo Curtisovd in njeno «esti*o Li-lian«, obe lz Turina, ki sta se prehodno mudili v Gorici. BiH sta brez ošetohlh izkaznic in ha dovolilnicah za vstop v Juljsko krajino sta imeli ponarejene datume.
Najdeno
Mestno županstvo v Gorici naznanja, da So našli iZgubljEno denarnico iz temno rjavega usnja, z majhno vsoto denarja in majhno zapestno uro iz kromirane kovine.
Obojo hrani blagajna občinskega ekociomata. Kdor moro dokazati, da je lastnik, naj pride p° stvari.
RADIO
Slov. vesti: 7.15, 12.45. 20, 23.15 uri. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. uri
PONEDELJEK, 1. APRILA
17.30 prenos lz Vidma; 18 stari plesi; 18.30 plesna glasba; 18.45 recitacije; 19 ženska Ura V slovenščini; 19.20 slovenske narodne pesmi; 19.3° XX. ljudska glasbena ura: ruska glasba; 20.30 komorna glasba; 21 predavanje v italijanščini; 21.10 plesna glasba; 21.20 simfonični koncert; 22.25 igra; 23.20 nočno zabavišče.
Torek, 2. aprila
7 glasba za dobro jutro; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 pesmi in ritmi; 12 lz simfoničnega repertoarja; 12.30 predavanje v slovenščini; 13.15 reproducirana glasba! 13.30 orkester ZemC; 14.15 pregled vesti.
Rešitev sobotne križanke št. 33
Vodoravno:	1. CadOgan;	2.
mizar, le; 3. Vid, val; 4. ort. Toni; 6. 91d' Rezek; 6. Iris, na; 7. ter, ime; 8. on, Ovidaj
9, pratika.
Navpično: 1. kositer; 2. am, Miren: 3. div, dir; 4. Oziris, or; 5. gad, Iva; B. ar, termit; 7-voz, Edi; g, lanen, ak; 9. velikan.
Glavni urednik:
P RIM O 7 B. BRDNIK Izdaja A. L S.
Labod trobentar
Ameriška družba za ohranitev redkih žibcll je lahko zadovoljna. PosteHlo se )l je nambei ohraniti pri življenju zelo tedko Vrsto arr.e-riSkih labodov, ki *o ie skoraj popolnoma izumrli.
Ko so priSli belci v Severno a-meriko, so naSli največjega ameriškega ptiča — laboda, ki je vea-si oddajal glasove> podobne trobenti. Zato so ga tudi imenovali alabod trobentam. Kmalu 10 spoznali» dir ima zelo okusno meso ter tudi po-rabno perje. Zato so ga začeli nemilostno iztrebljati. Labod trobentar je velika ptica; rezpetina njegovih kril meri čez 3 metre.
Labodje trobentarji so teto pametne živali, imajo po silno mulo potomcev. Zaradi stalnega iztrebljanja so jih leta 1935 nastali samo fe 73. Tedaj pa je društvo za zaSčito živali storilo potrebne ukrepe, Zaščitilo je redko žival, prepovedalo lov nanj in izdalo veliko denarja za posebne paznike, ki so labodom dajali hrano in pazili na njihovo varnost, Lani so pazniki opazili 17 parčkov, M to izvalili 50 mladih labodov, Letos je društvo objavilo, da se mu je posrečilo laboda trobentarja dokončno ohraniti pri življenju: v Severni Ame riki jih imajo zdaj 301,

E. WALLACE
48.
POTEPUH
Pustolovska zgodba
iz šepa je potegnil svetinjico ln ju odrgr.il t obomi dlanmi ter Jo spet pobožno »pravu v žep. Zamorec je govoril o prostorčku, v katerega je til dostop iz kablhet na pramcU, toda Zamorci lažejo in pretiravajo že po naravi; Vsika-)tbr Je rdečebradec sklenil, da bo Opustil Zasledovanje polt puha. V tern ttehotku *6 mu Je porodila dobra misel.
»Bud, pojdi tl pogledat, kaj js v kabini. Jaz bom krmaril na m c Sto tebe.*
»jaz, gospod? Ne, gospod*, je Bud odlečno odkimal z glavo. »Tara so duhovi! V njej je umrl star zamorec, ko smo zadnjič iplU v Wellandu.*
Rdečebradec Je Skušal prepričati zamorca, da bi Sel, toda zamorec Je bil odločen. Ko so odnesli mrliča, »o zaprli kabino 8 ključavnico. D.ugo jutro so noš i kijUTvnU ce zlomljeno. Prinesli so novo, ka-
tero je pa doletela enaka Usoda. Po Budovem pripovedovanju naj bi SC stvar ponovila šest noči po vrsti. Seveda ni povedal, da Je ključavnica bila Zlomljma Samo ehkrat in to v noči, ko Js neki tat prišel v BUdoVl Odsotnosti ha barko. Rdečebradec je verjel In bil prestrašen: ver j M je v duhove, Slutnje lh podobno.
Neprijetni občdtki so ga obhajali, ko je bulj.l v temo. Kmalu Jih je premagal in se približni kabini, kjer Je neodločno obstal. Zaslišal je smeh in srce mu Je zatrepetalo, Pokleknil je, da bi boljše vidci. Ogledoval je kljueavn'-ep, o kateri mu je zamorec pripovedoval, toda gospod Byme Je premagal strah Ih praznoverhost. Narahlo se Je dotaknil s prsti vrat in premislil položaj. Mcjga-nl ki so bili polni praktičnih idej, so ga spomni’) nečesa; po prstih a-, jo vrnil h ltrmerj', ki m }■> j prestrašeno gledal ln vprašal:
«tmaš železen drog ali po-dobho?*
Bud Je ves prestrašen obotavljale se odšel v svojo kabino. V zaboju pod ležiščem Je Imel Zblrkb ZarjaveHga orodja. RdeČebrAdefc Je brkljal po hjoj ln našel dva Železna dfoga različne dolžine lh ju nesel na pramcc, Ce bi daljši drog bil napravljen nalašč, ne bi mogel biti boljši. Z Velikim kladivom je pričel zabijati drog V vratu, Pito je slišal Udarce kladiva la uganil, kaj pomenijo. Skušal jo odpreti vratca, pa Se niso premaknila niti za milimeteiri «Zamašl si uš:sa», je Šepnil Otiltjl.
V tem trehotku jc zadonel zoprn glas nad njunima glavama.
«Deber večer, bratec!* Rdtčebradec se Je viegil na ležišče v kabini ib Vpil:
»Ali ttitSUS, dft »oš uštl V Kanado? Lažje bos prišel V pekel.*
Tik ob rdtčebTadČevem komolcu se je les razdrobil ln je tisoče drobcev letelo po Zraku. Drugi Izstrelek hid Je zabrnel ob ušesu. Kjer so ga zadeli drobci, ga je lice peklo kakor ogenj.
Skočil je pokonci, jezno zavpil m segel po samokr su. Pred beriv, nj Jr vil dolgi trak vode ln medtem ko je rdečebradec »trO-
ljal, je vlačilec zaplaval v Vrtince reke Svetega Lovrenca ter Se Zavrtel okoli »Voje OZl,
Kapetan vlačilca je ves raz j burjen nekaj klical, toda rdečebradec ga ni slišal rtlti videl. Pobesnel od jeze je skakal po krovu ladje ih mahal s samokresom, »Ubil te bom... ubil te bom!* je vpil.
Sprožit je drUgl Strel, toda Flto in dekle sta Se Skrila za debel drog. Rdečebradec je ponovno Stekel na krmo, mimo prestrašenega Buda ln Izginil v kabini.
Zamorec 'je slišal ropot ln vedel, da Je rdečebradec Zvrnil škatlo z orodjem. Zagledal ga je fcrenotek nato, oboroženega z zarjavelo Sekiro,
»Gospodar, gospbdar, sveta nebesa, kaj pa h&meravaŠ? Gospodar, gotovo me bodo odpustili!* Toda rdečebradec Je z brco cdrlnil zamorca. Vlačilec je sopihal proti vodi lh žica, za katero Je bila privezana barka, je bil« napeta, t dvema niarcema Je bandit prevezal Žico ln skočil na dno barke. Sekira Je z ropotom zadela ob dno, ki Je bilo polno premoga ih vode.
Rud Jc skakal napol nor po barki, ki se je vrtela okoli svoje osi preti sredini reke. Ker je rdeče-
» '*» '
bradec videl, da si s sekiro ne more več pomagati, Je stekel v kabino ln vzel krajši železni drog. Takoj se je vrnil in ga zapičil V dno. *
Selo tedaj je črni krmar razumel, kaj namerava. Zapustil jo krmilo ter s strašnim krikom skočil kakor divja zver proti dnu
barke.
Rdečebradec se je vzravnal in naperil samokres na zamorca.
«Stoj, zamorec!*
«2a Boga, gospodar... Ne znam
plavat!!*
«Izgubi se tako]!*
Ustrelil je proti Budovim nogam ln zamorec Je z divjim kolkom izgioll.
LCs stare barke je bil trhel in drog, ki ga je nabijal s sekiro, se Je zajedal vedno globljo v dno. Zasopel ln oslepljen od potu, ki mu je tekel po HcU> Je rdečebradec nabijal s s^lro dr°g> dokler ni prebil dna. Voda je grgrajo vdrla; rdečebradec je še razširil odprtino... ko Je zapustil dno, mu je voda segala že do gležnjev.
Odrinil ,je krmarja in obrnil krmilo, da je barka krenila proti obali. Barka »e je gugala ln vrtela tor fe vedno bolj približevala temni obali. Na dnu je voda vrela
v notranjost In polomljeni drogovi ter odpadki so Se z veH11*"1 hru' pbm zadevali ob sten* bal 0.
«Ke znam plavati, ne	pla-
vati!* Je jokal Bud.
»Pomiri se», j* ^rJovPl rdečebradec. »Ko bc barka zadela ob obalo, skoči vert.»
Barka je bila P°ma vode ln S® je vrtela, vedno bližje obali; bila je Zo tako polna vode, da krmil0 ni moglo več delovati. Rdečebradec J* izračunal, da sta potepuha v kabini na pramcu morala imd* vodo že do pasu. Barka je prišla v velik vrtinec, ki jo je zavrt-1 tako, da je krma bila prav bil*11 obale. Dobro je izračunal... zas1' »al je udarec In škripanje ter vl' del Buda, ki je kakor krogla 12 kavčuka odskočil na skalna10 obalo in se z veliko muko z&v'c kel na zemljo.
Rdečebradčev odhod je veličasten; spustil »e je krmila ln sl le nekoliko
Barka se je portovno oddali11® od obale ln se vedno bolj PogfV sala. Voda je segala že do r° , Rdečebradec je z roko Potl1^ ranjeno lice ln odstranil dri* ter od bolečine spačil obraz, cft pa se nasmehnil.	..
(Nadaljevanje prihodnji
bil bolj
z vrb®
orno*11