NOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednil^adla še ena »kraljičina« hiša v središču Šempetra je pod težo rušilnega stroja padla še ena hiša, ob kateri so ^6 za časa Marije Terezije ustavljale poštne kočije. Zgradbo so po vojni dogradili ^3 stanovanja, hleve pa preuredili za skladišče umetnih gnojil. Zaradi nefunkci- °nalnosti in predvsem vlajge je bila zadnja leta neuporabna in v Krajevni skupno- sti so menili, da je najbolje, če jo podro. Tako bodo lahko razširih cestni pas za ^^vijanje proti Podlogu in Grušovljam, kar bo predvsem avtobusom omogočilo '^je zavijanje proti turistični točki jami Pekel. Kr^, kjer je bilo zelo veliko {J^sreč, bo odslej tudi bolj pregleden, poskrbeti pa bodo morah še za omejitev 'hitrosti. KZ Savinjska dohna in Turistično društvo pa bosta skupaj s Krajevno s^^upnostjo uredila okolico tega turističnega krs^ja. gjjj MASNEC Nova generacija bodočih steklarskih tehnikov Prva generacija steklarskih tehni- kov bo letos v Steklarski šoli v Roga- ški Slatini končala šolanje po starem programu, po štirih letih pa letos spet vpisujejo učence za program steklar- skega tehnika. Za redni vpis za ta pro- gram so se na šoli odločih predvsem na željo in pobudo naše steklarske in- dustrije. Program steklarskega tehnika je zasnovan tako, da omogoča po konča- nem štiriletnem izobraževanju zaposli- tev, bo pa mogoče v 3. in 4. letniku namesto praktičnega pouka poglobiti znanja, potrebna za maturo. S tem bo- do imeli učenci tudi vse možnosti za nadaljnji študij na mnogih višjih in visokih šolah. Program je vsebinsko ojačan zlasti s predmeti, kot so matematika, fizika, kemija, strokovni predmeti, obsega pa še dva tuja jezika ter dodatne ure iz računalništva, strojeslovja in tehnič- nega risanja. Delo steklarskega tehnika je zelo kreativno in zanimivo, potrebni sta na- tančnost, vestnost in organizacijske sposobnosti. Ta program je dobrodo- šel tudi za občino Šmarje pri Jelšah, kjer je izobrazbena struktura delavcev na razmeroma nizki ravni. Bodoči ste- klarski tehniki imajo vse možnosti za- poslitve v domači občini, za učence iz oddaljenih krajev pa je na voljo urejen in prijeten Dom učencev. M. A. 6. STRAN - 15. MAREC 1990 NAŠI KRAJI IN UUO^ Razlika med spravo in umiritvijo POVABLJENI K RAZMIŠLJANJU Ob pobudi slovenskega predsedstva k »narodni umiri- tvi« je bilo v kratkem času že veliko izrečenega in zapisa- nega. Posebej za Novi tednik smo k razmišljanju nekaj občanov s Celjskega povabili še sami, žal pa vsi obljube niso izpolnili. Tako povsem po njihovi lastni krivdi med razmišljanji ni nekaterih mnenj tistih, ki so v Sloveniji že pred leti pozdravili pobudo o narodni spravi. Narodna In državljanska umiritev Odziv na nedavno objav- ljeno izjavo Predsedstva se- daj Republike Slovenije o narodni in državljanski umiritvi je bil zelo različen. Tako so nekateri, ki so pred časom načeli ta problem in bili zato grobo kritizirani, sprejeli izjavo kot slepomiše- nje in izjavo z zamudo. Drugi spet so izjavo prezrh, z mne- njem, da vse kar dosedanja oblast stori, je reševanje mo- ralne časti nosilcev zgrešene politike, zaradi česar politika kot aktivnost nima časti- vrednega naziva. Jaz spreje- mam to izjavo v celoti gleda- no kot pozitiven in potreben akt Predsedstva Republike Slovenije. Ob branju in po- slušanju izjave ne razmi- šljam, kakšno je to Predsed- stvo in kdo so njegovi člani. Izjava je dejanje konsolidaci- je slovenskega naroda, usto- hčenje etične in moralne platforme politične združbe različno mislečih Slovencev in hkrati akt razuma in kri- tičnega spomina. Sprava med mrtvimi je du- hovno vprašanje, ki jo s smi- selnim pravnim redom ne moremo doseči. Z odpravo enoznačnih in čustveno in- spiriranih pravnih norm do- sežemo samo strpno in za pluralno družbo potrebno pravno strukturo, ki pa ne rešuje ideološko vcepljenega in socializiranega vrednost- nega koncepta. Tisto kar lju- dje čutijo, ljudje te ali one strani, je povezano s spomini na ljubljene mrtve, na njiho- vo prelito kri in izgnanstva. Emocionalni naboj je moč- nejši od logike razuma. Ven- dar zgodovina seje dogodila, med vojno in po njej, kolesa ne moremo zavrteti nazaj. Zato je državljanska umiri- tev potrebna, kajti pohtični izraz vsakega posameznika je postal ena izmed osnovnih človekovih pravic. Človek lahko izbira za svoje najvišje dobro ekologijo, sociahzem, človeka posameznika, druž- bo parlamentarne demokra- cije ter se zato priključi tej ali oni grupaciji v spektru političnih strank. Konec koncev pa smo vsi Slovenke in Slovenci, govorimo po dialektih različen a grama- tično isti jezik in imamo kot narod svoj skupen interes. Izjava torej je odraz ugotovi- tve in bojazni, da se zgodovi- na sprtega naroda ne sme ponoviti; razcepljanje ljudi zaradi ideologij in pohtike. Nekdo je nekoč ugotovil, da smo Slovenci od nekdaj bih sami sebi n^boljši policaji. Tega ne smemo več dopusti- ti. Da pa bo zgodovina res kronološko zaporedje dej- stev, je nujno potrebna »uradna ugotovitev in obja- va osnovnih dejstev o neka- terih dogodkih, ki so se zgo- dili na naših tleh« in pri kate- rih so sodelovali slovenski državni organi. Potrebno je opraviti objektivno zgodo- vinsko analizo. Na podlagi le-te bodo morali državni or- gani urediti odprta vpraša- nja, ki so rana razkola v na- šem narodu. Nočem se spuščati, kaj po- meni ta izjava v ekonom- skem pogledu, kaj v kultur- nem, političnem ah celo de- magoškem smislu, kajti na- men se mi zdi je prvenstveno spraviti ljudi med seboj. Prav tako si ne delam iluzij, da če roko ponuja uradna in vladajoča stran, da se bodo podobno rokovah ljudje med seboj. Sprava je po- membna predvsem za priha- jajoče rodove, da bodo znah živeti v medsebojnem spo- štovanju in brez občutkov krivde za dejanja očetov in dedov. Zato menim, da na- rod ne sme plačevati tistega, za kar so plačevali s krvjo in življenji nešteti posamezni- ki. Ta življenja posamezni- kom ne more poplačati niti pravna država niti zgodovi- na, lahko pa jim jih povrne narod. GREGOR VOVK Sprava in zločini Občinski odbor zveze bor- cev Celje je bil med tistimi pobudniki, ki so terjali obli- kovanje nepristranske dr- žavne komisije, ki naj bi, ko- likor je mogoče, objektivizi- rala povojne dogodke na Te- haijih in tudi drugod. Ta po- buda, ki je imela namen pri- spevati k odkrivanju tako- imenovanih tabu-tem, je im- plicitno vsebovcila tudi tež- njo po umiranju političnih strasti, ki so vznikle zlasti v vohlni kampanji, v kateri so se razbohotili nizki udar- ci, tendenciozna in neargu- mentirana »dejstva«, zaradi pridobivanja glasov ah oseb- ne afirmacije, pa tudi zaradi maščevalnosti. Brskati po zgodovini zgolj zaradi razvrednotenja narod- noosvobodilnega boja, sku- pin in posameznikov, neupo- štev^e čas in okohščine ni pošteno, pa tudi s pohtično kulturo nima nič skupnega. Nesporno je, da je umiri- tev v smislu izjave predsed- stva RS potrebna in korist- na. Prav tako je potreben spoštljiv odnos do vseh žrtev vojne, kajti vojna vedno pri- naša človeštvu gorje in zlo usodo. Sprava, ki jo nekateri vztrajno terjajo, pa je stvar, o kateri se čustveno oprede- ljuje vsak posameznik ob dejstvu, da so vojni zločini še vedno pravno in mednarod- nopravno opredeljeni za kaz- nivo dejanje. RISTO GAJŠEK Sprava za sožitje danes Samo nekaj je nesprejem- ljivo - zgodovina. Kolesa ča- sa ni mogoče zavrteti nazaj in življenj ni moč obuditi. Toda rane je možno - in nuj- no - cehti, krivice kohkor je mogoče moralno, sodno in materialno popraviti, imeti pietetni odnos do mrtvih in označiti njihova poslednja počivališča. Ne samo zaradi njih, marveč zaradi odnosa do človeka in njegovega živ- ljenja, zaradi nas. Zaradi mo- stov med ljudmi, Slovenci in ne samo Slovenci, doma in po svetu. Zato, da se časi de- litev, sumničenj, preganjanj in zgroženih samospraševanj »Kam sem prišel? Nikoh več ne morem nazaj...« (E. Koc- bek, Strah in pogum) ne bo- do vrnili. K temu naj prispevajo vsi. Državni organi naj čimprej in pod skrbnim nadzor- stvom javnosti postore vse, kar jim je - po mojem mne- nju z zamudo - naložilo predsedstvo republike Slo- venije. Zgodovinska veda naj brez pritiskov dnevne politike ali katerekoli ideolo- gije poišče odgovore na vprašanja, s katerimi se od- pirajo nove dileme in spre- minjajo enostranosti. Pred najtežjim izzivom pa stoji posameznik. Soočati se bo moral s spoznanjem, da ni ene same resnice, da je čas takšne in takšnih resnic mi- nil. In to velja za vse. Deset- letja na obeh straneh vcep- ljena v glave in srca je nudila varnost nevprašljivosti črno- bele izključnosti. Toda iz sle- herne izkušnje nosi vsak svojo resnico in spomin. Tež- ko, če že ne nemogoče, je po- zabiti, zato pa se človeška ve- hčina kaže" v odpuščanju. In državniška v priznavanju in popravljanju lastnih napak, v tem, da je tako »revoluci- onarna« kot »protirevoluci- onarna« represija nespre- jemljiva. Recimo pa tudi, da ni možno izničevati - in tega ne počno nikjer v Evropi, o kateri vsi toliko govorimo - sodelovnja z okupatorjem z bojem proti tistim, ki so hoteh slovenski narod ne le podjarmiti, temveč tudi iz- trebiti. Predvsem pa - nihče naj ne odpira ran in ne vnaša razdgra, strahu in novih deh- tev. Se posebej ne v predvo- hlnih računicah - niso toliko vredne. V čas sproščenega sožitja - čas sprave, ne vodi razkopavanje grobov, niti njihovo prikrivanje. To je na- mreč čas kritičnost) in samo- kritičnosti spomina, toda tu- di humanistične vehkoduš- nosti blagodejnega pozablja- nja. Samo tako bodo v osvo- bajanju izpod antagonistične preteklosti izginile sence so- vražnosti. Odložimo torej vsaj nekatera bremena nego- tovosti za še bolj pokončno, združeno in skupno, sproš- čeno stopanje v boljši jutri. DUSKO KOS PISMO Z OBALE Alge In ciplji Mesec marec je, slovensk morje pa je v teh dneh znov oživelo kot bi bila že glavti kopalna sezona. Seveda r oživelo od alg, kot je mord marsikdo pomislil, začela s je namreč tradicionalna jj dralna regata za spomladar ski pokal, ki naznanja prih; jajočo jadralno sezono, z r^j pa tudi neuraden »start« i veliko večino turističnih d« lavcev. Alge bodo morda »oživ« le« kasneje, če se namerav; jo uresničiti krute grožnj koprskega Hidra, da letos n bodo čistih morja, saj še z lansko čiščenje niso dobi nikakršnega plačila (mend številke sploh niso majhne Konec februarja so imeli oc govorni v zvezi s to vedn resnejšo morsko nadlog gy Portorožu pogovor s slo vensko ministrico za turizen in gostinstvo. Kakšnih sij^ nih rešitev vsaj trenutno n prinesel, prav tako ne odgo vora na vprašanje, kdo bi na pravzaprav plačal čiščenji morja. Sicer pa Morska bi ološka postaja v Piranu na poveduje, da alg letos ne bc Hura! Še se bomo kopali! Či sto skromno pa bi ob tem 1 vprašala, od kod potem taki na onesnaženost morja Vzorci, ki so jih namreč vze li, so bili po trditvah strokov nih institucij, oporečni. K? je torej z morjem, našim po nosom in neusahljivo njivo narobe? Nekaj prav gotovo, saj so še ciplji, ki v svojih glavž ali repih sigurno ne premo rejo merilnih naprav, pobafi nili neznano kam. Ob pori roški obali so te dni vztrajna vendar zaman pričakoval napovedano večjo jato cip Ijev, organiziran so imeli ce lo dobro plačan 24-urni nad zor nad morebitnim »črnim ulovom oziroma prode(ji strastnim ribojedcem če mejo. Pa nič. Ciplji so si pa iz kdove kakšnega razlog premislili in jo odkurih n lepše, razen, če... Med ribii pri opoldanski marendi s( veda krožijo razhčne govor ce, vendar, kdo bi le nased« govoricam! Sicer pa se takole na ok sploh ne opazi, da je z moi jem kaj narobe, celo nasprol no. Zdaj, ko se topli, sonči dnevi kar vrstijo, ko so gc stinci že postavili mize pre svoja gostišča in lahko ob si kanj u kapucina, med sice starejšimi turisti že opazi kakšno gospo s slamnikoii na glavi, te morje s svoji temno modrino vselej znov očara. Kot bi bilo zdravo ii čisto kakor v tistih dobri starih časih, ko še nisirii spuščali vanj prav vse pac karije - odpadnih snovi, pd nih bakterij in virusov, do fi kalij. Konec koncev pa pravijt da se ni vredno preveč ra> burjati, saj se po napovedi obeta »še kar« turistična s< zona, po volitvah pa bo tak vse drugače. Boljše, mendi Vsekakor vam bom kmal sporočila. VLASTA ARČAN-CA] Izšla je knjiga o veliki noči Te dni so učenke COŠ Frana Roša in mentorici Olga Petrak ter Milena Smisl v samozaložbi izda- le knjigo Velika noč. Za- misel se je porodila že ta- krat, ko so se ukvarjale z raziskovanjem običajev, povezanih s praznova- njem božiča, sedaj pa že raziskujejo praznike, po- vezane z življenjskim ci- klusom. Raziskovalno nalogo o vehki noči so učenke sku- paj z mentoricama pripra- vile za lanskoletno gibanje Znanost mladini. Sele ja- nuarja letos pa so se odloči- le, da bodo izdale tudi knji- go. V dobrih dveh mesecih jim je zamisel uspelo reali- zirati. Pri tem so jim v veli- ki meri pomagali v Kovino- tehni, Aeru in cerkvi Sv. Duha. Jutri bodo pri- pravile javno predstavitev knjige, ki bo ob 18.30 v cerkvi Sv. Duha v Celju. Knjigo je oblikoval Franc Purg, vinjete je prispevala Marija Jezernik, tisk je omogočil Marjan Venek, knjiga pa je izšla v devetsto izvodih. Prodajo je v celoti prevzela cerkev Sv. Duha. Avtorice knjige ob izidu prijetno presenečene ugo- tavljajo, da so jim bila pov- sod, kakor so se obrnile, vrata široko odprta. V Ko- vinotehni, ki je med svoje temeljne usmeritve uvrsti- la tudi negovanje tradicije, pa so celo izrazili željo, naj mentorici in učenci podob- ne raziskave opravljajo tu- di v bodoče, Kovinotehna pa jim bo ob tem stala od strani. N.G. Skodeiica voliine kaše Mnogokdaj sem kot občan pomislil na vas v teh dneh, kandidati. Prišli ste - sam Bog ve, če z blago mislijo in ker v srcu dobro mislite - nenadoma, sredi nevesele ure, ponoči, ko smo se pre- strašeni vzdramili iz hudih sanj in nam je v dušo padel težak spomin: je že bilo ah šele bo? Da, sneg seje že odtalil. Ne, sneg se šele bo odtalil, Kakšen sneg? Saj sne- ga sploh ni bilo! Sanjal si, sinko, zaspi. Ali vendar dogajale so se v tistih čudapolnih in krasnozornih časih čud- ne reči: barve so podivjale in igralci ste še pred tekmo menjavali drese. Rdeče, rumene, želene. Vsakršne. Kdo so sploh naši? Le koga naj bi tu volil zmedeni volilec? Saj ni slovar, da bi razločeval med komunistom in kanui- stom, med pravim in pravičnim, med krivim in krivičnim. Pisalo pa ne bo ob vaših imenih nS volilnih Ustkih nič: kdo vas je predlagal, kdo so vas pred- lagali, kdo so se predlagali... No, voli- lec k sreči ve, da »zdaj ste eno, drugič drugo«, in zato rajši bi ostal doma ob gorki peči nego volil. Tudi ni volilec gobar, da bi razloče- val med pravimi in nepravimi, da bi razločeval med strupenimi in užitnimi. Iz zemlje pač zrasejo čuda, sploh, če je gnoja dovolj! Volilec je vselej blizu hleva, tako ah drugače: zdaj hlapec, zdaj vol - vedno pa žrtev. Na ražnju s srbskim naboda- lom, ob zvokih frajtonarce in s Šeri- fom Konjevičem. Zdaj porečeš: »Ne kradel nisem, ne ubijal, ne prešuštvoval, čista je moja duša!« Lažnivec! Ali nisi bil včeraj na Te- harjah in si hodil s Stalinom tesno ob- jet? Danes pa - ah, kakšen Stalin, kak- šen hodil, kdo hodil, kaj, kdo, nikoli... Teharje?! Ne, jaz sem bil takrat pri lončarjih v Filovcih. Zbral bom doka- ze. Ja, dokaze in... boste že še... ma- ter vam ...ne mene zdaj... Pred petnajstimi leti sem gulil šol- ske klopi, v gimnaziji kajpak, ne v po- htični šoli. Dobil sem takrat prvič po- nudbo - ne zadnjič - da bi plesal s poli- tiko, z vami. Ali srce mi ni dalo. Motil meje pač tisti čuden zadah po zaleža- nih besedah in gnilem zelju na vselej poplavljeni njivi dejanj. Kohko glav! In skoraj vse gnile. Prva leta sem pohtično spal, potem sem dremal. Včasih sem se zbudil za hip, pa sem videl v temi, daje vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Čisto mirno, kot da bi vedela za vse grehe svoje partije. Pa je? , , Potem je prišla. Stopala je počasi in vztajno, v tresoči roki je nesla - knjiži- co. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem kasarni- škem trenotku: skozme je posijalo upanje, da dobim značko in da vendar prej mine grozen ta arest. Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom: »Pustite me na miru!... Ne maram zdaj!« Ni verjela mojim besedam, ni se ge- nila, luč v njenih očeh je ugasnila. Opet ti, Slovenac! Že sem ji menil stopiti naproti: »Daj- te... vseeno! Prepozno. Luči ni bilo več in tudi ne smehljaja. Zvečer sem šel spat in sem se tolažil: »Kdaj drugič jo vzamem...« Pa je ni- sem: ne takrat ne pozneje. Nikoli. Pred kratkim mi jo je prijatelj spet ponujal. Sam Bog ve, kako da ravno zdaj, l^o je že vsa obnemogla in taka kot ob poslednjem olju. Inako se mije storilo. Spomnil sem se takrat na vas, dragi kandidati, in na njo in na tisto, kar je bilo med nama. Še zdaj, ko že ves živim v drugem svetu in komaj še pomnim, kakšha je bila, mi je je žel, revice. Smili se mi. Teharje gor ali dol. Zdaj se mi smili še bolj, zdaj, ko ni več edina kandidatka in vas je toliko, da ne vem več, čigavi ste in koga naj volim. Sicer pa: zadnje tedne se je tudi pri meni oglasilo nekaj tovarišev in go- spodov. Ponujali so mi čast, članstvo, knjižice in kandidature. Vse sem gladko zavrnil. In veste, zakaj? Nihče mi ni ponudil značke. Vaš IVAN CANKAR KOZERIJA Presehl sem se potlej v Ljubljano. Študij moj je zmogel brez ^je. Zato tudi me ni motila, čeravno je vedno bila nekje vmes. Sedmi čudež sveta je bil to: strahotno je bila še vedno posi- ljena, ali nadlegoval je ni nihče. Včasi si jo je kdo sposodil. Da bi prišel kam višje, kam tja dol. Nekoč sem si zaže- lel, da bi bil nekdo. Kar tako iz hudobi- je sem si zaželel. Pogledala me je in ni odgovorila. Vrnil sem se in šel sem v sanje in sem pisal, kako sta se ljubila in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela. »Roko v roki, obadva mlada, od ju- tranjega sonca obžaijena, v svobodi umita...« EPIGRAMI Adolfa Pučnika SFRJ 90 Mehanika več tacga ni, da bi zravnal ji vse osi! TEMA TEDNA 15. MAREC 1990-STRAN 7 liamesio v avtosalon v špecerijo Lahko pa tuđi na Čehoslovaško po škodo. Kaj pa rablieni avtomobili In posolila? Ali je res, da pada kupna moč občanov in zato vse manj posegajo po avtomobilih? Ni res! Kupna moč je res manjša, vendar pa so avtomobili, vsaj kar se naših tiče, predragi. Ko stopimo v avto-salon imamo običajno v mislih sodoben dizajn, takojšno dobavo, majhno porabo, ugodno ceno. Pri Zastavi lahko takoj odmislimo vse našteto, pri Renaultu, Oplu in ostalih avtomobilih, ki jih sestavljajo pri nas, bomo razočarani vsaj nad cenami. Carinik na mejnem prehodu na Viču nam je pred dnevi povedal, da pride iz Avstrije na našo stran dnevno preko 300 novih, dragih avtomobilov, ki jih uvažajo naši občani. Denar je, le da skušamo zanj dobiti čim boljše. Država si je odrezala nekoliko večji kos kruha z zvišanjem davkov, naša avtomobilska industrija in trgovina pa sta daleč za Evropo. Naši trgovci oz. uvozniki so morali verjetno napeti vse sile, da so preprečili nenaden razcvet Češke ŠKODE na našem trgu, ki je z nizko ceno, takojšnjo dobavo, majhno porabo in dokaj privlačnim videzom naredila res precejš- njo »škodo«. Pred dnevi so ta avtomobil na Čehoslova- škem podražili za nekaj odstotkov ter s tem napravili »red« na našem tržišču. EDI MASNEC Marjana Seles, vodja proda- je vozil Avtotehnike: »Doga- jalo se je, da so kupci, ki so pri nas vplačali novi tip vozila ŠKODA, spričo individualne- ga cenejšega uvoza, dvigovali predplačila. Zato je povišanje cen na Češkoslovaškem prišlo v pravem trenutku. Že uvoz- nik, preko katerega prodajamo za dinarje ta vozila, nam je za- gotovil, da bo s ŠKODO iz Če- škoslovaške kaj kmalu konec. Le-ta bi lahko na našem trgu naredila veliko škode, ki bi jo občutili predvsem kupci. Naša prednost je v zagotovljenem servisu, imamo tudi centralno skladišče za rezervne dele. Tre- nutno sprejemamo poleg ŠKOD le še vplačila za CITRO- ENE, že naslednji teden pa rvaj bi se situacija glede vplačil drugih vozil spremenila. Opel IDA je v začetku meseca znižal ceno za 12%, medtem ko je IMW RENAULT pred tednom dni za nekaj % cene povečal.« Ivo Knez - vodja prodaje vozil Avto Celje: AvtomobiU Zastava so vsaj za 20% predra- gi in odkrito moram povedati, da spričo mc^jhne kupne moči trgovci to še kako občutimo. Tudi odnos do kupcev je s stra- ni Zastave nekorekten, saj se ne držijo dobavnih rokov, izbi- ra barve avtomobila je v »bož- jih rokah«, zelo malo so neiredi- li za zmanjšanje porabe goriva. Lep primer so Čehi z novo ŠKODO, po kateri masovno posegžuo kupci iz našega ob- močja. Konkurenco so delno začutili v naši avtomobilski in- dustriji in so nekatere vrste av- tomobilov že počenih. Trgovci smo pri vseh težavah skoraj nemočni, na negodovanje kupcev nenehno opozaijamo, vendar pa je odziv avtomobil- ske industrije zelo slab. Vpliv na cene je pri trgovcih skoraj nemogoč, saj nam priznavajo borne 3% trgovske marže. Vse- eno si poskušamo pomagati v takšni situaciji in pred krat- kim smo vsem našim kupcem poslali prijazno vabilo Jn pri- poročilo za ugodnejši nakup po sistemu »staro za novo«, va- bilo, da nas obvestijo o predvi- denem datumu zamenjave in morebitnih drugih željah. S tem skušamo vnaprej vpliva- ti na pravočasno dobavo želje- noga avtomobila.« Silvester Skaza, vodja DE Avtomotor Celje: »Devizni prihranki, ki so jih občani hra- nili za nakup novega avtomo- bila se sed^ prehvajo v nakup najosnovnejših življenjskih potrebščm. Avtomobil je po- stal predrag in precenjen, zato so se pojavile zaloge. Pri nas je trenutno zelo veliko rabljenih avtomobilov, beležimo pa tudi manj vplačil za nova vozila. Letno smo prodali 2000 avto- mobilov, lani rekordnih 5000, letos je prodaja slaba. Moja na- poved je, da se bodo domači avtomobili v kratkem pocenili, kar bo za kupca seveda dobro, za nas pa slabo, saj rabljenih avtomobilov, ki smo jih odku- pili po visokih cenah, ne bomo mogU poceniti. Vsaka ŠKODA na našem tržišču pomeni en avtomobil Zastave manj. Osebno sem zelo proti takemu uvozu s Čehoslovaške, saj je to divji uvoz. Vsak dela in uvaža, kakor pač nanese. Prekupče- valcem smo tako omgočili lep zaslužek, kupcem pa veliko dela in skrbi, ki šele prihajajo. Servisov pri nas ni, reklamaci- je pa sigurno bodo, pravno bo s Čehi težko urejati zadeve. Kohkor je ŠKODA iz Čehoslo- vaške danes še cenejša, toliko bo jutri dražja.« Marjan Grosek, carinski in- špektor: »Medtem ko smo v enakem obdobju lanskega le- ta carinih le po en osebni avto- mobil tedensko, je danes slika povsem drugačna. Predrgačijo ŠKODE iz Češke, ki so pričele prihajati v Celje v začetku fe- bruarja in smo jih dnevno cari- nili po 15 do 20. Tudi po podra- žitvi na Čehoslovaškem za se- deo še ne beležimo upada tega uvoza, bo pa do njega sigurno prišlo, saj nekateri kupci že ne- godujejo. Nekaj vozil pride tu^ di iz Avstrije, predvsem so to Japonski avtomobih, MAZDE, SUZUKIJI, HONDE. Menim pa, da prih^ajo k nam avtomo- bili, ki tudi v sosednjih drža- vah niso bistveno cenejši kot v naših konsignacijskih trgovi- nah. Verjetno pa imajo kupci tam večjo izbiro, takojšnjo do- bavo, pa tudi kakšna prijazna beseda človeku veliko po- meni.« Kako so uvažali? Andrej M., Prebold: »V po- djetju, kjer sem zaposlen, se je hitro razvedelo za ugoden uvoz in tako se nas je tisti večer kar 18 odpravilo v Bratislavo. Tam nas je čakad vodič z avionskimi vozovnicami za vožnjo v 400 km oddaljene Košice. Veliko nismo mogli izbirati, poleg 6.500 DEM tovarniške cene pa nas je vodič stal še po 100 DEM.« Janko K., Rogaška Slatina: »Škodo sem šel iskat sam, brez vodiča, vendar so se takoj našh ljudje,,ki so mi hoteU pomaga- ti. Za Škodo novejšega tipa LS sem odštel 6.950 DEM, kar je za 250 DEM manj kot sicer, to pa zato, ker ji v tovarni niso napravili okrasnih črt. Domov sem se peljal preko Avstrije, kjer sem odštel okrog 1.200 din tranzitnih stroškov, poleg tega pa so mi miličniki vzeli še do- datnih 300 din, ker nisem imel pritrjenih tablic« Špela V., Celje: »Ko smo pri- šli do Brna v trgovino, kjer je Škode že nabavilo nek^ kole- gov, nas je skoraj zadela kap, saj so nam mahali z lističem, na katerem je pisalo, da se ce- ne povečujejo za 1.800 DEM. Vendar so nas kaj kmalu tudi osrečili, saj smo bih na spisku rezervacij in smo avto kupih po stari ceni.« Miro K., Celje:»KJjub temu, da so mi prijatelji povedali, da so se cene na Češkoslovaškem dvignile, sem se odločil, da ne čcikam in si takoj nabavim to vozilo. Pri prehodu preko Madžarske meje sem cariniku oddal račun, ki pa mi ga ni vr- nil. Zato se moram z avtomobi- lom vrniti na Češkoslovaško po ustrezne dokumente. Tak- šen nakup se mi sigurno ni iz- plačal.« V Avtotehniki so v lanskem letu prodali 750 vozil IMW, 380 vozil OPEL, 420 vozil CI- TROEN, skupaj z rabljenimi so prodali 3200 vozil. Febru- arja letos so občani na našem območju samostojno uvozili preko 300 ŠKOD. Nekaj izgovorov Crvene za- stave na politično situacijo, ki zavira dobavo sestavnih delov s strani kooperantov, že lahko priznamo. Verjetno pa tega ne more razumeti kupec Zastave UNO 45 iz Celja, ki je le-tega vplačal v Avto Celje že 26. 6.1989 in ga do danes še ni prejel. Pri Avto Celje imajo še več kupcev Lade Samara 1300 s tremi vrati, ki čakajo nanje od septembra. Le-tem so v teh dneh ponudili nado- mestilo, Lado Samaro 1500, ki je nekaj dražja in jo je mogoče dobiti takoj. Tudi Avtomotor v bitki za svoje kupce ponuja nekatere ugodnosti. Kot edini vztraja- jo pri tem, da se kupci pri za- menjavi staro za novo lahko vozijo s starim avtomobilom tako dolgo, da dobijo novega. Tudi let starih avtomobilov ne omejujejo. V odkup pa vza- mejo tudi stare avtomobile brez zamenjave ter v tem pri- meru kupcu izplačajo denar. Vključeni so tudi v INFO cen- ter, kjer kupcem predvsem iz ZRN uvozijo željen avtomobil (AUDI, FORD, SUZUKI, SU- BARU, FIAT). Od 3. marca veljajo nove ca- rinske dajatve za uvožene av- tomobile, ki so se s 46% zniža- le na 41%. Če podrobneje raz- členimo kam gre denar od ca- rin vidimo, da znaša carinska stopnja 25%, 1% odštejemo za carinsko evidenco, po 7,5% pa so vredne posebne takse in dajatve za izravnavo davčne obveze. Ugoden nakup »staro za novo« i Kupec plača le del davka, ki se nanaša na razhko med i tovarniško ceno novega in starega avtomobila. Primer: Zastava 128, tovarniška cena novega avt. 69.000,00 din 70% ocenjena vrednost 48.300,00 din razlika za doplačilo 20.700,00 din Za novo Zastavo 128 bomo torej doplačah 20.700,00 din tovarniške cene, na to ceno pa bomo plačali še 37% temelj- nega prometnega davka, skupaj torej 28.359,00 din. Za koliko je precenjen YUG0 in zakaj ijudje ne varčujejo več deviz? Poglejmo primer: Lani je Zastava objavila ceno avtomo- bila YUGO, ki je znašala, preračunana, 7.300 DEM. Stare cene so jamčili do določenega datuma in ob tem računali, da jim bo inflacija do datuma, ko bodo začele veljati nove cene, požrla vsaj 2.000 DEM, kar bi avto postavilo na realno ceno. Zgodilo pa se je, da je bila inflacija večja in ni malo kupcev, ki so dobili YUGO za 4.400 DEM. Kot zatrjujejo strokov- njaki, bi morala najvišja cena današnjega YUGO ostati pri 5.500 DEM. Posojila za avtomobile Banka: odplačilna doba 6 mesecev, obrestna mera 26% Zastava: odplačilo v treh obrokih, 50% takoj, ostala dva obroka po 25% v 60 dneh, obresti ni Opel IDA: odplačilo v dveh obrokih, 60 dni Posojila za carino: Banka: odplačilna doba do 5 let, obrestna mera 26% Dobavni roki ŠKODA: do 30 dni RENAULT: 60 do 90 dni OPEL: 90 dni CITROEN: 60 dni ZASTAVA: 30-90 dni FLORIDA, UNO: 6 me- secev Marjan Grosek pri carinjenju ene izmed s Češkoslovaške pripeljanih škod. Avtoselmi na Celjskem S padanjem kupne moči so rabljeni avtomobili vse bolj iskano blago, avtosej- mi pa tako vse bolj obi- skani. Na celjskem Golovcu si se- veda manejo roke, sću je par- kirni prostor ob sejmišču vsako soboto skoraj razpro- dan, nič slabše ni niti ob tor- kih popoldan, ko prodajalci in preprodajalci čakjuo na ti- soče žrtev. Znano je, da je celjski sejem dražji od osta- hh vehkih sejmov, saj ob so- botah prodcualci običe^no dvignejo cene, poskusijo, in če se plen ne ulovi, spustijo ceno naslednji dan v Maribo- ru ah Ljubljani. Ob tem se na našem ob- močju rojev^o manjši sejmi, ki pa seveda kar takoj ne mo- rejo zaživeti. Tako je bilo v Žalcu zadnjo nedeljo pro- dajalcev le za prste ene roke, prav tako na zasebnem sej- mu Vide Gril v Celju. Pravih kupcev pa nič. V Šentjurju je sejem ob blagovnici Lipa do- bro zaživel. Čutiti je bilo, da tod radi prodajajo, saj je bil prostor skoraj zaseden, ku- pujejo pa ne. Pravega nismo videh. Za primerjavo smo pripravih nek^ cen z obeh večjih sejmov na našem ob- močju in trgovin, ki prodaja- jo rabljene avtomobile. Če bi potegridh črto, bi lahko rekh, da bistvenih razhk ni, le da trgovine dajejo iz rok tehnič- no brezhibna vozila, ki so jih pregledah strokovnjaki, za- sebniki na sejmih pa tudi jamčijo tehnično brezhib- nost, strokovnjake pa r^je pripeljite s seboj. Cenik rabljenih avtomobilov letnik 87: Hranilno kreditna služba AGRINA ŽALEC Potrjuje vaše zaupanje z ugodnimi obrestnimi merami: - vloge na vpogled 20% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom - vezave nad 3 mesece 23% letna obrestna mera z mesečnim pripisom - vezave nad 6 mesecev 25% letna obrestna mera z mesečnim pripisom Obrestne mere veljajo v mesecu marcu. VARČEVALCI DOBRI GOSPODARJI, VABLJENI V BLAGOVNICO AGRINE V ŽALCU! 8. STRAN - 15. MAREC 1990 AKCIJA - NAŠI KRAJI IN UUDji Plača za kuhinjsko mizo Kam in po čem po pohištvo. Popusti, posojila, dostava In montaža če boste pridno varčevali in v akcijo opremljanja no- vega stanovanja pritegnili še sorodnike, vam bo v de- setih letih morda le uspelo svojemu domu nadeti podo- bo, kakršne si želite. Precej sarkastična, a glede na cene pohištva v naših trgovinah, tudi povsem realna ugoto- vitev. Časi izpred dobrih desetih let, ko si je mlada družina z dvema mesečni- ma plačama.in posojilom, morda še nekaj prihranki, v borem tednu uredila sta- novanje, se zdaj zdijo tako oddaljeni in neresnični, da je nanje najbolje kar poza- biti. V petek smo vrteh telefon- sko številčnico in zbirali ce- ne pohištva. Že ob izbiri po- hištvenih programov, ki smo jih zajeh v akcijo, smo bih načrtno skromni. Za začetek torej le kuhinja z jedilno mi- zo in stoli, pa oprema za dnevno sobo, ki bo služila tudi za spalnico. V štiridel- nem regalu bo dovolj prosto- ra tudi za oblačila, saj vsem, ki nameravajo kupiti še kakšno omaro, svetujemo, da na garderobo za nekaj ča- sa pozabijo. Belo tehniko in najnujnejše aparate smo pri- branih za eno prihodnjih po- štrošniških akcij. Cene Cene v objavljeni tabeh so že same po sebi dovolj zgo- vorne, morda le še obrazloži- tev, zak£y smo zbirali spod- nje in zgornje cenovne skraj- nosti. Ob najnižjih smo obja- vih najvišje cene tudi zato, ker je še nekaj ljudi z debe- lejšimi denarnicami, sploh tistih, ki niso čisto na začet- ku in se odločajo le za menja- vo posameznih kosov stano- vanjske opreme. Če bi kupih pohištvo po našem izboru, bi vas najce- neje prišlo v celjskem Slove- nijalesu (37.569,90 dinarjev), najdražji račun za pohištvo z najnižjimi cenami pa bi plačali v salonu pohištva Me- blo, saj bi zanj odšteli kar 70.800,00 dinarjev (pa še brez kuhinjskega pohištva!) Pogoji In usluge v prodajalnah pohištva pa smo na opozorilo naše bral- ke Cvetke Arzenšek iz Celja spraševah še po plačilnih po- gojih, dostavi in montaži ter čakalni dobi. V Slovenijale- su vam ponujajo 6 odstotni popust za gotovinsko plačilo nekaterih pohištvenih pro- gramov v vrednosti nad 2500 dinarjev. Za posojilo na tri mesece ob 30-odstotnem pologu vam bodo zaračunali 5,2 odstotne, na 5 mesecev pa 7 odstotne obresti. Tudi za dostavo pohištva boste plačali razhčno, glede na od- daljenost in vrednost blaga, za prevožen kilometer 6 ali 7 dinarjev. Na pohištvo, ki ga nim^o na zalogi, bo treba počakati najmanj 1 mesec, zmontirali pa ga boste kar sami. Tudi v levški Lesnini po- nuj^o za večino pohištvenih programov v vrednosti nad 2000 dinarjev posojila s 30 odstotnim pologom in 4,5 odstotnimi obresti na 3 me- sece in 6,85 odstotnimi obre- sti na 5 mesecev. Dostavo pohištva do 10 kilometrov vam bodo zaračunah 60 di- narjev, vsak kilometer več pa vas bo veljal še 3 dinarje. Na pohištvo boste čakali do 60 dni (predvsem kuhinje in sestavljivi programi), zmon- tirah pa si ga boste prav tako sami. Malce bolje je v Meblu, s^ vam ob posojilu s 30 odstot- nim pologom za 5 mesecev zaračunajo 7,15 odstotne obresti, pohištvo pa vam na območju Celja dornov pripe- ljejo zastonj. Če ste doma iz oddaljnejših krajev, vam za dodatne kilometre zaračuna- jo po 3 dinarje. V Celju zara- čunavajo za delo svojih mon- terjev odstotek vrednosti po- hištva, izven občine pa pol- drugi odstotek. Tudi v Me- blu boste na pohištvo ^kali do 60 dni. V Šipadu ponujajo za po- hištvo v vrednosti nad 1000 din posojilo s 30 odstotnim pologom in za 5 mesecev 3,5 odstotne obresti. Za dostavo pohištva do 10 kilometrov boste plačah 100 dinarjev, montažne službe nimćgo ure- jene, zato pa boste na pohi- štvo čakali največ 14 dni. Najugodnejšo priložnost za nakup pohištva smo našli v salonu pohištva CIBI (vodi ga zasebnik) na Partizanski cesti v Celju. Za posojilo na 6 mesecev (brez pologa!) vam bodo zaračunah le 2,17 odstotne obresti, ob plačilu z gotovino pa vam bodo priz- nali 5 odstotni popust. Do- stavo pohištva na dom imajo brezplačno, v dogovoru s ku- pci pa zagotovijo tudi mon- tažo, čeprav lastnih monter- jev še nimajo. Na pohištvo boste čakah včasih tudi pol- drugi mesec, a največkrat vam ga bodo na dom dosta- vih kar takoj. V industrijski prodajalni mariborskega Marlesa, kjer prodajajo tudi kuhinjsko in kopalniško pohištvo nekate- rih drugih proizvajalcev, vam za svoje pohištvene pro- grame ponujajo ob gotovin- skem plačilu 10 odstotni po- pust, račun za zneske nad 5000 dinarjev pa lahko plača- te tudi v dveh obrokih. Na pohištvo, ki ga nimajo na za- logi, boste čakah od 1 do 3 mesecev, dostavo do 30 ki- lometrov imajo brezplačno, v oddaljenejše kraje pa pohi- štvo prav tako pripeljejo na dom, vendar le v večja sre- dišča, kjer imajo organizira- no mrežo prevozov, ali pa če kupite pohištva za poln ka- mion. IVANA STAMEJČIČ Za dan žena krvodajalska akcija Občinski odbor RK Žalec in KO Rdečega križa na Pol- zeli sta minuh konec tedna pripravila krvodajalsko akci- jo za ljubljanski Zavod za transfurzijo krvi. Po besedah predsednika KO RK Polzela Marjana Paliija je bila ude- ležba rekordna, saj je kri da- rovalo kar 328 prostovoljcev največ iz Tovarne nogavic Polzela - kar 203. O akciji so žene, ki so kri darovale za dan žena, povedale takole: Tatjana Majcenovič: »Mi- slim, daje krvodajalska akci- ja ob dnevu žena za številne žene še posebej spodbudna. Ženske smo pač bolj čustve- no naravnane in prav to je tisto, kar nas pripravi, da se pogosto in v velikem številu udeležujemo takih akcij. Največ žensk nas je bilo da- nes iz Tovarne nogavic Pol- zela.« Ana Skok: »Zaposlena sem v Tovarni nogavic, da- nes pa sem kri darovala četr- tič. Ko enkrat premagaš strah in prvič daš kri, potem odločitev ni več težka, če ti le zdravje dopušča. Udeležba na takšni akciji je prav gotd vo primerna oblika, da počjj stiš svoj praznik.« 1 Mira Janič: »Vesela sem da sem svoj praznik počasti la z odvzemom krvi. Danes nas je bilo zelo vehko, take da je bilo treba na odvzeir. čakati kar precej časa. Sev< da pa, če človek daruje ki da reši življenje tudi ta h gubljeni čas ni pomembei Kri bom dajala tako dolg;, dokler mi bo dopuščal« zdravje.« T.TAVČA8 Gimnazijske novosti s sklepom Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, da se v naše srednješolstvo vrnejo gimnazijski programi, smo v mreži slovenskih srednjih šol spet zabeležili nekaj spre- memb. Prejšnji mesec smo v Celju dobili spet Gimnazijo. Šolarji z našega območja bodo jeseni obiskovah pouk v Celju v 3 »gimnazijah« in v Titovem Velenju še v eni. Vse srednje šole, iti so v usmerjenem izo- braževaryu izvajale družba slovne, jezikoslovne, naravo- slovne, računalniške in peda goške usmeritve, so zdaj dobi le »gimnazijske programe« ir - kar je najbolj bistveno - tudi pri nadaljevanju šolanja na fa kultetah med absolventi teh šol ne bo nikakršnih razlik. Pc doslej znanih podatkih borne v Celju imeli gimnćizijske pro grame na Gimnaziji, Srednji pedagoški šoh in Srednji teh- niški šoli. Na Gimnaziji naj bi izvajali učne programe klasič- no-humanistične usmeritve, družboslovja, jezikoslovja in najbrž tudi naravoslovja, na Pedagoški jezikoslovje, druž- boslovje, naravoslovje in peda- goške programe in na Tehniški naravoslovje, jezikoslovje in najbrž tudi računalništvo, kije bilo doslej le v Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Na tej šoh bodo izvajali gimnazijske programe, najbrž brez klasić- no-humanistične in pedagoške usmeritve. Razmere v našem srednjem šolstvu se hitro spreminjajo Veliko je še treba doreči v zve- zi s predmetniki - vendar je že zdaj jasno, da bodo imeli vsi gimnazijski programi od 80 dc 85 odstotkov skupnih predme tov, izbirne skupine predme tov pa ostajajo specifika posa meznih šol. Pedagoški delavci ugotavljajo, da se s tem pribli žujemo »zahodnemu tipu šo le«, ki razvija učenčevo ustvar jalnost in samoiniciativnost kar se odraža tudi v nadalj njem delu. Pri prehodu absol' ventov srednjih šol z gimnazij skimi programi na fakultete bo nobenih razUk, preizkus' nadarjenosti pa bodo še naprej ostajaU na umetniških akade- mijah. Da pa vse v zvezi s spre* membami, še ni jasno, pričaj^ tudi številna vprašanja, ki ji'' dobivžgo te dni na šolah. . IVANA STAMEJČiC Ostati, ne postati zdrav Vodilo, ki vabi v Rogaško Slatino Zdravstveni del zdraviliško-turi- stičnega centra v Rogaški Slatini po- staja iz leta v leto vsebinsko bogatej- ši, saj poleg standardnih in svetovno priznanih programov ponuja vse več načinov in možnosti, kako ohraniti zdravje, ki je v razvitem svetu vse bolj cenjeno bogastvo. V ospredju je vse bolj preventiva, kar se odraža tudi v starostni strukturi gostov. Medtem ko je bila še pred ne- kaj leti poprečna starost le-teh 66 let, prihaja zadnji čas v Rogaško Slatino vse več takšnih gostov, ki vlagajo v svoje zdravje zato, da ne bi zboleh, da bi bih na delovnem mestu čim bolj učinkoviti, sposobrii za napredovanje, torej mlajši ljudje. Žal je ta zavest pre- težno prisotna pri gostih, ki prihajajo iz tujine, medtem ko je med domačimi še vedno največ takšnih z zdravsteni- mi napotnicami in manj takšnih, ki si z lastnimi denarnicami preganj^o obolenja. Italijani, Zahodni Nemci, Avstrijci, Skandinavci in drugi priha- J£yo v Rogaško Slatino na »razstruplja- nje«, kot pravijo. Zato se teden, dva ali več veliko gibljejo, hodijo na masaže. v kopeli, skratka - učijo se zdravega življenja. Nova in vse bolj obiskana programa zdravihšča v Rogaški Slatini sta pro- gram medicinske kozmetike in pro- gram, imenovan »beauty«, ki vključu- je ustrezno dietno prehrano, gimnasti- ko, anticeluhrno in vakuumsko masa- žo, obrazno masko, depilacijo, pediku- ro, masažo nog in podobno. V Zdravi- lišču se namreč zavedajo, da so lahko drobne pomanjkljivosti na telesu za nekoga zelo moteče pri normalnem vključevanju v družbo. Da bi bila zdravstvena ponudba še popolnejša, so v Zdravilišču zdaj mož- ni tudi celoviti ginekološki pregledi, vključno s pregledom dojk in dodatni- mi priskavami. Vse bolj aktualen in obiskan je tudi antistres program, ki ga vodi psihiater oziroma psihotera- pevt skupaj s koterapevtom. Sem sodi tudi glasbena terapija, v pripravi pa imajo še avtogeni trening, vse za ljudi oziroma goste, ki so pod vsakodnev- nim udarom stresa. MARJELA AGREŽ Cvetovi prezgodnje pomladi Pri Jurčevih v ŠkoQi vasi so sicer navajeni, da sliva na vrtu cveti zgodso, obiČ£yno v začetku aprila. Presenečeni pa so bih letos, ko so se ob koncu februarja pričeh popki odpirati v nežne bele cvetove. Danes je že povsem bela, razcvetena kot v najlepših pomladnih dneh. Seveda so ponosni na zgodnje pomladno rojstvo, pa tudi zaskrbljeni, če bo »nedonošenček« normalno preživel letošnje leto. EDI MASNEC REPORTAŽA 15. MAREC 1990 - STRAN 9 Beda v zakotju Velenja Revni OprešnIkovI počasi gnilelo v umazanUl o Oprešnikovih smo v No- vem tedniku pisali pred šestnajstimi leti. Živijo v velenjski občini, pod Pa- škim Kozjakom, na njihovo bedo pa nas je ponovno opo- zoril naš velenjski dopisnik Lojze Ojsteršek. Pri obisku pri Oprešnikovih sem se na lastne oči prepričala, da prijazna Slovenija v svojih nedrjih skriva sramotni madež, ki mu je ime životar- jenje. Životarjenje, ki ga lahko primerjamo le z živo- tarjenjem potepuških, zane- marjenih in od boga pozab- ljenih psov. To je životarje- nje treh ljudi, ki se bodo za- dušili v lastni umazaniji. Ko je kolega Tone Vrabl prvič pisal o Oprešnikovih, je družina štela pet članov. Glava je bila mama Pavla, poleg nje pa še invalidni mož, njena sestra in dva pri- zadeta sinova. Danes živijo le še Pavla, ki šteje sedem- inosemdeset let in njana .okoh petinpetdeset let stara sinova. Že leta 1974 je naš novinar zapisal, da si Pavla nepopisno žeh, da bi jim po- pravili vsaj kajžo, toda njene besede so ostale v vetru. Da- nes pa je životarjenje Opreš- nikovih le strahotna podoba revščine, ob kateri bi družba morala od sramu rdeti. Ni opravičila za to, da Oprešni- kovih vse do danes ni nihče spravil v kakšen dom ali za- nje poskrbel kako drugače. Grozilivka sredi belega dne Kajža Oprešnikovih se ma- je v kotanji, okoh nje pa so sadna drevesa. Bojda ta, ne glede na letino, vedno boga- to rodijo. Kot da bi se Opreš- nikovih usmihla le narava. Pri hlevu, v katerem muka krava, je eden izmed Pavh- nih sinov ob nsoinem priho- du kidal gnoj. Zaraščen, zgrbljen v dve gubi, ves mso- hen, oblečen v kup oblačil, z volneno kapo na glavi, pa čeprav ni bil mraz, je nekaj zamrmral v pozdrav in delal dalje. Vstopila sva v k^žo in v njej imela kaj videti. Stene so bile črne kot oglje, v kuhi- nji pa ni bila čista niti ped prostora. Na pultu so ležale kosti, v kisu se je namakalo nekaj regrata, drobtine so se valjale povsod, v nos pa je prodiral nepopisen smrad. Nato sva vstopila v Pavh- no sobo. Imela sva kaj vonja- ti! Pavla, stara in izsušena že- nica, je ležala na postelji in prvi hip sem pomislila, kako je lahko sploh živa? Postelja, je bila nepopisno umazana, in verjetno ni bila čista že vs£o nekaj mesecev, če ne let. V sobi je smrdelo huje kot v svinjaku. Neverjetno kako zelo lahko smrdi človek. V grlo mi je prodiral kisel- kast vonj in imela sem obču- tek, da Pavla vse biološke potrebe opravlja v posteljo. V sobi je bil tudi njen dru- gi sin. Umazan, zaraščen, in predvsem preplašen. Gledal me je z velikimi očmi in ko sem se mu nasmehnila je še kar strmel vame. Tujcev očitno ni vajen. Lojze, ki se mu Oprešnikovi smihjo, jih je nekajkrat že obiskal in na- zadnje jim je prinesel tudi novo metlo, fantoma pa zabi- čal, naj jo uporabljata. Zato je Pavlinega sina sedaj mal- ce okregal, češ fanta, zakaj pa ne pometeta kdaj hiše, s^ vidita da mama tega ne zmo- re? Človeško bitje, ki so ga bile same oči, je hitro stopilo do lončene peči, ki je bila seveda nezakurjena, in pre- strašeno pograbilo metlo. Kakšna ironija! To je bil edi- ni čisti predmet v hiši. Nihče se je očitno še ni dotaknil. Skica Paviinega živijenja Pavla, ki je bila pokrita z umazano odejo, je na njej sklepala roki, od umazanije črni. Takšno je bUo tudi nje- no koščeno lice. Za razhko od svojih sinov, ki sta nepi- smena in popolnoma nevaje- na komuniciranja z ljudmi, je Pavla zgovorna in še nena- vadno bistra. Nžuprej je dejala, da umu-a in da k njej ni niti zdravnika. Nato pa so se ji oči zasvetile in zakhcala je, da njena ura še ni prišla! In če bi sodila po njenih živahnih očeh in od- mishla njeno popolnoma shujšano telo, bi ji celo ver- jela. Oprešnikovi nims^jo ne vo- de ne elektrike in smova ni- sta v stanju skrbeti niti zase, keO šele za bolno mater. Ima- jo le kup umazanije m drug drugega. Toda vsak človek ima ta- lente in tudi pod tem bornim krovom se skriveoo. Pavla je riamreč prava pesniška duša. Že od nekdaj piše pesmi. Pa ne le o ptičkih in rožicah in ljubezni, ki jih je polna pre- prosta poezija. Njene pesmi so presenetljivo dolge, lepih rim in zanimive vsebine. Mo- je začudenje je bilo tohko večje, ko jih je pričela brez napake recitirati, v nedp- gled... To počne rada, če jo je le kdo voljan poslušati. O ja, spomin ima dober. Še sedaj brez napake zrecitira tisto »Bog ohrani nam cesar- ja«, ki se jo je naučila v pr- vem razredu. In ko je prišel na vrsto tisti del pesmi: »Ži- vi, živi, cesar nam! se je celo privzdignila na postelji in z uvelo in shujšano roko su- nila kvišku, oči pa so ji zaža- rele iz shujšanega in umaza- nega obreiza. Pavla je med vojno sodelo- vala s partizani, že leta 1943 je prejela značko za sodelo- vanje z njimi. Nekaj njenih pesmi je tudi iz tega ob- dobja. Ko v mesecu smo februarju ponoči prebudili se, so preko Paškega Kozjaka žareče krogle švigale... In Štirinajsta divizija do zmage častno se bori, sedaj slava njim spomin ovija, kot rdeča zvezda nam žari. Pavlin mož je bil živinski mešetar in skupaj sta hodila barantat po Sloveniji, sinova pa sta bila bolj ali manj pre- puščena samima sebi. Prav- zaprav je nenavadno, da si Pavla, ki piše pesmi, ni pri- zadevala, da bi bila otroka pismena. Dokler je živel še mož in do- kler je bil zdrav, je vsaj on krpal luknje in razpoke kaj- že,-ko je obnemogel, pa je hiša postala obsojena na pro- pad. Tudi krompir so pred leti še pridelah, izkopali so ga z rokami, ker orodja niso imeli. Se bodo v lastni umazaniji izročiii smrti? Pavla je danes obnemogla in reda v hiši ne more vzdr- ževati, bojda pa ni bilo bi- stveno bolje niti takrat, ko bi to še zmogla. Socialno skrb- stvo je poskrbelo, da jim bližnja soseda prinese en- krat dnevno topel obrok, včasih jih obišče tudi patro- nažna sestra, toda očitno seji gnusi urediti zanemarjeno starko, ki umira v lastni umazaniji. Kdove če že razmišljzoo o usodi sinov po njeni smrti? Če ju bodo pustih v kajži bo- sta lepega dne bodisi zaradi lakote aJi preprosto zaradi kakšne infekcije, čeprav sta nanje očitno imuna, umrla. Namenoma se tokrat po po- jasnilo nisem obrnila na ve- lenjsko socialno skrbstvo, ker menim, da ni sprejemljiv niti en sam razlog zakaj pro- blema Oprešnikovih niso re- ših. Primer namreč poznajo že vrsto let in vendar pustijo, da le nek^ kilometrov proč od n^mlsušega in moderne- ga slovenskega mesta umira- jo v razmerah, ki jih je znal v svojih romanih iz viktori- janske Anghje opisati Char- les Dickens, trije ljudje. In nenazadnje - tohko ope- vani borci, marsikdo od njih je svoje borčevstvo odhčno vnovčil, vendarle niso delež- ni privilegijev ah vs^j pri- merne časti. V primeru Pa- vle Oprešnik, ki življenje končuje pozabljena od ljudi in boga v samoti pod Paškim Kozakom, bi morala rdeti vsa Slovenija. Ko sem za hip pokukala še v izbo, kjer spita Pavhna si- nova, je bil smrad še neznos- nejši. Za las je manjkalo, da nisem sobe z vsebino svoje- ga želodca ponečedila še sa- ma. Usoda Oprešnikovih je sramota za družbo, ki se je štirideset let proglašala za socialistično in ki je tam, ka- mor človeško oko ne seže, brez slabe vesti dopustila, in še dopušča, da se je življenje ustavilo v srednjem veku. • Ob tem mi je misli prešinil rek, ki pravi: »Na zun^ uj, znotrjo fuj!« NATAŠA GERKEŠ Foto: LOJZE OJSTERŠEK Pa v7a umira v umazaniji, toda oči se ji živahno zasvetijo ko prične recitirati pesmi, ki so se porodile v njeni duši. Pavlin sin Franci z metlo v roki. Metla je edini čisti predmet pri Oprešnikovih. Pogled na kuhinjo. Kdaj je bila zadnjic počiščena? Pavlin drugi sin Pepi nemo strmi v fotoaparat... Zavod SRC Golovec Vabimo vas v svoje rekreativne objeltte: - SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20. ure, ob torkih samo za ženske - BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in nedelja od 12. do 20. ure - KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20. ure - TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta vsak dan od 7. do 23. ure - BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do 22. ure - FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20. ure - PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20. ure Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure 50% popusta. Informacije in prijave po tel.: 33-233, Int. 25. 10. STRAN - 15. MAREC 1990 mE KULTURA Sarkastična kritika dvojne morale Uprizoritev Plena Joela Ortna v Slovenskem llutiskem gledališču Celle Za svojo četrto uprizori- tev v letošnji sezoni je an- sambel Slovenskega ljud- skega gledališča predstavil prvič na Slovenskem naj- bolj cenjeno dramsko bese- dilo angleškega dramatika šestdesetih let Joeja Ortna Plen, ki je doživelo svoj odr- ski krst že 1965.leta. V besedilu avtor spretno prepleta prvine burke, bul- varke, napete kriminalke, igre nravi ter ostre družbene kritike. Svojevrstna »črna« komedija je polna avtorjeve- ga brezobzirnega uporništva proti vladajočim civilizacij- skim normam in meščan- skim tabujem, izraženega v nizanju nepričakovanih, vulgarnih, obscenih, cinič- nih in sarkastičnih prizorov ter rephk, v zavestnem krše- nju meščanskih pravil obna- šanja, v skokovitem preple- tanju smisla in nesmisla, razumnega in nerazumnega, komičnega in tragičnega. Svojo grobo zaušnico dvojni meščanski morah zgosti Orton v enotnem pro- storu (soba Mc Leavyjevega stanovanja) in času (dan po- slednjega slovesa od McLea- vyjeve soproge in Halove matere). Okoli nesrečnega trupla se presenetljivo raz- krivajo in zapletejo »usode« naivnega in užaloščenega vdovca, nevarne bolniške se- stre Fay, kije spravila v več- nost že svojih sedem zakon- skih partnerjev, bolestno od- kritosrčnega in pohlepnega McLeavyjevega sina Hala, ki s svojim roparskim kompa- njonom Dennisom rešuje ro- parski plen tako, da grobo krši n£ysvetejše norme v od- nosu do umrlih, še posebej lastne matere. Kot se za žanr kriminalke spodobi, sodelu- je v komediji še »genialni« policijski inšpektor Trus- cott, ki sicer skuša razplesti rop in domnevni umor, a tu- di v trenutku spoznar^a res- nice rutinsko pokasirati svoj del roparskega plena kot pri- vlačno nadomestilo za svojo poklicno molčečnost. Edina žrtev tega šokantnega razkri- vanja resničnosti je seveda naivni vdovec McLeavy, ki na koncu kot edini nedolž- než v igri konča v zaporu, nemara celo v smrti. Ortnov svet je poln kršitev splošno spoštovanih meščanskih norm in tabujev, vrhunec doseže v brezobzirnem od- nosu komedijskih likov, do smrti, pogreba in trupla. Živ- ljenje je za avtorja brezobzir- na igra spretnosti in domi- selnosti za denar, slednji pa je osnova družbene moči in uspešnosti. V nenehni igri za to družbeno moč pridejo prav vsakršni stereotipi in ri- tuah, ki jih je mogoče upora- biti in zlorabiti, nasprotja med katoliki in protestanti, med angleži in Irci, med kri- minalci in njihovimi policij- skimi zasledovalci... Svet lažne morale je za Ortna svet lažne svobode, lažne resnice, lažne pravice. V svetu, v ka- terem je vse mogoče, v resni- ci ni mogoče nič. Ortnova »črna« burka je tako le tre- nutna ostra zaušnica uporne- ga in ciničnea dramatika, ki se s spoznanjem resničnosti okoli sebe ne more sprijazni- ti, a je s komedijo tudi spre- meniti ne more. Režiser Franci Križaj ter prevajalec in dramaturg La- do Kralj sta se odločila za razmeroma zvest prenos Ort- nove grobe in cinične komi- ke s sredstvi gledahšča šest- desetih let. Scenografija Marjana Kravosa je poudar- jala predmetno preoblože- nost meščanskega salona in s črnimi zavesami na stenah ustvarjala zamolklo posveče- no vzdušje mrhške veže. Ko- stumi Cvete Mimik so do- polnjevali priložnostni vtis (pogrebna črnina) in nakazo- vali poklicne razlike med ak- terji. Za primerno glasbeno opremo je poskrbel Ivo Me- ša, za standardno odrsko iz- reko pa Majda Križaj. Upri- zoritev smo doživeh bolj kot gledališki »deja vu«, kot raz- meroma neambiciozen re- pertoarni citat iz novejše gle- dahške in dramske zgodovi- ne, nikakor pa ne kot angaži- ran ustvarjalni odziv na sti- ske in zablode našega pro- stora in časa. Tekoča, pre- gledna in le mestoma dovolj zabavna burka bolj spominja kot opominja, bolj priziva kot izziva, zbuja bolj nasmeh kot sprostitev. Osrednjo figuro »tragične- ga« poraženca, ki v svoji otročji naivnosti kot edini poštenjak konča v zaporu, užaloščenega vdovca McLe- avyja, je z razvidnimi poteza- mi zmot in stisk sodobnega slehernika upodobil Marjan Bačko. Nadvse premeteno zločinko, ki pod povrhnjico človekoljubne bolniške se- stre Fay skriva pravo naravo, je z obema obrazoma pred- stavila Anica Kumer. Svoje- vrstnega policijskega in- špektorja, romantičnega v »logičnem« konstruiranju kriminahstičih hipotez ter brezobzirno pragmatičnega v zlorabi svojega pokhcnega poslanstva, mestoma dobro- dušnega, mestoma nevarne- ga, je izrisal Miro Podjed. Poparski par mladeničev, bolezensko resnicoljubnega Hala in nevarnega mrhškega prevoznika Dennisa, sta standardno predstavila Bo- jan Umek in Zvone Agrež. V epizodni vlogi poslušnega bobyja Meadowsa pa je na- stopil Drago Kastelic. SLAVKO PEZDIR Tekmovanle glasbenega podmladka Od 14. do 18. marca 1990 poteka v Titovem Velenju 19. tekmovanje učencev in študentov glasbe Sloveni- je. Organizator tekmovanja so Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije, Skupnost glasbenih šol Slovenije ter Glasbena šola Fran Korun-Koželjski iz Ti- tovega Velerya, kjer poteka tudi večina letošnjih tek- movalnih disciplin. Letos bomo prisluhnili harfi- stom, trobilcem, komor- nim skupinam in orke- strom. Tekmovanja se ude- ležuje 31 glasbenih šol ter Akademija za glasbo Slove- nije. Gre za izjemno veliko število tekmovalcev, izpo- staviti pa velja tiste sloven- ske glasbene ustanove, ki se po številu nastopov v po- sameznih tekmovalnih dis- ciplinah največkrat pojav- ljajo in sicer: Srednja glas- bena in baletna šola Ljub- ljana, Akademija za glasbo v Ljubljani, Srednja glas- bena in baletna šola Mari- bor, Glasbena šola Celje, Glasbena šola Titovo Ve- lenje. Celjsko regijo bosta raz- en Glasbenih šol iz Titove- ga Velenja in Celja zastopa- li še Glasbena šola Žalec ter Glasbena šola Radeče. Iz naše regije bo tekmovala 17 soUstov, 18 komornih skupin in 3 orkestri. Tek- movanje harfistov bo v Slo- venski filharmoniji v Ljub- ljani, tekmovanje orke- strov bo na matičnih šolah, odkoder so orkestri, vsa ostala tekmovanja pa bodo v Glasbeni šoli Titovo Ve- lenje. VID MARČEN KOMENTIRAMO Teater za drobiž v časih, ko se cene prodaj- nih artiklov iz trgovine v tr- govino razUkujejo, nismo še nikoli zapisali, da bi trgovci kaj prodajali pod ceno. Za- gotovo paje podcenjeno gle- dališče. Če vemo, da je za najboljšo premiersko vstop- nico v SLG Celje potrebno odšteti borih dv^set dinar- jev, sicer pa jih prodajno tu- di za deset, je jasno, da se gledališče razprodaja. Kultu- ra, kije v naši družbi že tako dekla, si očitno v svoji poniž- nosti ne zna ali ne upa posta- viti niti primerne cene. Vstopnina za diskoteko Casablancaje na primer pet- deset dinarjev, ogled sko- mercializiranega predavanja Zvoneta Šerugeje veljal pet- indvajset dinarjev, n^jneum- nejši film v celjskih kinema- tografih pa velja več kot de- set dinarjev. Vem, našel se bo kdo, bo dejal: »Poglej jo kako tra- pasta je in piše o podcenje- nosti gledaUških vstopnic. Tiho naj bo in vesela, da pri- de v teater napol zastonj!« Pa ni tako. V edinem teatru, ki ga imamo Celjani, je vstopnina za ogled predsta- ve, za igralce ponižujoče niz- ka. Mar velja igralčevo delo res ušivih deset dinarjev? Prav gotovo bi ljubitelji gledališča odšteli tudi kak- šen dinar več za ogled gleda- liške predstave, zaradi višje vstopnine pa obisk ne bi bil nič manjši. Verjemite mi, da bi iztržili več, če bi bil v te- ater vstop prost, nastavili pa bi klobuk, v katerega naj bi obiskovalci dajali prosto- voljne prispevke. Marsikoga bi bilo sram vreči v nastav- ljeni klobuk borih deset di- narjev. NATAŠA GERKEŠ Bogastvo porumeneiiii listov Razstava odpira pogled v zaklade našega prostora Bogastvo jugoslovanskih arhivov je naslov razstave, ki je v Muzeju re- volucije v Celju na ogled še do 17. marca, in ki je, kljub resničnemu bo- gastvu dokumentov, šla preveč ne- opazno mimo. Škoda že zato, ker je zgodovinski arhiv Celje kot dodatek k razstavi predstavil izbor lastnega gradiva, ki bi Celjane moral še bolj zanimati. Razstava Bogastvo jugoslovanskih arhivov je rezultat večletnega dela Od- bora za kulturno dejavnost pri Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije ter ne- katerih posameznikov. Širši javnosti so pi;;edstavljeni originalni arhivski do- kumenti. Teh je, iz vseh republik, 266 in so prezentirani bodisi zaradi svoje starosti oziroma trenutka njihovega nastanka, ah pa umetno-zgodovinske vrednosti. Vsak razstavljen originalni dokument pa nesporno izpričuje do- godke določenega časa in v vsakem primeru predstavlja kulturno dedišči- no - spomin naroda - ter je prvovrsten originalen vir za zgodovino narodov in narodnosti Jugoslavije. Pri postavitvi razstave so se člani delovne skupine zavestno odločili, da ne sledijo določe- nemu zgodovinskemu dogajanju, am- pak, pri gledalcu zbudijo pozornost posamezni dokumenti. Resda si je pri ogledu tovrstne razstave treba vzeti nekoliko več časa, kajti zgodovina skozi dokumente začne vleči v po- drobnosti, kar pa je mik te razstave. Izbor gradiva iz Zgodovinskega arhiva Celje, podobno kot razstava, ni tematsko urejen. Njegov namen je pokazati drago- cena pričevanja, ki jih arhiv hrani v sliki in besedi, a jih le redko predstavlja jav- nosti, saj nima svojih razstavnih prosto- rov. Gledalca pritegnejo v prvi vrsti no- vejše pridobitve: listine grofov Celjskih in gradivo minoritov, ki je bilo arhivu vrnjeno iz tujine in sega v 13. stoletje, prav tako mozirska zbirka Aleksandra Videčnika. To je arhiv v celoti prevzel lani. Zanimivi so tudi drobci tistega dela poglavja, ki se šele sedaj odpira uradni zgodovini - obdobja trpljenja, ki se z voj- no ni končalo. Arhivi v svojem bistvu po krivici osta- jajo zapostavljeni, privlačnost arhivske- ga bogastva pa se le počasi prebija v za- vest sodobnega človeka. V zadnjih letih po svetu vse bolj dozoreva spoznanje, da so arhivi po svoji pojavnosti enakovredni drugi premični kulturni dediščini. Raz- stava v Celju'je priložnost za oddolžitev tudi doma. MATEJA PODJED Fizika in gobelini v Knjižnici Edvarda Kar- delja v Celju so včeraj od- prli zanimivo razstavo iz sveta fizike in slikarstva, profesorja Miroslava Adle- šiča, kije kot mlad profesor poučeval na celjski gimna- ziji, zdaj pa živi v Žalcu. Razstavljene so ryegove razprave, knjige, pa tudi sUke in gobelini, ki jih je po njegovih barvnih zasnovah izvezla njegova soproga Zora Adlešič. MP Svežina novili Obrazov Luč sveta je ugledala lite- rarna revija Obrazi, ki je iz- šla v dvojni številki, v spre- menjeni likovni podobi kot zadnje dejanje Kulturne skupnosti občine Celje. Roj- stvo literarne revije je praz- nik, ki so mu kot sponzorji botrovali Papirnica Rade- če, Aero in Kovinotehna. Iz- šli so v nakladi 500 izvodov in če bodo želeli še izhajati, bo sponzorstvo edina mož- nost za revijo, ki je tranut- no brez strehe. Revija Obrazi je v svojem dvajsetletnem izhajanju bolj ah manj uspešno, vendar pa permanentno izpolnjevala svoje kulturno poslanstvo in s tem opravičevala svoj ob- stoj. Ni ji sicer uspelo, da bi temeljito posegla v tokove h- terarne in esejistične ustvar- jalnosti v širšem slovenskem prostoru, je pa vestno beleži- la hterarno ustvarjalnost na širšem celjskem območju, iz katerega so izšh nekateri po- membni slovenski ustvarjal- ci. Novo uredništvo si je zde- lo precej nehvaležno nalogo, saj izid Obrazov ni niti ohra- njanje obstoječega koncep- ta, niti urejanja revije na podlagi kakega literarnega manifesta, razmišlja odgo- vorni urednik revije Teo Biz- jak. Glavna urednica in lek- torica Ljudmila K^tner paje na torkovi predstavitvi Obrazov menila, da gre za li- terarno knjigo, ki mora izha- jati tudi v prihodnje in da ne gre dvomiti o njeni nujnosti in potrebnosti, k^ti potreba po iskanju samega sebe je močna in množična. Med prispevki je po števi- lu avtorjev najbolj zatopana poezija, sćO se predstavlja kar sedemnajst pesnikov, katerih imena so tako ali drugače povezana s Celjem in med katerimi je tudi nekaj novih imen. Proza prinaša prvič objavljeno zgodbo Fe- rija Lainščka (kar dokazuje, daje mogoče pridobiti avtor- je tudi od drugod) in Borija Zupančiča, ki se v Obrazih predstavlja še s člankom in kot avtor hkovne podobe in opreme Obrazov. Sveže ob- javljena je tudi drama Vinka Moderndorferja Help. Tradi- cionalni za Obraze so tudi prevodi, s katerima se pred- stavljata Mirjana Podseden- šek in Jelen Tomanič, s član- ki pa še Janez Žmavc in Dra- go Medved, ki je tudi tehnič- ni urednik revije. MATEJA PODJED Zrcaio našega časa Do konca marca bo v Li- kovnem salonu v Celju ogled razstave likovnih del Ratimirja Pušelje, ki so jo odprli minuli četrtek. Sli- kar se predstavlja z razsta- vo, ki jo je videlo že mari- borsko občinstvo, dela pa so nastala na temo Mit so- dobnosti, ki je bila vabilo članov društva likovnih umetnikov Celje za predsta- vitev. Na razpis so prispela ime- na samo štirih članov, tako da posebna selekcija ni bila mogoča. Svoj tematski cikel je Pušelja naslovil: Prisot- nost mitologije v simbohz- mu forme. Slike Ratimirja Pušelje so nastale v zadnjih dveh letih in pomenijo nada- ljevanje predhodnih barvno monohromnih in racional- nih podob, vendar le v vse- binskem smislu, medtem ko se je oblika razpela po vsej dimenziji shkovne ploskve. Formalni likovni jezik je sh- kar razgradil do limitne toč- ke reizma in s simbolnim na- bojem prešel v fantazijsko, skorajda abstraktno podobo, v težo modro črne barvne magme, ki nosi vrednost imaginarnega sveta in pre- plavlja format slike, se zažro odtenki rdeče in zelene, komplementarne barvne ra- sti življenja. Dvojnost figure je izrazil v brezmadežni beli- ni in z njo identificiral ne- moč človeka v vrtincu raz- merij potrošniške družbe. Tako umetnik s simbiozo vsebine in obhke nudi pre- poznavnost motiva, ki ne iz- haja samo iz sanjskega, ne- resničnega sveta, temveč je hkrati tudi zrcalo našega ča- sa, je med drugim v spremni besedi k razstavi zapisala Alenka Domjan. MATEJA PODJED Čustven in barvni naboj v galeriji Vegrada so minuli četrtek odprli samostojno razstavo likovnih del člana Šaleških likovnikov iz Titovega Velenja, Arpada Šalamona. To je njegova jubilejna, tride- seta razstava. Shkar se predstavlja z akvareh, med katerimi prevladuje krajina, ali pa so s pripo vednostjo neobremenjeni. Slika tudi v olju inje izrazit po kontrastnih barvah. Dati, posredovati, pokazati, kaj ta čas premore, je govorica in želja shkarja in grafika Arpada Salamona. LO REPORTAŽA 15. MAREC 1990 - STRAN 11 Dežela tigrov in prijaznih ljudi Na Tajskem postaja turizem vse bolj pomemben vir aoboiJka Kdo ve koliko pravljic je nastalo v daljnjem svetu, na območju današnje, za ve- iino tako skrivnostne Taj- ske. Nekateri trdijo, da je Guliver svoje dogodivščine preživel na Tajskem, ko je srečal majhne in prijazne ljudi. Tajci so takšni. Tam daleč v skrivnostnem svetu so se dogajale tudi neštete zgodbice o Sandokanu, kr- voločnih tigrih, diaman- tih... Poln razgrete domi- šljije, prepletene z eksotiko prihaja dnes tujec na Taj- sko in ko spoznava svet v tej več kot dvakrat večji državi kot je Jugoslavija med Kampučijo, Malezijo, Vietnamom, Laosom in Burmo ob Južnokitajskem morju, vidi, da romantične predstave še vendarle drži- jo. Civilizacija tu ni mogla zbrisati nekaterih stvari, brez katerih Tajska danes ne bi bila več to kar je. Prvo kar naredi vtis na tuj- ca je neverjetna prijaznost ijudi. To je opaziti že na leta- lišču v Bangkoku, kjer so ca- rinske formalnosti hitro opravljene. Tujce, ki po na- vadi prihajajo v turističnih skupinah, pričakajo pri izho- du iz letališke zgradbe dekle- ta in vsakdo dobi okrog vra- tu kito, spleteno z eksotič- nim cvetjem. To je sicer že bolj vphv turistčne industri- je, toda kasneje na potova- nju po Tajskem ima človek opraviti z zares prisrčnimi ljudmi, ki bi s tujci radi kar naprej klepetah, pripravljeni so jim pomagati na vsakem koraku in jim svetovati. Ob vsem tem je neovečji pro- blem sporazumevanje. V so- sednjih deželah večina govo- ri angleški jezik, tu pa le ma- lokdo. V vsej svoji zgodovini je namreč Tajska bila svo- bodna. Niso si je pokorili ne Angleži, ne Francozi ali Ni- zozemci. Nekateri pravijo, da je bila to zgodovinska sre-- ča, drugi spet, da zasluga di- plomacije in ta samostojnost nekoliko spominja na du- brovniško republiko. Skrat- ka, Tajci so bili in so svobod- ni ljudje in to je čutiti na vsa- kem koraku. Tujih jezikov se jim pač ni bilo treba učiti in tako smo si lahko največ po- magali z rokami, kretnjami in podobnim. Bangicolf se duši v izpušnili piiniii Glavno mesto Bangkok šteje kar pet in pol milijona prebivalcev in je polno na- sprotij. Kljub neznanskemu vrVežu je v njem čutiti ne- kakšen mir. Mesto leži niže od morske gladine in da ne bi bilo poplav so zgradili ne- šteto kanalov, zato mu neka- teri pravijo tudi Benetke daljnega vzhoda. Promet je neverjetno velik, ceste so ši- roke, tudi osempasovne. Av- tomobih zavijajo z enega na drug pas, prehitevajo, vozni- ki se umikajo, dajejo drug drugemu prednost, vse pa poteka brez kakršne koh nervoze ali preklinjanja. Ob vsem skupaj je zanimivo, da nesreč skorajda ni. Izjemno velik promet prinaša s sabo vrsto problemov. Bangkok se dobesedno duši v izpuš- nih plinih. Pod številnimi nadvozi žive revne družine, ki tako pridejo vsaj do strehe nad glavo. V kanahh, kjer te- če rumena, umazana voda, se umivajo, perejo hrano, opravljajo fiziološke potrebe ter životarijo in morda čaka- jo, da se jim bo nasmehnila sreča. Le malokomu se, toda čar mesta še vedno privablja ljudi s podeželja. Kljub te- mu, da živi v Bangkoku na tisoče ljudi, ki so na robu revščine ali pa so za naše poj- me strahotno revni, nisem niti enkrat videl, da bi kdo prosil za denar, tako kot je to značilno za Indijo, Indonezi- jo in prenekatere druge dr- žave. Drugo, kar me je presene- tilo je, da na ulicah, pa naj si bo to v najrevnejših predelih inTutajskih četrtih, tako re- koč ni smeti, straniščaso bi- la vsepovsod čista in urejena in reči moram, da smo vsaj po tem pri nas še daleč zadaj. Pestra seicsuaina ponudba v zadnjih petih letih je Taj- ska doživela pravi turistični razcvet. Lani jo je obiskalo pet milijonov ljudi in od tu- rizma so iztržili pet milijard dolarjev, dejansko pa verjet- no še mnogo več, saj ni po- datkov kohko je od turistov zaslužila samo trgovina. Tuj- ce, ki prihajajo na Tajsko, bi lahko razdelili v tri skupine: tiste, ki pridejo sem kot pra- vi turisti, tiste, ki kupujejo poceni izdelke in jih potem prod^ajo doma in tiste, ki jih privablja seks z vso svojo ponudbo, ki je bojda takšna kot nikjer drugje na svetu. V Bangkoku in tudi drugod je na tisoče masažnih salo- nov, lokalov, kjer prirejajo vse vrste seksualnih akroba- cij za katere je treba imeti zares neznansko bogato do- mišljijo. Številne Evropejce privablja prav slednje in vse več je primerov, ko Tajke do- besedno kupujejo in jih kas- neje zaposlujejo v Evropi. Nad vsem tem pa kot Demo- klejev meč visi strah pred aidsom. Dolgo časa na Taj- skem o tem sploh niso govo- rili. Šele konec lanskega leta, ko je sem prišla Elisabeth Taylor in pridobila za borbo proti aidsu tudi kraljevo hči, aids ni več tabu. Prav v času, ko sem bil na Tajskem, sem v časopisu prebral, da bodo na obvezni pregled poslah 80 tisoč deklet za denar. Tiste, ki niso okužene, bodo preje- la poseben kartonček. No, vse to so šele začetki. Eicsotiifa na vsaicem icoraifu Turistična ponudba je za- res bogata in pestra. V Bang- koku si morate ogledati Kra- ljevo palačo in samostan smaragdnega Bude. Na tiso- če turistov si obvezno ogleda pet in pol tone težak kip Bu- de iz čistega zlata. Doživetje je seveda plavajoča tržnica blizu glavnega mesta. Vse življenje poteka v čolnih, zla- sti pa seveda trgovina. Čudo- vit je kompleks imenovan rožni vrt. Tu raste na tisoče različnih vrst tropskega cvetja in dreves, prirejajo folklorne prireditve, lahko jezdite slona... Rožni vrt so v bistvu naredili Američani in je v začetku služil za reha- bilitacijo njihovih vojakov iz vietnamske vojne. Videti samo glavno mesto in okolico pa je seveda pre- malo. Turisti obiskujejo zna- ni obmorski letovišči Patta- yo in otok Phuket, svojevrst- no doživetje pa je dvo ali trodnevni obisk reke Kwai. Saj se verjetno spomnite fil- ma Most na reki Kwai. Patta- ya je letovišče oddaljeno ka- kih 200 kilometrov jugo- vzhodno od Bangkoka. Cez dan se večina vozi kopat na bhžnji otoček Ko Lan. V la- djici s steklenim dnom si lahko ogledujete čudovite korale na morskem dnu. Na peščeni plaži pa lahko smu- čate na vodi, se vozite s pa- dalom, uživate v morskih je- deh in se prepustite doma- čim dekletom, ki ti za kakš- nih 800 dinarjev zmanikirajo prste na rokah in nogah, zra- ven pa sodi tudi obvezna ma- saža. Toda pravo življenje se začne šele zvečer in traja do jutra. Pattaya se spremeni v en sam kompleks zabavišč in trgovin, v številnih bok- sarskih ringih pa si lahko ogledate znameniti tajski boks. Ne manjka seveda tudi restavracij, v katerih dobite predvsem morsko hrano. V večini restavracij imajo akvarije z ribami, raki, školj- kami in škampi. Gost si sam izbere svežo ribo, ki jo po- tem tudi pripravijo. Cene so za naše pojme smešno nizke. Obilna večerja z vsemi mor- skimi dobrotami stane naj- več sto dinarjev. Skratka - dolg čas tu ne more biti nikomur. Če je človek že vse- ga naveličan pa lahko lenari v zares dobrih hotelih, kjer je gostom na voljo tako rekoč vse: od masaž do bazena. Ko že pišem o turizmu, naj po- vem, da prihaja na Tajsko največ Italijanov, Francozov, Nemcev, Avstrijcev in Skan- dinavcev, med njimi pa je, verjeli ah ne, tudi vedno več Jugoslovanov in to pred- vsem po zaslugi agencije Putnik, ki ima tu kar velik ugled, cene pa sorazmerno ugodne. O vehkem zanima- nju za Tajsko priča tudi po- datek, da je JAT uvedel red- no letalsko progo Beograd- -Bangkok-Singapur, letalo pa je vedno zasedeno. Res pa je, da vedno več Jugoslova- nov obiskuje Tajsko zaradi zaslužka. Tekstilni izdelki, izdelki iz krokodilje, kačje in slonove kože ter svila so tako poceni, da se marsikomu iz- plača pot, pa še kaj ostane potem ko takšne stvari pro- dajo doma. Začudo pa je Taj- ska bolj slabo preskrbljena s tehničnimi izdelki, akustič- nimi aparati in belo tehniko. Vse za duševni mir Seveda bi bilo povsem zgrešeno Tajsko doživljati in ocenjevati le skozi turistično ponudbo. Človek si mora vzeti čas in zapustiti vrvež velikih mest in turističnih središč. Najbolje je najeti av- tomobil in se odpeljati na de- želo. Tam se šele pokaže pra- vi obraz dežele in njenih lju- di. Tam šele človek začuti tajsko dušo, kije tako značil- na po svojem miru in dosto- janstvu, ki se ga dobesedno uče in z njim živijo iz roda v rod. Vsak fant gre pred po- roko za nekaj mesecev v sa- mostan, kjer se uči in navaja vzdržnosti in skromnosti ter delavnosti. Kdor ni preživel nekaj mesecev v samostanu, ta velja pri Tajcih tohko kot nič. Res, čisto drug svet je v de- želi, enajst tisoč kilometrov stran od nas, ki je ves čas živela svoje življenje. Do nje je hotel priti že Aleksander Makedonski, pa mu ni uspe- lo. Doživel pa jo je denimo Korčulan in Benečan Marco Polo. Prav doživeti jo je tež- ko tudi danes. Nekaj vtisov s popotovanja po Tajskem ste si lahko prebrali v tem zapisu, več pa v nekaj na- slednjih številkah Novega lednika. JANEZ VEDENIK Bangkok se sicer duši v izpušnih plinih, ulice pa so čiste tudi v najrevnejših predelih. Še najmanj, kar si lahko privoščijo turisti, je jezdenje slonov. Tajska slovi po dragih kamnih, ki so poceni tudi za naše pojme. Na sliki je ena izmed delavnic v draguljarni v Bangkoku. ^a znamenitih plavajočih tržnicah poteka vsakodnevno življenje, zlasti trgovina, brez dogajanj pa seveda ne gre. 12. STRAN - 15. MAREC 1990 ŠPORT Sedmi poraz Rogašice Košarkarice Korsa AFRODITE Roga- ške so se s porazom poslovile od doma- čega občinstva. V predzadnjem kolu jih je premagala ekipa Rijeke 76:72 (37:36). V zadnjem kolu bodo Slatinčanke go- stovale v Mariboru pri Marlesu, ki je na lestvici šesti z zmago manj. Vse kaže, da bo tudi slovo od sezone boleče, saj Slatin- čanke, čeprav v skoraj enaki postavi, še zdaleč niso več to, kar so bile v 1. delu v 1. B ZKL-zahod. Trenutno so Slatinčanke na 4. mestu s štirinajstimi zmagami, s po- razom pa lahko padejo še nižje in res neslavno zaključijo sezono, v kateri so ciljale na 1. mesto. Kljub vsemu pa bi bilo lepo slaviti v republiškem derbiju vsaj zaradi prestiža. Strelke za Rogaško proti Rijeki so bile: Pečic 15, Virant 11, Ciglar 13, Germ 4, Cveta Jezovšek 7, An- dreja Jezovšek 3, Kokolj 12 in Jurše 7. V SKL za moške je pred zadnjim ko- lom še veliko neznank. Le Celje in Mine- ral Slovan, slednji je v tem kolu izgubil, sta zasidrana na 1. in 2. poziciji in bosta odtod tudi startala v razigravanje. Kranj- ski Triglav, ljubljanska Mavrica Ilirija in domžalski Hehos imajo po 12 zmag, zad- nje kolo pa bo določilo nasprotnika Ce- ljanom (četrtouvrščena ekipa). Na dnu lestvici sta Rudar in Novoles s po šestimi zmagami in v primeru, da oba zmagata ali oba izgubita, izpadejo Novomeščani. Če bo iz 1. B ZKL izpadla ena slovenska ekipa, npr. Maribor, bosta ligo zapustila oba, če pa bi se zgodila tragedija za slo- vensko košarko in bi se Maribor in Po- stojna vrnila v repubhško ligo, po tem sta v nevarnosti tudi konjiški Comet in Ro- gaška, ki si z osmimi zmagami delita me- sto skupaj s Koprom in ID Jezico. Konji- čani bodo v soboto gostih direktnega tek- meca, ljubljansko ID Jezico, v goste Sla- tinčanom pa prihaja vodeče Celje. Sicer pa sta naša predstavnika v tem kolu izgu- bila: Comet v Ljubljani z Mavrico Ilirijo 102:85(44:33), Rogaška pa v Novem me- stu z Novolesom 106:98(47:42). Pri Come- tu so bili najuspešnejši strelci Šmid 23, Železnikar 15 in Pokorn 11, za Rogaško pa Trobiš 26, Petovar 20 in Volarič 16. Za prizadevnost in športno borbo do konca hge gre pohvćiliti Celjane, ki so doma ugnah Domžalčane 107:99 (55:60). Le-ti so si močno želeli zmage, da bi si zagoto- vili sodelovanje v končnici republiške li- ge. V začetku so vodili 7:2, nato pa so Celjani s tremi trojkami Pipana prešli v vodstvo in ga držah do 16. minute. Gostje so izkoristili neodločnost v celjski vrsti in dobih polčas, vendar kasneje niso imeli možnosti za uspeh, saj so Celjani zaigrali mnogo bolje in se potrudili streti odpor gostov, čeprav so si že prejšnjo soboto v Kranju zagotovili najbo^ši izho- diščni položeO za play-off. Odlični so bili pri metanju prostih metov-35:31. Strelci za Celje: Gole 27, Buntič 16, Urbanija 12, Pipan 24, Medved 8, Cerar 7 in Aničič 13. Zanimivo je, da imajo kar štirje celjski igralci dve tehnični napaki, eden pa eno. Pet igralcev je tako v nevarnosti, da bodo ob novi tehnični napaki kaznovani v play-offu. Temu so se hoteh Celjani izogniti že v tem srečanju in si prislužiti še tretjo oz. drugo tehnično napako, poCi- vaU bi v zadnjem kolu v Rogaški Slatini, vendar sta ljubljanska sodnika Sabljič in SchuLz, sicer velike »primadone« sloven- ske sodniške organizacije, za to vedela in mirno poslušala žalitve in napade. Da bo- do sodniki bolj ostri v končnici seveda ne gre dvomiti. Tu se skriva velika past, saj ni vseeno, če bi Celjani ostali brez Pipa- na, Golca, Aničiča, Urbanije in Ceraija. Trener Celja Boris Zrinski pa meni, da vse skupaj ni tako slabo, saj bodo njegovi varovanci tako bolj osredotočeni z misli- mi na igro samo, kar je kljub vsemu nćo- bolj pomembno. V končnici šestih ekip v 2. SKL je v lo- kalnem derbiju Elektra v Šentjurju pre- magala Alposa 82:73(46:38). V 30. minuti so Šoštanj čani že vodili 75:52. V dvorani je postajalo vedno bolj vroče, kajti pbraz je za Šentjurčane pomenil konec upov po napredovanju. V zadriji minuti je na par- ket priletela petarda in sodnik Đorđević je prekinil tekmo in zahteval izpraznitev dvorane. Pri Elektri so največ košev dali Tomic 19, Sevšek 14 ter Sevšek in Dum- buya po 13, pri poražencih pa Škorjanc 18, Planko 17 in Kahvedžič 16. Elektra je trenutno druga na lestvici za Iskro Idrijo, katero bo gostila v soboto ob 17. uri v Šo- štanju. Zmaga domačih bi najbrž že po- menila uresničitev dolgoletnih želja. Pionirji selekcije Savinja so v Domža- lah dosegh lep uspeh. Na četrtfinalnem turnirju so obakrat zmagali, najprej proti Šaleški 76:46, in v drugem srečanju proti Brežicam 91:29. Koše so v obeh tekmah za Savinjo dosegh: Cvar 8, Rovšnik 34, Čmak 3, Angelovič 2, Herman 48, Alek- sovski 5, Grešak in Goršak po 9, Pfeifer 6, Kobe 7, Pihh 5, Cigler 7 in Steiner 24. DEAN ŠUSTER Veliko priznanje Štefanu Jugu Na Čehoslovaškem se je končalo svetovno prvenstvo v rokometu, kjer so jugoslovanski rokometaši osvojih 4, mesto in po nekaj letih ostah brez medalje. V ekipi pa je bil po oceni eden neOboljših igralcev Iztok Puc iz Šoštanja, ki sicer že nek£y let igra za Borca iz Banjaluke. Veliko priznanje pa sta dosegla rokometna sodnika Štefan Jug iz Celja in Herbert Jeglič iz Ljubljane, ki sta že vrsto let med vodilnimi rokometnimi sodniki na svetu. Zaupali so jima sojenje finalne tekme med rokometaši Sovjetske zveze in Švedske, katero so slednji dobih. Ocena za naš sodniški par je odlična, bila pa sta tudi prva jugoslovanska sodnika, ki sta na tako pomembnem tekmovanju »krojila« usodo dveh tekmecev, ki se borita za naslov neg bolj šega na svetu. T.VRABL Ponovno najboljše v Jugoslaviji so kegljavke EMO Celje s trenerjem Vladam Gobcem. Foto: TONE TAVČAR Kegljavke EMO šestič državne prvakinje Tudi v zadnjih dveh kohh zvezne lige so bile kegljavke EMO uspešne, saj so doma premagale Varteks 2561:2402 in Podravko 2550:2387. Prvič se je zgodilo, da so na obeh srečanjih vse tekmovalke podrle več kot 400 kegljev, kar je svojevrsten rekord. V srečanju z Varteksom so bile uspešne Petak 410, Grobelnik 421, Seško 404, Gobec 433, Kardinar 445 in Mikac 448, v srečanju s Podravko pa Petak 412, Grobelnik 428, Šeško 403, Gobec 443, Kardinar 416 in Mikac 457. Prvenstvo je končano, kegljavke EMO Celje pa so znova, že šestič, postale državne prvakinje. To pa pomeni, da bodo nastopile v evropski in svetovni eliti. V letošnjem prvenstvu so v 22 srečanjih 20 krat zmagale in doživele dva poraza, podrle pa so kar 3369 kegljev, kar je i^emen dosežek. Zbrale so 40 točk ter za štiri točke prehitele nćonevarnejšega konkurenta v zadnjih letih, ekipo Reke. T.VRABL NA KRATKO Tečaji Juda v judo klubu Ivo Reya skrbi- jo tudi za podmladek. Tako te dni potekajo tečaji za pionirje na COŠ Fran Roš, na šoh Ivana Kovačiča Efenke in v Grižah, vodijo pa jih Fadil Imamovič, Dušan Kačičnik in Jani Dru- go vič. O. P. Uspeli karateistov Šoštanja Na mednarodnem karate turnirju v Vicenzi v Italiji so člani Karate kluba iz Šoštanja dosegh velik uspeh. Njihov član Jukič je zmagal v srednji kategoriji, Smajlovič pa v tež- ki. V ekipnih bojih je zmagala ekipa Italija A, druga je bila ekipa NATO, tretje mesto pa so zasedli karateisti iz Šo- štanja. izbirno tekmovanle Regijsko prvenstvo UNZ Ce- lje v veščinah samoobrambe je bilo prejšnjo sredo v Šentjurju. Obenem je bilo to izbirno tek- movanje za sestavo ekip, ki bo- do območje UNZ Celje zasto- pale na republiškem prven- stvu v samoobrambi, ki bo 16. maja v Celju. Na lanskem re- pubhškem tekmovanju v Kra- nju so Celjani med štirinajsti- mi ekipami UNZ zasedli peto mesto, vnetost priprav na le- tošnje tekmovanje in gostitelj- stvo pa kaže, da Celjani ciljajo še na kakšno mesto višje. M. A. Rlhard Žlbrat drugI v Mariboru je bilo repubh- ško prvenstvo v karateju, kjer so lep uspeh dosegh tudi tek- movalci s celjskeja območja. Tako je Rihard Zibrat iz Pe- trovč osvojil 2. mesto, Rafael Zupane iz Rogaške Slatine pa 3. - 4. Tako sta se oba tekmo- valca uvrstila na državno pr- venstvo, ki bo v Srbiji. V Ljubljani pa bo 18. marca absolutno prvenstvo v karate- ju, kajti v Mariboru so se meri- le samo nekatere kategorije. Špela Pere četrta v Ljubljani so pripravih tek- movanje v umetnostnem drsa- r\ju za pokal republik in pokra- jin za mladince in člane. Iz Ce- lja je nastopila Špela Pere, kije v članski konkurenci osvojila 4. mesto. V nedeljo bo v celjskem Mestnem parku medklubsko prvenstvo Celje - Jesenice, kar bo tudi zadnja tovrstna prire- ditev v letošnji sezoni. Zmagovalci v strelski ligi Končano je tekmovanje v občinski strelski ligi, kjer so imeli pet kol, nastopilo paje 14 ekip. Zmagali so strelci Kovi- narja Štore pred strelci Celja in Ingrada itd., medtem ko je bil med posamezniki najboljši Vi- h Ravnikar pred Brankom Malcem (oba Kovinar), Jože- tom Jeramom (Celje) itd. V nedeljo, 18. marca pa bo v Hrastniku repubhško prven- stvo v streljanju z zračno pu- ško, kjer imajo s celjskega ob- močja lepe možnosti za dober uspeh strelci Juteksa iz Žalca in Kovinarja Štore. Najboljši Goran Jurak v Zrenjaninu je bilo državno prvenstvo za pionirje v plava- nju, katerega seje udeležilo tu- di pet predstavnikov plavalne- ga kluba Klima Neptun iz Ce- lja. Za najboljšega plavalca pr- venstva je bil proglašen Goran Jurak, ki je osvojil pet zlatih, eno srebro in dve bronasti me- dalji. Nastopili so še Matjaž Kolčan, Damjan Jevšovec, Blaž Kandorfer in Sanja Krajne. Ti sicer niso osvojih medalj, vendar so odplavali svoje najboljše rezultate, kar je lep obet za poletno sezono. Na tekmovanju je nastopilo 34 ekip, Celjani pa so ekipno osvojili 8. mesto. Vodil jih je trener Peter Podsedenšek. V četrtek pa so Česani odpo- tovali na državno kadetsko pr- venstvo v Split, ki bo od petka do nedelje. Na pot so odšh tek- movalci Gašper Gorenak, An- drej Ocvirk, Ljubiša Stojano- vič, Andrej Košar in Goran Ju- rak s trenerjem Petrom Podse- denškom in vodjo ekipe Jan- kom Košarjem. TV Dve zmagi in poraz V nadaljevanju prvenstva v Z. zvezni rokometni ligi za moške in ženske smo doživeli dve zmagi in poraz. V moški ligi so rokometaši Aera iz Ce- lja v gosteh premagali Čelik 24:31, najboljši strelec pa je bil presenetljivo mladi Jeršič, ki je dal 7 golov. Ekipa Šoštanja je gostovala v Novem Sadu, kjer je malce, presenetljivo izgubila z Vojvo- dino 29:26, najbolši strelec pri poražencih pa je bil Vrečar, ki je dal 8 golov. Ker je vodilna ekipa Istraturista iz Umaga presenetljivo izgubila z Metal- cem se je razlika v točkah med rxjimi in Aeroni zmanjšala na štiri točke, tako da je prven- stvo znova postalo izredno za- nimivo. To pa pomeni, da ima- jo Celjani spet možnosti, da dosežejo prvo mesto in uvrsti- tev v 1. zvezno ligo. Celjani so drugi, Šoštanj pa je zadržal če- trto mesto. V soboto 17. marca bo Aero igral doma s Slobodo Solano iz Tuzle, Šoštanj pa v T. Velenju z Metalcem, ki je premagal Istraturista. V 16. kolu 2. zvezne hge za rokometašice so Velenj čanke gostovale v Subotici, kjer so premagale Spartak 17:19, naj- boljša strelka pa je Hudejeva, ki je dala 6 golov. Tako so Ve- lenj čanke na petem mestu, v soboto pa bodo igrale doma z ekipo Ugleda. T¥. Za konec zmaga Hokejisti Cinkarne Celje so v zadnjem kolu I. B zvezne hokejske lige doma premaga- li ekipo Triglava iz Kranja z 12:2. Za Cinkarno so zadetke dosegli Kukovičič 5, Strašek, Filipovič, Milidragovič, Bula- tovič, Žolek in Sendelbach po 1 zadetek. Kazenske minute: Cinkarna 8, Triglav 2. Tekmo sta pred sto gledsdci sodila Zorko in Pinter iz Celja. Po prvi tretjini, ki so jo dobili Triglavčani, je bilo pričakovati močan odpor gostov. Toda celjski hokejisti so se zbrah in zaigrali borbeno. Do konca druge tretjine so rezultat naj- prej izenačili in povedli s tremi goli razhke. V zadnji tretjini so celjski igrcilci dosegli še osem zadetkov. Celjani so na lestvici tretji, igralec Cinkarne, Andrej Per- čič, pa je po tekmi povedal: »Če bi vedno igrali tako kot danes, bi lahko nastopah celo v prvi hgi, kar si po znanju tudi zaslužimo. Čeprav sem najprej mislil, da bom z igranjem pre- nehal, sem se sedaj odločil, da bom nastopal tudi v prihodnji sezoni. Upam, da bomo neka- ko uspeli zbrati denar, da bi lahko kdaj zopet nastopali v 1. A ligi. Vsem pristašem našega kluba se zahvaljujem za bodre- nje v minulih mesecih, še po- sebej pa tistim, bili so sicer redki, ki so nas spremljali tudi na gostovanja.« MARJAN SORŠAK Južni sokol Tako seje imenovćilo prvo telovadno društvo v Sloveniji, ki ga je 1. oktobra 1863 v Ljubljani ustanovila skupina slovenskih rodoljubov. To je bil tudi pravilni odgovor nagradne igre Parti- zan št. 17, za katero smo dobili 63 dopisnic s 54 pravilnimi odgovori. Gosta oddaje Iztok Uranjek in Tone Maruša, oba čleina Partizana Petrovce, sta izžrebala dobitnike nagrad Toneta Sve- tine, pisatelja in umetnika ter našega večkratnega pokrovitelja. Nagrade bodo po pošti prejeh: 1. Franci Verdev, Šmartno v Rožni dohni 39 a 2. Primož Kogovšek, Mariborska 28, Celje 3. Anton Mlinar, Na zelenici 14, Celje Predloge za predstavitev v naši radijski oddaji sta posredovah le dve poslušalki: Marija Drešček, Uhca 29. novembra 24, Celje in Lučka Belak, Kajuhova 9, Celje. Obe prejmeta nagrado Vide- oteke Panda iz Mariborske 42 Celje. METOP Nagradna igra Partizan 18 Stoletnica športa v Celju sovpada tudi s stoletnico rojstva osebnosti, ki je doslej najvidnejše in najtehtneje vplivala na raz- voj slovenske telesne kulture. Kdo je bil to? VIKTOR MURNIK STANKO ĐLOUDEK LEON ŠTUKELJ Odgovore na dopisnicah pošljite do petka, 23. marca 1990. Tokrat nagrajuje Založba za alternativno teorijo, Maribor - Roman Leijak Preberite... Odbor za partizanska društva pri ZTKO v Celju je sklenil, da bodo letošnja srečanja pripadnikov celj- skih društev Partizan v rekreativni gimnastiki in raznih športnih igrah potekala pod geslom »100 let športa v Celju« in sicer: 19. aprila SREČANJE CICIBANOV na poligonu pri Partizanu, Ga- berje 23. aprila srečanje pionirk pri Par- tizanu NOVA VAS 24. aprila,srečanje pionirjev pri Partizanu Štore in 25. maja srečanje odraslih oddel- kov pri Partizanu VOJNIK! VOLITVE 1990 15. MAREC 1990 - STRAN 13 Za Savinjsko dolino devetdesetih ZSMS - liberalna stranka Žalec hoče in pozna pot, da bodo Savinjčani bolje zaži- veli, hočemo boljše možnosti za vse, zahtevamo, da se vas in nas upošteva. Nekdanji ugled savinjskih krajev in ljudi bomo povrnih predvsem tako, da se bomo zavzemali za gospodarski si- stem, kjer bo ključni člen po- sameznik, ki je lastnik in no- silec podjetniškega duha. Gospodarstvo je potrebno razbremenjevati z davčnimi olajšavami (investiranje, ustanavljanje novih podjetij, dodatno zaposlovanje), z zmanjšanjem davkov in z odpravo prikrite nezapo- slenosti v proizvodnji in šte- vilne prezaposlenosti v pi- sarnah. Sociala je stvar države in ne breme podjetij. Zato mo- rajo državni organi s primer- nimi analizami ugotoviti, ka- ko prekvalificirati delavce. pri tem pa zagotoviti sred- stva (posebni skladi) za čim lažji prehod v podjetniško gospodarstvo. Beseda kmet mora postati simbol moči in ustvarjalo- sti, ne pa nekaj slabega ali celo neumnega, kar je dosti- krat pomenila do sedaj. Izgraditi avtocesto Celje- Ljubljana in tako omogočiti eno od osnovnih teženj Šta- jercev in št^erskega gospo- darstva do boljše povezave z republiko in svetom. Posebno pozornost je po- trebno nameniti neustrezni pokojninski politiki, keOti sedanji sistem in ureditev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja omogoča razvrednotenje de- la človeka posameznika. Upokojenci morajo dobiti dostojno pokojnino, ki so si jo s svojim delom zaslužih. Ženskam je treba zagoto- viti sistemske možnosti, da bodo same (v kolikor so za to zainteresirane) odločale o se- bi in svojem položaju. Varovati je potrebno kul- turno, zgodovinsko in arhi- tekturno dediščino krajev v naši dolini. To bomo dose- gli z depolitizacijo urbaniz- ma, z javnim nadzorom po- segov v prostor in s primer- nimi sankcijami za uničeva- nje kulturne dediščine. Potrebujemo aktivno raz- vojno pohtiko in občinski program na področju turiz- ma. Pri turizmu, morda še bolj kot drugje, prihaja do izraza, zasebna iniciativa, kajti »podružbljanje« turiz- ma se je izkazalo kot uniču- joče za to gospodarsko de- javnost. S primernim zdravstve- nim (vzdrževanje in dvigova- nje ravni v zdravstvu) pro- gramom in v povezavi z ak- tivnim osveščanjem na po- dročju varovanja naravne dediščine in življenja pri- hodnjih rodov je mogoče do- seči saniranje onesnaženih področij (voda, zemlja, kra- ji), dvigniti zdravstveno ra- ven ljudi, znižati njihovo zdravstveno ogroženost in hkrati preprečiti nadaljno onesnaževanje okolja, ogro- žanje življenj ljudi in ukiniti socialistični sistem neučin- kovitih pravnih norm na teh področjih. Kulturo, šolstvo in šport je potrebni primerno razvi- jati. Šolstvo kot predpogoj za razvoj družbe in material- no blagostanje ljudi, šport za telesno zdravje in dobro po- čutje ljudi in kulturno zaradi duhovnega blagostanja po- sameznikov in zibelke iden- titete naroda. ZSMS ŽALEC - Liberalna stranka Za svobodo, ustvarjalnost, človeka Za materialno bogatejše življenje. Zavzemamo se za učinkovito tržno gospodar- stvo, ki mora zagotoviti nam in našim otrokom produk- tivna delovna mesta s spro- stitvijo zasebne pobude, udarnim razvojem obstoje- čega gospodarstva občine in razvojem kmetijstva. Za zdravo življenje nas in potomcev. Želimo zadržati zdravo in prijetno okolje ter čimprej odpraviti napake preteklosti, kot so ureditev smetišča, preskrbo z zdravo pitno vodo in obolelost goz- dov, ki prekrivajo preko po- lovico konjiške občine. Skrb za človeka. Smo in ostajamo socialistična orga- nizacija, katere socialni pro- blemi ostajajo pomembni del življenja in dela. Otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko var- stvo bomo zadržali najmanj na sedanji osnovi. V socialni program želimo tudi v bodo- če še bolj vgraditi skrb za mlade ljudi in družine ter skrb za invalide in staro- stike. Vpliv na odlpčanje. Smo za organizirane strokovne sindikate, za vpliv delavcev na najpomembnejše vse- stransko proučene gospo- darske odločitve. Tudi žene morajo eneikopravno odloča- ti o vseh vprašanjih. Kako do vsebinsko boga- tejšega življenja? Omogoči- h in širili bomo pogoje za uveljavitev posameznika v raziskovanju, kulturi, te- lesni kulturi in ljubiteljskih in društvenih dejavnostih. S Z bo zaradi tega še naprej skrbela za obstoj in delova- nje vseh teh dejavnosti in kot takšna ostaja odprta tudi za kolektivno članstvo. Krajevna skupnost - so- žitje krajanov. KS bomo očistili nepotrebnih bremen. Postati mora skupnost kraja- nov, ki jih združujejo skupni in posamični interesi življe- nja in dela. Za razvoj komu- nalne infrastrukture bodo uporabljena tudi sredstva občinskega proračuna. Takoj po volitvah bomo: Zahtevali vključitev v re- publiške plane in izgradnjo avtoceste Celje-Ljubljana ter cest proti Doliču, Dram- Ijam, Križnem vrhu in Po- nikvi ter regulacijo Dravinje in Oplotnišice. Zahtevali bo- mo prenehanje financiranja YU supersonica, helikopter- ja in drugih velikih nepro- duktivnih investicij. Do sprejetja spodbudnejše davčne politike bomo zmanjšah davke in prispev- ke za vse novo zaposlene de- lavce in kmete. Predlagali odprodajo oziroma združe- vanje sredstev zainteresira- nih za revitalizacijo starih hiš in šol ter zgradb v vsej občini ter njihovo spremem- bo v poslovne ali stanovanj- ske prostore. Vztrajali na uresničitvi sporazuma za hi- trejši razvoj telefonije. Zah- tevati takojšnjo dokončno ureditev odlagališča odpad- kov. Zahtevati takojšnjo priključitev konjiškega vo- dovoda na vodne vire na Stranicah. Predlagali kartu- zijancem v Franciji, da skup- no uredimo Žičko kartuzijo. Sociahstična zveze Slovenske Konjice Velenjski socialisti Smo povezovalna politič- na organizacija občanov, pa tudi drugih organizacij, zvez, gibanj in društev, ki spreje- majo našo programsko na- ravnanost. V gospodarstvu hočemo tržnost, razbremenitev preo- bremenjenega gospodarstva tako, da bo sposobno biti enakopravno na svetovnih trgih. V občini hočemo pod- pirati nova podjetja z novimi delovnimi mesti in razvijati turizem. V družbenih dejavnostih hočemo večjo samostojnost šol, ki moreuo pridobiti na strokovnosti. Reorganizirali bomo zdravstveni center Ve- lenje, bolnišnica Topolšica pa naj postane klinika sred- njeevropskega tipa. Kulturni center, ki bo nosilec reizvoja vse kulturne dejavnosti v ob- čini. Ohraniti vse pogoje za razvoj množične telesnokul- turne dejavnosti v občini. Hočemo dati večjo veljavo Centru za socialno delo. V življenju ljudi hočemo srečno, urejeno družino. Urediti hočemo tudi status kmečke matere, posebno po- zornost pa nameniti mladim družinam. V stanovanjski politiki, hočemo, da upravljanje s sta- novanji postane interes last- nikov stanovanj, lahko pa jih tudi odkupijo. V ekologiji hočemo poleg prizadevanj za očiščenje okolja tudi boljšo urejenost naselij ter revitahzacijo Šo- štanja in Starega Velenja. Zato jjotrebujemo mestnega arhitekta. V gospodarstvu pa hočemo le uvajanje čistih in varnih tehnologij ter evrop- ske ekološke normative. V kmetijstvu hočemo ohra- njanje in razvoj podeželja ter posebno stimulacijo kmetij- ske proizvodnje. V zaposlovanju tudi de- lovna mesta za polovičen de- lovni čas ter trajno ureditev socialnega statusa zapo- slenih. V obveščanju hočemo in- terni občinski TV program, ki mora postati živ vir infor- macij. V pravni državi smo za enodomen skupščinski si- stem, upravni organi pa mo- rajo postati servis občanom. Človeško mora biti vedno pred političnim. Za mir in sožitje. Stremi- mo, da ekonomska nuja so- žitja v občini preraste v prist- ne medčloveške odnose. Spoštovali bomo različnost kot naše bogastvo, ob hkrat- ni zahtevi, da vsi novodošli v našo občino spoštujejo okolje, v katerega so se pre- selili. Prizadevali si bomo za uvajanje fakultativnega po- uka materinega jezika za učence iz drugih republik povsod, kjer bo za to izražen poseben interes. V vseh jav- nih službah bomo zahtevali obvladovanje slovenskega jezika. Sociahstična zveza Velenje Enakopravnost občanov Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov se bo zavzemala: - Za pohtični pluralizem večstran- karskega tipa, za svobodne vohtve, za reizvito, parlamentarno in demokratič- no Republiko Slovenijo v okviru SFR Jugoslavije, v svet odprto demokratič- no, sohdarno in humano evropsko de- želo. - Za popolno upoštevanje in varo- vanje vseh človekovih pravic in svo- boščin, kot predvideva helsinška U- stina. - Za višjo življenjsko raven. - Za svoboden pretok ljudi, idej, blaga, kapitala in informacij. - Za federacijo, ki bo sposobna žive- ti z razlikami, in temeljila na spoštova- nju razlik in ne vsiljevanju tuje volje, ki bi pravice federalnih enot predvsem izhajale iz prispevkov in dolžnosti. - Za pravno državo (katera bo teme- ljila na naravnem pravu, etiki in mora- li) z neodvisnim sodstvom in sodniki, kateri nebi smeh biti člani obstoječih, niti novih strank. - Za depolitizacijo Armade in Poh- cije. - Za svobodo tiska in izražanja, za neodvisna sredstva javnega obveš- čanja. - Za ukinitev vseh previlegijev in preteklosti in za reguliranje objektiv- nih zaslug z legitimnimi akti. - Za pohtiko dijaloga, strpnosti, to- lerance in argumentov. - Gospodarski sistem, ki bo temeljil na enakopravnosti vseh obhk lastnine in na tržnih zakonitostih. - Sistematsko in organizirano skrb pri reševanju tehnoloških presežkov, kar bo izrazit problem ob prehodu na tržno gospodarjenje. - Soodločanje delavcev v podjetjih in ustanavljanje neodvisnih delavskih- proizvodnih sindikatov, ker bi delav- ski-proizvodni sindikat bil ločen od administrativnega aparata. - Ukinitev sklada za nerazvite, ne pa pomoči oziroma sohdamosti, ki bi temeljila na tržnem gospodarstvu. - Enotno monetarno in fiskalno po- htiko. - Denacionalizacijo, konfiskacijo in vrnitev zadružnega premoženja. - Ukinitev zemljiškega maksimuma in izenačitev položaja kmeta in gospo- darstvenika. - Načrtno spodbujanje tistih gospo- darskih dejavnosti, ki imsgo določene komparativne prednosti, obenem pa ne bodo onesnaževale okolja. - Uveljavitev enotnega jugoslovan- skega trga in organizirano delovanje za vstop Jugoslavije v Evropsko Skup- nost, s poudarkom na ohranitev mo- ralnih vrednot. Prizadevali se bomo za: - Vzpostavitev izobraževalnega si- stema, ki bo temeljil na dejanskih po- trebah in bo usmerjen v prihodnost. - V zapostavljanje pogojev, ki bodo omogoči ohranitev identitete člove- ka (kar bo izključevalo načrtno asimi- lacijo) kot nosilca kulturne dediščine, ne glede na njegov izvir. - Odprt kulturni prostor v Jugosla- viji in načrtno izmenjavo kulturnih do- brin narodov in narodnosti. - ♦lačrten in poudarjen pristop k družini (posebej mladi) kot temeljni cehci družbe s posebnim poudarkom na materinstvu. - Organizirano skrb za ostarele, so- cijalno ogrožene in delo nezmožne ob- čane. ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV CELJE Prijaznejši danes Civihzacijske družbene vrednote kot so enakost, svo- boda, človekove pravice, de- mokracija, samoodločba naro- dov bomo dosledno zagovarja- li in upoštevah pri svojem de- lovanju tudi v šentjurskem prostoru. Zavzemamo se za tak sloven- ski nacionalni program, ki bo dolgoročno in konkretno s ce- lovito delitvijo dela v samo- stojni slovenski državi zagoto- vil ustrezno vlogo in perspekti- vo razvoja tudi gospodarsko prithkavemu Šentjurju. Go- spodarstvo je osnova sleherne- ga družbenega in individual- nega blagostanja. Ustvariti ho- čemo kapitalu in znanju prijaz- ne pogoje, zagotoviti ol^šave za investitorje ter varnost in enakopravnost vseh lastnin. ?rez resnega dotoka kapitala je vstop Šentjurja v Slovenijo Iluzija! Zdravo kmetijstvo je osnova stabilne družbe. Z novo zemlji- ško in davčno pohtiko hočemo ^gotoviti razvoj družinskih •imetij, ki se bodo brez vmeša- ^arxja »socialističnih« mono- polov ah vsiljenega zadružni- štva začela obnašati podjetni- ško. Tržnost in lastnina sta tu- za kmetijstvo ustrezni moti- ^^ciji. Kmetovanje v neugod- IJih razmerah mora podpirati država. Takoimenovjino družbeno ''ežijo moramo odločno raci- onalizirati in prilagoditi zmož- nostim šentjurskega gospodar- stva. Slovenska država ne sme biti le enoten tržni prostor za dobrine, kapital in delovno si- lo, temveč tudi za enotno po- dročje zagotavljanja zdravstve- nih, kulturnih, vzgojnih in so- cialnih potreb vseh državlja- nov. Ta zahteva je cena za naše delovne moči, ki jih Šentjur nenehno podarja razvitim go- spodarskim središčem. Naše okolje je naše življenje, zato bo tehtno varstvo okolja postalo najpomembnejši de- javnik pri načrtovanju gospo- darskega razvoja. Zavzemamo se za tako stopnjo ekološke osveščenosti, da bomo od be- sedičenja lahko prešh tudi k dejanjem. Zahtevamo odloč- no izrivanje strupene Cinkarne in grozeče JE Krško iz našega življeryskega prostora. S temi načeh, brez volilnih ponudb ah obljub, hočemo z nam pripadajočim delom oblasti omogočiti ustvarjanje svoje in vaše prijaznejše seda- njosti! DEMOS - Združena opozici- ja ne ponuja, ne obljublja ni- česar! Enostavno smo naš kraj, na- ša domovina, naši ljudje, in ho- čemo z nam pripadajočim de- lom oblasti soustvarjati svoj prijaznejši danes! DEMOS - Šentjur Ne životariti, temveč se razvijati Zavedamo se, da je šmarska občina ena najmanj razvitih v Sloveniji. Pa tudi, da ima ve- hke neizrabljene razvojne možnosti. Zato se bomo v kmetijstvu zavzemali: Za privatna podjetja, ki bodo odkupovala kmetijske pridel- ke in tako ukinjala monopol kombinata in realno vrednoti- la kmetovo delo. Bodoče zadruge morajo biti v službi velikega in mćilega kmeta. Kmečka žena mora imeti de- narno nadomestilo v času po- rodniškega dopusta, pa tudi otroški dodatek za otroke. Za boljše življenje na kmeti- ji, za zaščito zemlje in za to, da kmetijsko pospeševalna služ- ba prične služiti svojemu na- menu. Opraviti moramo z mi- šljenjem, ki kmetijstvo defini- ra kot poceni oskrbovalca mest s hrano in pridelki in je tako stabilizator socialnih ne- mirov. Da bi ustvarili pogoje in razvili učinkovito gospodar- sko politiko na osnovi razvo- ja podjetništva in drobnega gospodarstvo, se bomo zavze- mali: Za izgradnjo podjetniškega centra, obUkovanje primernih davkov in čim hitrejši razvoj obrtnih dejavnosti, kmetijstva in gopodarstva. Za ustanavljanje novih po- djetjih, večja tuja vlaganja in s tem več delovnih mest in manj odhva strokovnega ka- dra iz občine. Za zmanjšanje občinske uprave in prevetritev izdatkov iz proračuna. Za pravilno vrednotenje mi- nulega dela ter primerne po- kojnine. Na poti do uspešnega turiz- ma nas čaka ekološka epope- ja, na kateri se bomo zavze- mali: Za skupščinsko kontrolo nad vsemi posegi v okolje ter izgradnjo čistilnih naprav v vseh večjih krćgih občine. * Da se takoj preneha z one- snaževanjem Sotle in ostalih voda. Da se kaznujejo sejalci črnih odlagališč in vzpostavi načelo »Kdor onesnažuje n^ plača«. Da se pri deponijah komu- nalnih odpadkov spoštujejo predpisi in načela svetovnih standardov ter reši vprašanje posebnih odpadkov. Za čimprejšnje zaprtje JE Krško, za ukinjanje umazanih in zastarelih tehnologij, za raci- onalno porabo električne ener- gije. Zavzemamo pa se tudi za razširitev turistične ponudbe naše občine: S spodbujanjem kmečkega turizma, z oživitvijo Vonarske- ga jezera, z vsebinsko oživitvi- jo obnovljenih zgodovinskih objektov in krajev v občini. Ne znamo si predstavljati razvite, napredne družbe brez utečenih informacijskih to- kov, zato se zavzemamo za vzpostavitev lokalne televizije, predvsem pa bi vsako gospo- dinjstvo moralo imeti telefon. OK ZSMS Šmaije pri Jelšah 14. STRAN - 15. MAREC 1990 VOLITVE 18^ Krščanska etika - pogoj za Evropo z organiziranjem slovenskih krščanskih demokratov so se proti Evropi ponižale'tudi na- ravne ovire za vstop varyo. Krščanska demokracija je ste- ber evropske kulture, organizi- ranja in napredka. Zato se krščanski demokrat- je v Celju zavzemamo za: - popolno narodno spravo, ki jo je možno doseči z moral- nim očiščenjem in z nepri- stransko ter neodvisno oceno krvavih obračunavanj med in po vojni s pravico do javnega spomina vseh mrtvih; - duhovni in materialni raz- voj družbe, zlasti za vsestran- ski razvoj družine, da bo v ryej vladalo blagostanje in veselje do življenja, s čimer bodo dani pogoji za zvišanje natalitete; - ohranitev naravne in kul- turne dediščine, ki zaradi ne- spoštovanja propada; - prenovo šolskega sistema, vzgoje in izobraževanje brez prednostnih ideologij ter vrni- tvijo dostojanstva pedagoškim delavcem; - ustvarjalno in ideološko neobremenjeno sodelovanje s Slovenci izven Slovenije; - obnovo in prenovo druž- benega ter političnega življe- nja v duhu demokracije in po- litičnega pluralizma; - pravno državo, ločitev za- konodajne, izvršne in sodne oblasti, družbo, ki zagotavlja osebno in socialno varnost, de- politizacijo armade in pohcije, opravljanje vojaške službe za državljane Slovenije v Sloveni- ji in za slovenščino kot pove- Ijevalnf jezik ter možnost civil- nega služenja vojaškega roka; - popolno suverenost slo- venske države s standardi Evrope; - razvoj tržnega gospodar- stva, kjer bodo enćikopravne vse oblike lastnine, omejitev premoči družbene lastnine, točno opredehtev družbene lastnine in proti zlorabi le-te; - blaginjo naroda in posa- meznikov, kar lahko zagotovi le uspešno gospodarstvo, ki te- melji na znanju, delu in kapita- lu, ki ni le sredstvo za pridobi- vanje materialnih dobrin, tem- več tudi sredstvo za krepitev človekovega dostojanstva, osebne svobode in človeka vrednih medsebojnih od- nosov; - zaščito delavcev pred zlo- rabami poslovodnih struktur. v primeru ekonomskih in teh- noloških viškov bomo predla- gali ugotavljanje odgovornosti za nastanek teh; - enakopravnost novih go- spodarskih subjektov ne glede na obliko lastnine, ki se bodo sposobni prilagajati tržnim razmeram, vključevati v med- narodno menjavo in delovati po načelu ekonomičnosti, pri uporabi surovin in energije; - za vlaganje akumulacije, pridobljene v proizvodnji, ki onesnažuje okolje, v ekološko čisto proizvodnjo, opuščanje onesnaževalne proizvodnje in zaposlovanje delavcev iz opuš- čenih programov v novi proiz- vodnji; - napajanje industrije s teh- nološko oporečno vodo, zdra- ve vodne vire pa ohraniti seda- njim in bodočim rodovom; - normalne gospodarske po- goje kmetovanja z vrnitvijo do- stojanstva in zemlje kmetu ter podporo zaostaUm področjem; - spremembo davčne politi- ke, ki naj bo enostavna in enot- na ter obenem stimulativna za nove produktivne naložbe. Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Celje Savjnjčanke, vabljeni v Evropo Hočemo biti in ostati pošte- ni. Ne moremo vam že zdaj ob- ljubiti blagostanja, ko pa vsi vemo, da bo pot do evropske kakovosti življenja še zelo tr- da. Ponujamo pa vam vodnik, kako priti v Evropo, po varni poti, brez stranpoti, najhitreje in ob tem občudovati svet oko- li sebe. Na preizkušryo vam za bodočnost ponujamo le sebe in svojo besedo. Ste pripravljeni z nami ures- ničiti: Človeka vredno življer^je. Prijazen odnos do okolja in Savinjsko dolino, ki bo oaza čistega zraka in zdrave podtal- nice. Podjetja, ki bodo tržno usmerjena in bodo delavcem zagotavljala socialno varnost. Gospodarstvo, ki bo kos zahte- vam trga; ki bo umazano, za- prašeno in zdravju škodljivo tehnologijo nadomestilo s so- dobno. Zemljo, ki bo dajala zdravo hrano. Kmetijstvo, ki bo varo- valo zemljo, ščitilo lastnika in dajalo dovolj krUha. Turizem, ki nam bo v ponc turizem, ki nas bo duhovno i materialno bogatil. Kulturo, v kateri se lepo druži z resnico. Kulturo, ki 1 kot kruh v vsakem domu. Šolo, ki vzgaja za jutri. Pi jazno šolo, ki bo dala več zn nja za hitrejši razvoj in bogata šo družbo. Šport za zdravje in razvedi lo, šport, ki bo razgibal ži Ijenje. Cesto za okno v svet, avtoc sto Arja vas-Ljubljana. Sistem, ki bo ljudem zag tavljal dostojanstvo in vliv zaupanje, ki bo služil človek ne državi. Evropa je Savinjsko dolir dosedaj poznala po zelenei zlatu, lahko pa dosežemo, c nas spozna po sposobnosti, c zmoremo razvito Evrof ustvariti doma. ZKS - Strani demokratične prenov Žale Evropsko življenje in delo Delegati naše stranke se bo- do na vseh. nivojih zazemali za: Novo slovensko ustavo, ki bo zagotavljala demokracijo, varnost, zaščito človekovih pravic in svobodo. Konfederativno Jugoslavi- jo kot skupnost prostovoljno povezanih in enakopravnih na- rodov, s pravico do samood- ločbe ter na tem zasnovani su- verenosti. Zeleno Pohorje in ekološko čisto Dravinjsko dolini, zdra- vo pitno vodo za vse občane, ozelenitev obstoječega smetiš- ča in pridobitev ustreznejše lo- kacije, vsak poseg v naravo pa mora biti predmet temeljite obravnave na skuščini. Nadaljevanje prenavljanja obstoječih podjetij in usta- navljanje novih - vzpodbujah bomo gospodarsko učinkovite in izvozno ofenzivne programe tako, da bomo enako dobrodo- šli Evropi, kot bo Evropa po- trebna nam. V Evropo vodijo znanje, podjetništvo, ustvarjal- nost in inovativnost. Razvoj kmetijstva in pode- želja, ki bo pospeševalo eko- nomski in socialni razvoj kmečkih družin in podeželja, kmetu zaslužek in ljudem zdravo hrano. Učinkovito, racionalno in strokovno občinsko upravo, ki bo sledila in vzpodbujala razvojne procese. Nadzorovano in strokovno vodeno poreoblikovanje družbene lastnine, da ne pride do prisvajanja družbenega pre- moženja brez plačila tržne cene. Poštenost do preteklosti. Ljudem želimo materialno in moralno opraviti krivice iz pre- teklosti. Odpiranje novih delovnih mest z ustanavljanjem in širje- njem malih podjetij, obratoval- nic, aktivno pohtiko zaposlo- vanja, z angažiranjem razvoj- nega sklada, pomočjo večjih podjetij in z lastno iniciativo občanov. Vsakemu občanu varno živ- ljenje na podlagi lastnega dela in ustvarjalnosti, socialno ogroženim in brezposelnim ustrezno skrb, upokojenim do- stojne pokojine in varno življe- nje. Skrb za požarno varnost premoženja, skrb za mlade družine. Naše prve konkretne akcije po volitvah bodo: Izgradnje objektov iz refe- rendumskega programa: šola Vitanje, športna dvorana v Slo- venskih Konjicah, zagotovitev zdrave pitne vode za vse obča- ne, modernizacija cest... Izgradnje obrtnih con v vseh večjih naseljih. Razvoj podeželja in obnova starih mestnih jeder. Pospeševanje podjetništva preko že ustanovljenega sveto- valnega informacijskega cen- tra Lastovka. Izgradnja 2000 novih telefon- skih priključkov. Hitrejša modernizacija repu- bliških cest ter odprava črnih točk v občini. ZKS - Stranka demokratične prenove Slovenske Konjice Žalski Demos Delovanje občine Delovanje občinske uprave bomo poenostavili kolikor je v naši pristojnosti. Čimveč pri- stojnosti bomo prenesli na kra- jevne skupnosti. Tako bodo ljudje lahko o svojih proble- mih odločali sami neposredno. Prizadevali si bomo za sprot- no reševanje zadev. Občina naj ne bo samo oblast, ampak ser- vis občanom. Krajem bomo vr- nili stara imena. Gospodarstvo Prizadevali si bomo okrepiti privatni sektor. Zato bomo nu- dili olajšave novo ustanovlje- nim podjetjem. Posebnih olaj- šav bodo deležna podjetja z no- vo tehnologijo. Pospešili bomo izdajo potrebnih soglasij. Del dohodka namenjenega za inve- sticije bo oproščen davka. Družbenim podjetjem, ki sla- bo poslujejo, bomo pomagali pri iskanju rešitev. Plače po- slovodnih delavcev morajo biti vezane na poslovni uspeh po- djetij. V kmetijstvu bomo najprej popravili v preteklosti storjene napake. Kmetom bomo vrnili odvzeto zemljo. Pri vračanju zemlje bo naš cilj, da bomo hkrati izvedli tudi zaokrožanje posesti in zložitev parcel. Naš cilj je družinska parcela. Za- druge si naj kmetije uredijo po svoji potrebi. Zgled nam bo ureditev v alpskih deželah. Nudili bomo izdatno pomoč kmetijam v hribovitem svetu. Za dodaten vir dohodkov želi- mo razvijati kmečki turizem. Preprečili bomo nadalj no zida- vo na najboljših zemljiščih. V prometu je naš glavni cilj avtocesta Arja vas-LjublJana. Varstvo okolja V celoti podpiramo usmeri- tev opozicije v Sloveniji, da je treba postopoma opustiti in- dustrijo, ki najbolj onesnažuje okolje in porabi veliko energi- je. Z zmanjšanjem porabe energije bomo lahko ukinili tu- di JE Krško. Sodelovali bomo pri gradnji plinovodnega omrežja in tako postopoma za- menjali trda in tekoča goriva s phnom. V občini bomo orga- nizirali čiščenje divjih odlaga- hšč odpadkov s pomočjo šol, društev, komunale in ljudi. Vzpodbujali bomo urejanje okolice domačij in polepšali iz- gled krajev. S prepričevanjem in ukrepi hočemo zagotoviti večjo čistočo na javnih mestih, na avtobusnih in železniških postcOah, okoli trgovin itd. Kultura Podpirali bomo predvsem ljubiteljsko kulturno dejav- nost. Doseči žehmo, da bo vsak večji kraj imel organizira- no kulturno dejavnost. Priza- devali si bomo za ohranjanje kulturne dediščine. K temu mora pripomoči tudi urbani- stična služba. Šolstvo Podpiramo usmeritev opozi- cije za depolitizacijo šole. Šola mora zagotoviti boljše možno- sti za delo. Zdravstvo Podprli bomo zasebno prak- so v zdravstvu. DEMOS Žalec Nimamo bleščeče preteklosti, lahko pa ustvarimo prihodnost Spomladanske vohtve bodo odločale o naši prihodnosti. Zgodovinska hipoteka ZSMS ni obremenjena z do- godki, ki so našo družbo pripe- ljali v popolno brezperspektiv- nost. Ljudje vedo, kaj pomeni- jo leta dosedanje oblasti in ne bodo dovohli, da se kaj takega ponovi. Naša poUtika ni zgolj zbirka kratkotrajnih, od dnev- ne politike odvisnih akcy in projektov, ampak predstavlja strategijo razvoja za naslednja leta. Naš cilj je, da judje dosežejo popolno varnost in neodvis- nost privatne lastnine, svobo- do izbiranja priložnosti, svobo- do vohtev, predvsem pa neod- - visnost od samovoljnih držav- nih posegov in reguliranja. Ves svoj potencial bomo zastavili za vzpostavitev skupščinskega delovanja na demokratični načelih. Delujemo v občini, zato ; razumljivo, da so naši intere in zahteve usmerjene lokalni Problemov je veliko. Temeljn načelo, ki nas vodi pri uresn čevanju progreima je: Mi ne zavzemamo, ampai se zavzemamo! Za kaj? Občinska skupščina nui biti sestavljena pluralno na os- novi rezultatov tajnih volitev. Legitimno opozicijo, ki n predstavlja zgolj dekoraciji Opozicija zaradi Eirgumenta, n zaradi opozicije. Intenziven gospodarski ra; voj in popolno blokado ekc nomsko in ekološko pomanjl Ijivo preverjenih razvojni programov. Prepoznavarije i odstranitev ovir, ki omejujej konkurenco in iniciativo. Uveljavitev privatnega poc jetništva in inovativnost UstvariU bomo močno tekm( valno politiko in prepreči monopole na tržišču. Meril haj bodo podjetnost, učinkov tost in profit. Učinkovito odpravo skrhan gospodarske infrastrukturi Naš cilj je izgradnja avtocest Arja vas - Ljubljana. V ekološki zakonodaji je trt ba uveljaviti zahodnoevropsk standarde ter njihovo spoštc vanje. Stroške mora kriti ones naževalec po načelu »Plači kdor onesnažuje«. Zaradi konkurenčnosti drža vi in za boljše zdravstvene sto ritve bomo podpirah zasebn' zdravniško prakso. Posebrt pozornost bomo namenih k» tegorijam prebivalstva, ki jiH je pomoč najbolj potrebna; sta rejšim z majhnimi pokojnina mi ali brez njih, delovno vi sposobnim, kroničim bolni kom, otrokom družin, ki živij] pod eksistenčnim mini murnom. Oživitev stanovaruške grad nje, še posebej pa obnoV opuščenih stanovanjskih ^ poslovnih površin. Funkcije in odgovornosi občinskih služb bomo sistema tično racionahzirali in tak' zmanjšali administracijo, ki 9 je v dosedanjem sistemu verjetno razbohotila. Nepristransko in nevtralni razjasnitev dogodkov, ki so 9 zgodili neposredno po II. sV« tovni vojni v naši občini (T« barje, Medlog). Revanšistični stališča odklanjamo, imamo P' pravico vedeti, kaj se je dog* jalo. ZSMS - Liberalna strank' CeV Sivi panterji Vštric z Evropo Sivi panterji so se organizira- h tudi na celjskem območju. Morda se nekaterim zdi smeš- no, ker so si sivi izbrali znak panterja. A s tem želijo pove- dati, da je treba računati tudi nanje, znak pa je samo simbol politične stranke, kakršnega imajo tudi upokojenci v mno- gih državah zahodne Evrope, predvsem pa v Ameriki. Politična stranka Sivih pan- terjev je bila ustanovljena v Mariboru, kjer je tudi sedež stranke, ki jo vodi magister Dragan Černetič. Sivi v svojem programu poudarjajo, da se ne borijo za oblast, ampak imajo namen boriti se za interese upokojencev in tistih, ki že mi- slijo na penzijo, pa s strahom pričakujejo ta čas. Stranka si- vih panterjev ima zdaj že več kot 900 članov, kar je nareko- valo tudi včerajšnji skhc prve- ga občnega zbora stranke, kije bil na Rogli. Sivi panterji so prepričani, da je neslutena moč volilnih glasov upokojencev na demo- kratičnih volitvah. Sivi bodo množično uporabih svoje volil- ne glasove za interese upoko- jencev in tistih, ki se bližajo upokojitvi. Le volilni glasovi sivih panterjev zagotavljajo, da se bo oblast v Sloveniji poslej do upokojencev odgovorneje obnašala. Namen stranke je s pohtično dejavnostjo v Slo- veniji zagotoviti in v prihodnje ohraniti človeka vredno življe- nje in se približati upokojen- cem Evrope. Cilj stranke je tu- di, kakor je zapisano v progra- mu, doseči vselej pravočasno izplačilo celotnih mesečnih pokojnin. Pokojnine pa mora- jo vedno zagotavljati tako raz- merje med kupno močjo upo- kojencev in kupno močno red- no zaposlenih, stranka pa bo bdela nad tem razmerjem, da se to ne bi slabšalo v škodo upokojencev. In za ta zagotovi- la so tržili volilne glasove. No- čejo akontacij, so zapisali v programu in ne izplačil za nazaj! Odklanjajo socialno podporo! Predpisi in oblasti pa upokojencem ne smejo rezati kruha mimo zakonov. Zahte- vajo pravico, ki jim jo daje mi- nulo delo in amen, so odločni Sivi panterji. Za razvitost in kakovost Te cilje lahko uresničimo predvsem z lastnimi silami, za- to občanom predlagamo, da se ob novi skupščini združujemo na konkretnih programskih ci- ljih, ne glede na strankarsko pripadnost. Naša skupna uso- da je v rokah združenih obča- nov, občanov z znanjem, z is- kreno željo po napredku in pri- pravljenostjo za konkretno de- lo. Ob zavzemanju za spre- membo repubhške razvojne strategije do podeželja se bo- mo zavzemali še: Za vsestranski razvoj naše občine z »Gibanjem za napre- dek Šentjurja«, katerega cilj je ©dpiranje novih razvojnih per- spektiv, tudi z ustanavljanjem skladov. Za takšen razvoj kmetijstva, da bo lahko vsak, ki dobro go- spodari, ustvarjal dobiček. Omogočili bomo nakup, pro- dajo in najem kmetijskih zem- ljišč tako, da bo zemljo dobil tisti, ki jo obdeluje. Za takšno davčno pohtiko. ki bo pospeševalno vplivala na razvoj novih dejavnosti. Omo- gočili bomo davčne olajšave vsem, ki bodo zagotovili nove programe in delovna mesta. Ukinih bomo prispevek za za- klonišča in zmanjšali obvezno- sti za ljudsko obrambo. Za razvoj turizma - trgovine - gostinstva - kulture na pod- lagi tradicij in znamenitosti, ki ustvarjajo mesto šentjurske občine v Sloveniji in izven nje. Tistim, ki bodo zaradi eko- nomskih razmer ostali brez za- posUtve je treba zagotoviti vsaj nadomestilo v višini povpreč- ne plače ah pa jim nuditi mate- rialno pomoč pri samozaposlo- vanju, odpiranju obrti, novih podjetij, nakupu zemlje za kmetovanje ali dokupu delov- nih let za pokojnino. Za enakomerno izgradnjo cest, vodovodov, varstvo pred požari, za stanovanjsko izgrad- njo in ostalo, kar zagotavlja razvoj celotnega območja obči- ne (Kojzanski cestni križ, vo- dovode v sušna območja...). Del sredstev za SLO bomo pre- usmerih v stalen vir financira- nja za razvoj gasilstva. Zaradi nasilja nad naravo in človekom, ki ga povzroča onesnaževanje zraka, zemlje in vode, bomo zahtevali, da no- ben poseg v okolje ne povzro- ča onesnaževanja. Vse, ki so oskrunili okolje, bomo prisilili, da odpravijo napake. Zahteva- li bomo postopno zapiranje od- lagališča »Za travnikom«. Zavzemali se bomo za slo- vensko raven in standard v šol- stvu, zdravstvu, otroškem var- stvu, kulturi in ostalih dejav- nostih. Za organiziranje racionalne občinske uprave, ki bo hitro in enostavno uresničevala potre- be občanov. Omogočili bomo neposredno in javno kontrolo nad delom državne uprave. ZSS - Stranka demokratične prenove Šentjur pri Celju VOLITVE 1990 15. MAREC 1990 - STRAN 15 Za Šentjur in icmete Program Slovenske kmečke zveze je znan. V občini Šentjur pa se posebej zav- zemamo še za nek^j konkretnih zadev. Najprej za zmanjšanje skupnih služb, predsednik SO pa naj ne bo profesi- onalec. Z ukinitvijo zemljiških skupnosti smo za neposredno kontrolo kmetov nad upravnimi organi in za preprečitev urba- nizacije v kmetijska zemljišča. Obenem pa tudi za gradnjo cest, telefonov, vodo- vodov in drugega. Smo za svobodno ideološko neobreme- njeno šolstvo, učiteljski poklic pa naj družba pravilno ovrednoti. Otroke je tre- ba vzgajati za kmečko delo, ljubiti kmeti- jo, v osnovne šole pa uvesti tudi kmetij- sko izobraževanje. Južni del Šentjurja je Kozjansko, republika pa mora z večjimi premijami in regresi za pridelovanje hra- ne omogočiti vrnitev ljudi na to manj razvito območje. Smo za večjo samostojnost gospodar- skih subjektov, razvoj privatništva in lahke čiste industrije. Zato smo za davč- ne olajšave in kapital iz razvitih delov Slovenije in tujine. Obenem je treba do- delati socialni program za ost£u"ele in ma- terialno ogrožene. Podpirždi bomo vse dejavnosti obča- nov, ki so v zvezi s kmetijstvom, tudi ljubiteljske čebelarje, vinogradnike, rej- ce in podobne. Kmetijska politika mora biti dolgoročna in stabilna, njena osnova pa družinska kmetija ter prilagojene kmetijske zadruge. Krivično odvzeto zemljo ali lastnino je treba vrniti obča- nom in kmetijski šoh. Odkupne cene kmetijskih pridelkov pa mor^o biti pri- merne. Kmetijstvo je treba sanirati z dol- goročnimi ugodnimi krediti - tudi za go- spodarska poslopja, hiše in mehanizaci- jo. Cene zemljišč pa morajo biti realne, razen pri povečevanju kmetije. Zavzemamo se za privatno prakso v zdravstvu. Za javno in privatno pospe- ševalno službo ter veterinarstvo. Zavzemamo se za zdravo pridelano hrano, zato je potrebna sanacija odlaga- hšč, zaprtje deponije na Blagovni, obvez- ne čistilne naprave in zaprtje JE Krško. Smo za izenačitev nadomestila za po- rodniški dopust s tistim za delavke. Pri- spevke za invalidsko pokojninsko in zdravstveno zavarovcinje pa je treba vrednotiti glede na dejanski dohodek kmetije. Zavzemamo se za pravno varnost pre- moženja in učinkovito financiranje v raz- voj požarnega varstva v občini. Zavzemamo se za ohranitev in obnovo kulturnozgodovinskih objektov - bogate dediščine naših prednikov, za poživitev kulturno-prosvetnega dela, za ohranjanje tradicionalnih, moralnih in etičnih vred- not, navad in tradicij kmečkega stanu. Vojaški obvezniki n^ služijo vojaški rok v Sloveniji. Skrajšanje roka, skrčenje stroškov za obrambo. Kmečkim obvezni- kom omogočiti dopust v času večjih del na kmetiji z nadomestitvijo služenja v iz- vensezonskem času. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKE KMEČKE MLA- DINE Šentjur pri Celju Ekološki program Po delegatih Zelenih, izvolje- nih v občinske skupščine in po delegatih Zelenih, izvoženih v republiško skupščino, bomo zahtevali učinkovite rešitve za naslednje ekološke probleme Ce- lja in celjske regije: Dolgoročni program za 5 do 10 let: Prekomerna onesnaženost zra- ka. Občinski odloki in republiški zakoni ne smejo dovoljevati več- je onesnaženosti kot norme WHO. Nujen je učinkovitejši nadzor nad delovnimi organiza- cijami, onesnaževalci zraka. Spodbuja naj se vpeljava okolju manj nevarnih tehnoloških po- stopkov z uvedbo davka na emi- sijo ozračju škodljivih snovi. Do- seči je potrebno prehod na ogre- vanje z zemeljskim plinom, na daljinsko ogrevanje in na boljšo toplotno izolacijo stavb. Zmanj- šati je potrebno davek na avto- mobile z vgr^enimi katalizatorji in relativno znižati ceno neosvin- čenemu bencinu. Doseči je po- trebno zmanjšanje emisije so2 iz TE Šoštanj za 90%. Cinkarna Celje se ni^ do leta 1995 preusmeri v okolju primer- nejšo dejavnost. Komunalni in industrijski od- padki in odlagališča odpadkov - občinski odloki in repubUški zakoni n^ spodbude zmanjšanje potrošnje embalaže, pri delovnih organizacijah pa recikliranje od- padkov. Odlagahšča odpadkov n^ bodo na lokacijah, kjer oko- lju ne morejo škodovati. Iz uporabe se naj izloči oporeč- na pitna voda iz vodnjakov v Medlogu. N^dejo se n^ zajetja neoporečne pitne vode. Za indu- strijsko uporabo se dovoli le vo- da iz Šmartinskega jezera. Zastrupljanje kmetijske zemlje s težkimi kovinami, s herbicidi in z umetnimi gnojili. Spodbujati je potrebno preusmerjanje na kme- tijske kulture, ki potrebujejo čimmanj kemijskih zaščitnih sredstev, nad uporabo teh sred- stev pa poostriti nadzor. Prepove se naj pridelava hrane na zemljiš- čih s preveUko koncentracijo tež- kih kovin. Urejanje prostora: Prepove se naj zazidava zemljišč, primernih za pridelavo hrane. Spodbudi se naj oživljanje hribovskih kmetij. Za učinkovito pravno varstvo okolja se naj komite za varstvo okolja pri skupščinah občin loči od komiteja za urejarvje prostora. Poostri se n^j kazenska in mate- rialna odgovornost za onesnaže- vanje okolja. Z zaprtjem nuklearne elektrar- ne Krško in rudnika urana Žirov- ski vrh naj Slovenija izstopi iz proizvodnje jedrske energije. Kratkoročni program za 1 do 2 leti: Po postopku in normah WHO se ugotovi primernost ah nepri- mernost bivanja v stavbah iz elektrofilterske opeke. Poišče naj se možnost za preseUtev sta- novalcev teh stavb, če je to po- trebno. Nujna je takojšnja učinkovita zaščita zdravja delavcev na eko- loško ogroženih delovnih me- stih, za delavce, ki se jim je na takih delovnih mestih zdravje hudo poslabšalo, pa je treba poi- skati primemo socialno zaščito. Izdelajo se celovite ocene vpli- vov industrijske proizvodnje, prometa in kmetijstva na oko^e. Izdelajo se ocene vplivov poslab- šanja okolja na zdravje. Če se pojavijo prokomema večja onesnaženja, se organizira- jo javni protesti. Izgradijo se čistilne naprave za vse komunalne in industrijske odplake v Savinjo in njene prito- ke. Spodbuja se poraba brezfos- fatnih pralnih praškov. Z občinskim odlokom se vzpo- stavi poseben varstveni režim za področje Šmartinskega jezera. Poiščejo se investitorji za iz- gradnjo mednarodnega ekolo- škega izobraževalnega centra. ZELENI CELJA SDZS za Iconfederacijo in Evropo Izhodišče je program SDZS, ki je sestavni del programa so- ciinih demokratov v Celju. Socialdemokrati se zavzema- mo za: - suvereno državo sloven- skega naroda na pohtičnem in gospodarskem področju, - Jugoslavijo kot konfede- racijo - v primeru, da ne bo moč doseči zadovoljive konfedera- tivne ureditve, se postavlja vprašanje odcepitve, o čemer naj slovenski narod odloči na referendumu, - gospodarstvo, ki ne more biti odvisno od odločitev izven volje slovenskega naroda, z njegovim izčrpavarvjem je treba takoj prekiniti, - vključitev v Evropo takoj. ne ozir^e se na Jugoslavijo, - za majhno in učinkovito vojsko po švicarskem vzoru, - za uravnotežen odnos med človekom in njegovimi živ- ljenjskimi, materialnimi potre- bami in njegovimi potrebami po čistem okolju, - za lastninska razmerja s pravico delavcev do lastnine proizvodnih sredstev prek delnic, - javni in zasebni interes morata biti uravnotežena in za- varovan socialni status držav- ljanov. Javna uprava mora izkazo- vati večjo učinkovitost na vseh področjih ob manjših stroških, zlasti pri razvijanju drobnega gospodarstva, varstva okolja, prostorskega planirar^ja. Obstoječi gospodarski sub- jekti morajo svoj razvoj poi- skati sami ob predpostavki, da noben gospodarski subjekt ne more biti posebej preferiran v breme drugih. Za vključevarvje v širši pro- stor na sodobni ravni in za pri- bhževarye krajev in območja širšemu prostoru, so nujne ustrezne prometne komunika- cije. Zahteva se takojšnja grad- rxja avtoceste proti Ljubljani z začetkom gradnje odseka preko Trojan. Občina je lastnik vsega pre- moženja (stvari in pravic) v družbeni lastnini, kjer je ob- čina imetnik pravice uporabe. Vsa sredstva, odstopljena dru- gim osebam neodplačno, a se sedaj nahajajo v družbeni last- nini, je občina dolžna zahtevati nazaj. Občina je dolžna vsa sredstva, ki jih poseduje brez pravne osnove, izročiti njiho- vim lastnikom, če jih bodo zahtevah. S svojimi sredstvi je občina dolžna gospodariti kot dober gospodar, jih vlagati in trošiti skladno z odločitvijo ob- činske samouprave. Posebno pozornost je občina dolžna po- svečati ohranjanju narodnega bogastva. Nedopustna dejar\ja iz prete- klosti je potrebno odkrito in objektivno obravnavati. V znak sprave je treba obnoviti objekt »Doma OF« v Celju, ki je zapostavljen pri urejanju, ker naj bi bil simbol nemštva, SDZS Celje Pripravljeni smo na prevzem odgovornosti Slovenska demokratična zveza sodi, da je Slovenija, z rxjo pa tudi Celjsko v hudi gospodarski, socialni, ekolo- ški, kulturni in narodni krizi. V Sloveniji so zato nujne spre- membe! V skupščino, izvršne svete in v druge organe oblasti morajo priti novi ^udje iz no- vih organizacij i novimi ideja- mi. Predolgo so se v teh orga- nih mer^javah isti ljudje, člani iste organizacije, ki so enako mislih in delovali v imenu iste ideje. Napočil je čas za spre- membe. Slovenska demokra- tična zveza pa žeh z vami v te spremembe, saj je stranka sprememb. Slovenska demokratična zveza se bo zavzemala za urav- notežen gospodarski razvoj, za popolno enakopravnost last- nin, za odpravo družbene last- nine, kije brez titularja, za ena- kopravnost zasebnih obrtni- kov in podjetnikov z družbeni- mi podjetji, za pomoč in res- nično spodbudne davčne olaj- šave za vse, ki se bodo odločah za obrt ali podjetništvo in za davčne olajšave za vse tiste, ki bodo zaposlovali nove delavce. Slovenska demokratična zveza si bo prizadevala in storila vse za to, da bo slovenski delavec za svoje delo čimprej plačan toliko, kot je za enako delo pla- čan delavec v razvitem svetu. Prizadevala si bo tudi, da bi šlo čim manj podjetij v stečaj in da bo delavcem, ki bodo po sili razmer ostah brez dela, zago- tovljeno v okviru socialnih programov človeku dostojno življenje. Slovenska demokratična zveza ocenjuje, da je slovenski kmet še vedno pomemben ste- ber slovenstva. Zato bo preko svojih članov v organih oblasti Zahtevala ugodnejše pogoje za kmetijstvo, še zlasti za zasebno kmetijstvo, in si prizadevala za subvencioniranje kmetijske proizvodnje ter za razvoj dru- žinske kmetije. Svojo važno vlogo vidi Slo- venska demokratična zveza tu- ^i v tem, da se bo v vseh orga- nih oblasti zavzemala za var- stvo narave in človekovega življerijskega okolja, torej za ohranitev slovenskega narod- nega ozemlja kot nasehtvene- ga bivalnega prostora Sloven- cev in vira gospodarjerya ter za kvaliteto življerya sedanjega in bodočih rodov. Ker je Slovenska demokra- • tična zveza nastala na pobudo slovenskih kulturnih delav- cev, bo ostala organizacija vseh Slovencev, ki se zavedajo pomena slovenske kulture za slovenski narod v preteklosti in v prihodnosti. Storila bo vse za izboljšar^je delovnih pogo- jev in materialnega položaja Slovenske kulture v celoti: za šolstvo, za umetnost in za zna- nost. Slovenska kultura, ki je Slovenska demokratična zveza razume kot proizvodnjo v naj- plemenitejšem pomenu bese- de, pomeni za Slovenijo naj- bližjo pot v Evropo. Slovenska demokratična zveza bo vselej zahtevala, da se bo spoštovalo načelo, daje slo- venski narod, v skladu s pravi- co vseh narodov do samood- ločbe, subjekt pohtične in go- spodarske suverenosti v slo- venski državi. Prihodnost Slo- venije vidi le v bodoči konfe- derativni Jugoslaviji. Končno pa se bo Slovenska demokratična zveza zavzemala tudi za odpravo razcepljenosti v slovenskem narodu in sicer za spravo in ne za pomiritev na skupni narodni osnovi ter za pravice vseh Slovencev ne gle- de, kje bivajo, da odločajo o slovenskih narodnih za- devah. Načela Slovenske demokra- tične zveze so skratka: človeku dostojanstvo in pravice, otro- kom in mladini zagotovitev vredne prihodnosti, materam dolžno čast in priznanje, kme- tu dostojanstvo in zemljo, de- lavcu soupravljanje in pošten zaslužek, razumništvu ustvar- jalne možnosti, šoh nevtral- nost in nekdanjo avtoriteto, kulturi žlahten razmah, pri- padnikom drugih narodov pa spoštovanje za spoštovarye. Območni odbor SDZ Celje AGITROP KOTIČEK Vprašanja In odgovori Državljanska zelena hsta Celje je po objavi, da vabi vohlce, n^postavijo vprašar^a v zvezi z okoljem, dobila več vprašanj. Čeprav vsa niso čisto »ekološka«, ni razloga, da ne bi odgovorili narrja. Na voljo smo še naprej, vprašanja pa sprejemamo na naslov Državljanska zelena lista Celje, p. p. 40, 63000 Celje. VPRAŠANJE: Kaj bi vi naredili zaradi pobitih na Te- harju? ODGOVOR: Besedo imajo predvsem zgodovinarji, pravo- sodje in slovenski parlament. V vsakem primeru pa je treba takoj preprečiti skrunjenje grobišč z odpadki. Če bo do kazenskega postopka prišlo, bi lahko - v znak sprave - krivce pomilostili. Prav bi bilo, če bi se ti oglasili, po možnosti javno, si olajšah vest in pomagah pri razčiščevanju zadeve. V vsakem primeru pa je treba zagotoviti možnost, da bodo prizadeti lahko dobili pravično odškodnino, moralrio zadoš- čenje, da bodo lahko končno pokopali svoje sorodnike. VPRAŠANJE: Kaj mislite o dvojnem članstvu v SZDL, zdaj SZ, in ZKS, zdaj ZKS-SDP? ODGOVOR: Mislimo, da gre v tem trenutku predvsem za moralno vprašanje dvojnega članstva. Gre za zatečeno sta- nje, ko smo bih pravzaprav vsi člani SZDL. Prepričani smo, da se bo kmalu razbistrilo in bodo SZ vodili njihovi člani. Torej, velja biti strpen. VPRAŠANJE: Kaj menite o javnih pipah v Celju, da bi na ta način dobili prizadeti meščani zdravo pitno vodo? ODGOVOR: To je v tem času žalostno dejstvo, saj smo na prehodu v 21. stoletje in živimo z geslom »Evropa zdaj!«. Je pa taka rešitev vendarle boljša kot nič. Nasploh mislimo, da v Celju napačno rešujejo problem pitne vode iz Medloga. Noben kratkoročni ukrep, ki so ga sprejeh, ne bo prinesel ustrezne rešitve. To velja tako za prevezovanje vodovoda, za mešainje vitanjske in medloške vode ter za bogatitev talnice iz Savinje. Prevezava seje že pokazala kot neuspešna, mesa- rije je nesmiselno, saj bomo iz dveh vod dobili neko »srednjo žalost«, Savinja pa je onesnažena (3. do 2. razred) in zagotovo ni primerna, da bi z njo bogatili talnico. Rešitev, čeprav draga, je v dobri pitni vodi v Alpah in izpod Pohorja. Za hsto: PETER KAVALAR, MiLAN ŠTRAVS, RADO BUŽAN, SILVA MASTNAK Nepravilnosti na zborih volilcev Zbori volilcev po krajevnih skupnostih in po podjetjih so marsikje odraz preteklosti in ponekod tudi prava farsa. Na zbore hodijo vedno eni in isti, to so vneti zagovorniki seda- njega režima, ki jim je nastajajoča demokracija hud trn v peti. Ti namreč vztrajno povdarjajo, da so se skozi življenje borih in garali, danes pa se hočejo rxjihovi napori razvredno- titi. Ti ne morejo dojeti, ah tega nočejo, da so s svojimi napori slovenski narod, ki živi ob mejah razvite Evrope, pripeljali na sam rob revščine in zaostalosti. Na zborih volilcev vodijo očitno agitacijo za kandidate, ki so pristaši sedanjega režima tako, da se zbori vohlcev spre- mene v volitve in ne v dejanje podpore, za kar so namenjeni. Posledica tega so rezultati glasovanja, ki po nekaterih zbo- rih vohlcev predstavlja seštevek podpore za kandidate za zbor krajevnih skupnosti tudi udeležbo na teh zborih. Tak rezultat je tudi v KS Gaberje, kjer je dobil na ta način podporo en sam kandidat, čeprav morata biti na hsti naj- manj dva! Ponovni zbor pa ni bil sklepčen. Volilna komisija občine bi bila dolžna tak zbor razveljaviti in sklicati novega!! Enake nepravilnosti so se dogajale tudi v podjetjih, kjer je dajal podporo kandidatom za zbor združenega dela v skupš- čini občine oz. SR Slovenije nepristojen organ, to je delavski svet in ne zbor volilcev, kot je to določeno v zakonu!!! Če pa so bih sklicani zbori pa so bih to ob koncu delovnega časa, ko gredo vsi delavski avtobusi in tako volilci niso imeh možnosti sodelovati na teh zborih. Nadalje je občinska volilna komisija deda podjetjem tak obrazec glasovnice, kjer ni naveden predlagatelj kandidata tako, da udeleženci takih zborov sploh niso vedeh, kdo je predlagatelj za posamez- nega kandidata, kar pa je ob nastanku demokracije po 45 letih izredno pomembno! SILVESTER DREVENŠEK, DEMOS Celje JANEZ LAMPRET, SKD Celje Neoiivlsen oil neodvisnih Kandidiram v DPZ, v občini Celje, v 2. volilni enoti. Moja izvolitev bo prinesla v mesto Celje nadzor nad skupščino, kajti menim, da po volitvah ne bo več prave opozicije, ki bi nadzor morala opravljati. Sedarya opozicija bo soudeležna pri odločanju, izkušnje pa govorijo, da tisti, ki ima moč odločar^ja in je brez nadzora, to moč vedno izko- rišča. Če bom izvoljen se to ne bo dogajalo, če pa se bo, bo o tem obveščena javnost. Poleg tega hočem doseči, da Celje postane mesto. Kaj to pomeni? Nujno je potrebno narediti oz. posodobiti urbanistični načrt, ki bo naredil konec neumnim gradbenim posegom, konec prometni zmešnjavi. Bolje, da se Celje avtocesti odpove kot pa, da pripeljemo v mesto še več prometa in zmešnjave. Celje ima dobro geografsko lego in bogato zgo- dovino, kar si<*r ne zadošča za turizem, je pa zadostna osnova, da se na njej gradi. Celje potrebuje kulturo in sub- kulturo. Ne za eno, ne za drugo nima ustreznih prostorov in zaradi tega je Celjan kulturno neizobražen. V gospodarstvu narediti konec monopohstom, ki jih v Celju ne primanjkuje in s tem odpreti trg ter dati možnost konkurenci. Sindikat, kot ga imamo sedaj, ga ne potrebujemo. Potreben je neodvi- sen sindikat, ki ne bo humanitarna. Rdečemu Križu podobna organizacija, temveč SINDIKAT - delavska stro- kovna organizacija. Potrebna je drugačna, bolj sveža, dostopna in tržno naravnana stanovarijska politika, ki bo v mestu sama od sebe zrušila HS in KS. Hočem doseči profesionalizacijo vseh odločujočih struk- tur v družbi in s tem dvigniti kakovost ter prevaliti odgovor- nost na točno določeno osebo. Videti se mora sposobnost in nesposobnost. EDO EINSPIELER Čigav je meč? v Žalcu se v mlahavih predvolilnih mučkarijah že izka- zuje pohtična kultura v vsej vehčini. Trenutno naobolj pogo- sto dejanje tistih, ki jih bo čas čez dva meseca odvrgel na smetišče zgodovine, je zgražanje nad plakatom, ki ga ZSMS- jevci uporabljajo v svoji volilni propagandi. Srečko Čater, predsednik Krajevne organizacije Socialistične zveze Žalec, je namreč modro ugotovil, da je na plakatu tisti meč ali sablja, na katerega so zaprisegah ustaši. Od te ugotovitve nekateri zvesto trgajo te iste plakate, mladi liberalci pa pridno lepijo nove. Bojda so vpleteni tudi sindikahsti, par- tijci in še posebno borci. Mladi so se na zadnji seji odločili, da tiste, ki nikoh niso ločili neumnosti od modrosti, ne bodo podučevah, da je na njihovih plakatih srednjeveški meč, ki ga simbolično pre- kriva vrtnica. Kdo je uporabljal v povojni zgodovini meč, pa se tako in tako ve. VOJKO ZUPANC, ZSMS - LS Žalec 16. STRAN - 15. MAREC 1990 nm; Kam hodijo homoseifsualci s Cellsicega? Magnusov rožnati triliotnilt Končal se je zame posebni delovni teden. Poročal sem s sestanka humanitarne orga- nizacije, bil z gospodarstve- niki in politiki, zaključil pa sem ga kot novinarski gost na delovnem sestanku gayev. V svetu čoveške (i)legale in še večje človeške radovednosti. Tudi novinarske radovedno- sti. Vsepovsod so se predstav- ljali z imeni in priimki, tisti iz gay sekcije Magnus pa so se mi, z eno izjemo, predstavili le z osebnimi imeni. Tudi ta sem moral, na njihovo željo, spremeniti. Zakaj tolikšen strah ljudi, ki se združujejo v okvirih legalnosti, sem se spraševal po pravniško. Po- govor v Škucovi sekciji Mag- nus, v katero je vključenih tudi veliko gayev z našega konca, mi je dal celovit od- govor. Novinarske radovednosti so navajeni, zato stika ni bilo tež- ko navezati. Na oglasni deski sobe, kjer se sestajajo tudi šte- vilne druge Škucove sekcije, je še visel listek, kdaj pride novinar iz Celja. Sekcija je prebudila v meni novinarski raziskovalni čut. Sicer pa Ce- lje in okoliški kraji sploh niso takšna globoka homoseksual- na provinca, kot se mi zdi. Po- datki o nekaterih tukajšnjih neuglednih shajahščih v jav- nih straniščih so celo v svetov- nem homoseksualnem vodiču Spartacus. V srbohrvaški knji- gi o prostituciji se v prispevku o moški prostituciji in o homo- seksualni javni hiši v Zemunu omenjajo zveze, ki segajo tudi do Celja. Večina celjskih gay- ev odhaja v ljubljanski Mag- nus in podobne klube v zamej- stvu. Pozna zunanja spolna revolucija Slovenije Kako živijo homoseksualci i v času novodobne kuge, : aidsa? V dneh, ko sem se priprav- \ Ijal na to temo, sem v Newswe- j eku bral prispevek o pravnem [ poenotenju homoseksualne ; zakonodaje, vključno z isto- ! spolnimi zakonskimi zvezami, [ v Evropi 92. »Ko bomo leta ' 1992 izbrisali meje, bo vse več zahtev za usklajevanje social- nih zakonodaj,« pravi Colin Korz, svetnik Sociahstičnega bloka evropskega parlamenta. Homoseksualce iz razvitejših držav skrbi prevlada konzer- vativnejše politike drugih. Danski homoseksualci, v tej državi je mogoča 'tudi homo- seksualna zakonska zveza, se bojijo za uzakonjene pravice s področja davčne politike, de- dovanja in tudi preživnin. Ni- zozemski istospolni zakonski pari se bojijo za zakončevo po- kojnino, nekatere davčne olaj- šave, družinske popuste na že- leznici in druge pravice, ki jih uživajo v enaki meri kot spol- no mešani zakonski pari. V Ir- ski so homoseksualni odnosi celo nezakoniti, nad diskrimi- nacijo pa se pritožujejo tudi Britanci. Francoska homore- vija Gay Pied, urednikom je za 10-letnico izhajanja s telegra- mom čestital francoski pred- sednik Mitterand, je v Britani- ji prepovedana. Vrnimo se v Slovenijo, v Magnus. V Delu se med ob- vestili o prireditvah večkrat pojavljajo tudi Magnusova. V Beogradu se začenja organi- zirati seksualna alternativa. Pred kratkim je izšla v slo- venščini tudi antologija evrop- ske homoseksualne poezije s svetovno znanimi pesniki. Pri pripravi je sodelovalo tudi nekaj avtorjev s Celjskega. Za- nimivo poljudnoznanstveno delo o vseh vidikih homosek- sualnosti je tudi hrvaškosrb- ska knjiga V okviru lastnega spola, delo vodilnega jugoslo- vanskega seksologa prof. dr. Marjana Košička. Politično demokratizacijo spremlja tudi neka pozna zunanja spolna re- volucija, saj so kinematografe in trafike preplavile porno- grafske izdaje. V Zagrebu, Ma- riboru in Velenju so odprli pr- ve zasebne seks-shope. Ali Je za Slovence tabu že spolna vzgoja? Na nedeljske plesne zabave v ljubljanski K 4, ki trajajo v zgodnje ponedeljkovo jutro, prihaja po 200 obiskovalcev iz vse Slovenije, drugih jugoslo- vanskih republik.in iz zamej- stva. Na delovnem sestanku, kjer sem si poiskal sogovorni- ke tudi z našega območja, so organizatorji v moji navzočno- sti razpravljali o organizacij- skih vprašanjih prihodnjega žura, ki bo imel drugačno vse- bino. Na način kot na vsakem drugem sestanku v tem tednu. Navzoči gayi so bili po izgledu studentarija, prijetnega zuna- njega videza, resni, urejeni in uglajeni. Večinoma. Skratka, povprečni, večinoma anonim- ni ljudje z uhce. Dr. Košiček navaja kot ho- moseksualce tudi znaria ime- na evropske kulture: Čaj ko v- skega, Schuberta, Wagnerja, Shakespeara, Byrona, Oscarja Wilda, Sbmmerseta Maugha- ma, Prousta, Rimbauda, Ver- laina, Gidea, Kleista, Christi- ana Andersena, Dostojevske- ga, Sokrata, Platona, Aristote- la, Giordana Bruna, Roussea- uja, Schopenhauserja, Nietsc- heja, Kierkegarda, Leonarda da Vincija, Michelangela in politike Aleksandra Velikega, Julija Cezarja, Kaligulo, Evge- na Savojskega, Friderika Veli-' kega, Robespiera in druge. Med sodobniki so veliko pisali o Fassbinderpevih in Pasolini- jevih tovrstnih dogodivščinah, o Rocku Hudsonu, Andyju Warholu, o raznih pohtikih in generalih. Po sestanku mu je mladi, do novinarjev nezaupljivi Brane Mozetič, ki predstavlja sekcijo Magnus v javnosti in je edini dovolil objaviti svoje ime, po svoje razložil izraz gay; »Izraz homoseksualec se je pojavil sredi 19. stoletja v medicinske namene. Tisti homoseksualci, ki niso skriti, se imenujejo ga- yi. Beseda pomeni vesel, rado- sten, radoživ.« Mozetič je sicer eden najbolj uveljavljenih mladih sloven- skih pesnikov, izdal je več pes- niških zbirk, je prevajalec, si- cer pa svobodni kulturni dela- vec. »Mislim, da je slovenska mentaliteta takšna, daje zanjo že spolna vzgoja tabu, kaj šele drugačna nagnjenja.« Moji sogovorniki so ostali predvsem Goran, Jože in Pe- ter (njihova imena so spreme- njena). Težave naših gayev Kakšne so vaše poglavitne težave? Goran: Težava je predvsem civihziranost. Ne razumejo, da je to del našega življenja. V gay življenje je zajeto vse, ne le spolnost. Tudi kultura. Po drugi strani je mentaliteta družbe zelo konzervativna in je to še vedno tabu tema. Gayi se bojijo psihičnega pritiska v službi, šoh, družini. Jože: V tisku se ogromno pi- še o gayih, vendar preveč pos- plošeno. Tako enostavno ne pride na dan tragika, ki jo do- življajo posamezniki. Prepuš- čeni so samemu sebi. Goran: Ko so doma izvedeli za moje nagnjenje, sem zaradi psihičnega pritiska in zaniče- vanja moral dom zapustiti, če- prav sem imel šele 17 let. Pre- prečih so mi dostop do hrane in pribora, ker so se bali, da bodo dobili aids. Mama me je zaničevala pred sosedi in so- rodniki, tako da sem se bil pri- siljen izsehti iz rojstnega kraja. Peter: Moji starši sumijo. Name izvajajo čedalje hujši pritisk. Dobil sem občutek, da želijo, da bi čim prej zapustil dom. Svoje nagnjenje, za kate- ro ve le nekaj ^udi, absolutno skrivam, ker mislim, da bi lju- dje to sprejeh zelo negativno. V službi še nihče ne sluti in nimam težav. Lahko rečem, da je v bistvu zelo težko skrivati svoje nag- njenje. Z nikomer se ne moreš pogovarjati sproščeno. V druž- bi, še posebno, ko govorimo o ženskah, vedno pazim, da ne bi rekel kaj takšnega, kar bi odkrilo moje nagnjenje. Zato se nikoh ne počutim sproš- čeno. Kako delujete, kako ste or- ganizirani? Brane Mozetič: Spadamo pod Študentski kulturni cen- ter. Delujemo od aprila 1984, ko je bil na pobudo posamez- nikov organiziran festival gay kulture s predavanji, filmi, di- skusijami in z razstavo gay pu- blicistike. Istočasno je izšla publikacija o homoseksualno- sti in kulturi. Takrat seje začel prvi gay klub. Festivala leta 1985 in 1986 sta imela podob- no vsebino. Leta 1987 ga ni bi- lo, ker je dopisnik Politike pi- sal o »kongresu« in se spraše- val o njegovi umestnosti zara- di nevarnosti širjenja aidsa, ki nai bi bila še večj^ zaradi med- narodne udeleži di ,1988 je delo ^ Članstva ninij delo v sekciji ljudie. Za kaj se v sej te, kaj delate? Goran: Ob sn imamo delovij »Posameznik vsem izogne o) v trajni spolni % rem nasprotne] spola. Če ne mei nih partnerjev i v telesni stik s| mi osebami, ne hov spol, se niit ti. Tu velja isto| preprečevanje d nalezljivih bole sta menjavanje prostitucija g\ nika.« Prof. dr. Marj V glavnem prip gram za naš diši za naš bilten »( pravljamo tudi proti aidsu, okrogle mize o smo zloženko, ks vati pred aidson pisane in telefoni samezniki iz dnj s podobnimi sku| ni. Smo člani mj ganizacije ILGAi jemo tudi njihovi Dajemo tudi raz! ve, ki jih nato uresničevati v i Predlagali smo, i se v ustavo uvi diskriminiranja j no usmerjenost budo je ZSMS vJ program zahtevo ko sklepali zakor mi istega spola i kazenskega zako terih delih Juge homoseksualni odraslimi kot kaž Lani smo z Jezb stirali proti preg| v Romuniji. Kako se kratkd ših nedeljskih a čanjih, ki jih ii z lezbijkami iz Koliko se vas zb Disko kot diski na 14 dni, predv lezbične filme. P do 200 moških ir žensk. Disko je d seveda ne vemo, Zaradi tebe bedim, ko tudi ti bediš v dolgih nočeh, predaleč od mene, preblizu drugih. Shakespeare: Prijatelju Prej ko jaz si ti omagal da v praznino le še vpijem kam bom misli zdaj polagal kje naj si roke spočijem s čim naj solze si izmijem Brane Mozetič Iz pesniške zbirke Modrina dotika »Če sta dva moška med se- boj nečista, kaznujte oba, če pa obžalujeta in se poboljša- ta, ju pustite, ker je Alah do- brotljiv in usmiljen.« Mohamed 4. sura Korana Kaj mislite o liomoselcsuaKi Slovenski krščanski demokrati - Janez Li je zadeva vsakega posameznika, vsak človek in kot tak lahko dela kar hoče. V tem nimam ukrepati oz. karkoli prevzemati proti njim.«. Socialistična zveza - Slavko Pezdir: »To j človekove osebne opredelitve in mislim, dai tična organizacija ne more drugega reči, kot, d kovo osebno življenje ne spušča. Mislim pa obdobje, ko smo gledali z obsojanjem na td nami in kot je rekel Shakespeare: »Vse, kar j« mi ni tuje.« ZSMS - Robert Polnar:' »V svojem progi opredeljeno temeljno človekovo pravico spo nosti. Kaj se da konkretno narediti za hoi v občini je seveda vprašanje, dejstvo paje, da vedno zavzemala in v konkretnih primerih tu če bi prišlo do diskriminiranja teh ljudi.« Zeleni Slovenije - Jože Jarh: »To je vi posega v izrazito intimnost vsakega posameJ v tern kontekstu tudi razmišljamo, da obstoj' daja povsem uspešno rešuje ta problem, saj i problem homoseksualnosti v izven-zakonske Slovenska demokratična zveza - Miro Gra jih okolje bolj toleriralo.« ZKS-SDP- Željko Cigler: »V naši stranki sf je potrebno zagotoviti življenje v katerem ' ljudje vse svoje različnosti, različne načine ži^ sto in svobodno uveljavljali. Usmerjenost v veka je njegova invidualna intimna oprede imajo homuseksualci enak položaj.« Socialdemokratska zveza Slovenije - Sil' venšek: »Vprašanje homuseksualnosti oz. ljuO nimi homuseksualnim nagnenji je zame zej vprašanje človekovega bivanja. Temu probl morali prisluhniti kot ljudje. Kaj več o tej ^ mogel povedati, ker se ne čutim dovolj stroJ takšna vprašanja.« SIMONA SlJTOM 15. MAREC 1990 - STRAN 17 jjioseksualcev ali lezbijk. Pri- jj^ajo iz vse Slovenije, Jugo- slavije, iz Italije in Avstrije, predvsem pa iz Slovenije. Kako ocenjujete vaš polo- iaj v primerjavi z drugimi ju- goslovanskimi republikami fin tujino? Jože: V primerjavi z drugimi 'republikami je veliko boljše, pri nas niso nič slabše zakon- glce možnosti, zato pa je težava jjovenska mentaliteta. Pro- jjlem Slovencev ni razgleda- nost. Razmišljajo eno, govori- jo drugo, delajo pa tretje. Za- icaj sem to rekel? Mislim, da gta prisotna homofobija in sprenevedanje. Pri gayih ne gre zgolj za spolnost, tukaj je lahko prisot- na tudi močna čustvena vez. Gay nisi iz pokvarjenosti, am- pak je to del tebe. ) Kako je s tistimi homosek- sualci in biseksualci, ki ima- ' jo družine? i Jože: Omejeni so zgolj na i spolne stike, sicer jih tukaj ni. j To je tista necivilizirana spol- nost. Ne zahajajo niti na Mag- , nus niti v disko, ampak si naj- i dej o partnerje drugod. I Kakšni so medsebojni od- nosi med gay in lezbično sek- cijo? Koliko je resničen stereotip, da so homoseksual- ne osebe do nasprotnega spo- la sovražne? Goran: To sploh ni res. Za- sebno smo zelo dobri prijate- lji. Organizacijsko pa smo tako razhčni, da se ne da delati sku- paj. Na primer »aids«. Zane- sljivo se najdejo tudi ekstremi, kot povsod. Homoseksualce povezujejo z razuzdanostjo. Kako posa- mezniki skrbijo za preventi- vo v času aidsa? Ali jih do- volj, ustrezno vzgajate in sez- [ttanjate? Jože: Največ so na področju aidsa v svetu naredile ravno homoseksualne organizacije. To je priznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija, WHO. Glede nevarnosti aidsa so najbolj razgledani homo- seksualci. V tujini je ravno med homoseksualci zaznavno upadanje števila obolelih. V Sloveniji je že nekaj smrtnih žrtev in več bolni- kov. So se med njimi znašli tudi vaši prijatelji ali znanci? Jože: Tega ne vemo. Kako sprejemajo svojo ho- moseksualnost tisti, ki jih po- znate? Goran: Zelo različno. Neka- teri so se s tem sprijaznili in s tem živijo. Drugi živijo v stal- nih depresijah, nekateri pa po- skušajo to v sebi zatreti. Več ali manj smo zaradi vzgoje vsi doživeli vsak svojo travmo. Vaše prireditve so bile do- slej vsestransko odmevne. Kaj pripravljate? Goran: Znova poskušamo oživeti gay festival, pripravlja- mo dneve gay filma v Cankar- jevem domu in novo številko Gayzina. Vabimo razne gay skupine, ki se ukvarjajo s tea- trom in kabaretom, in priprav- ljamo gostovanje gay radijske Postaje iz Nemčije. Koliko vas moralno podpi- rajo ali vam pomagajo hete- foseksualci? Jože: Tudi takšni so. Niso iz- jeme, kar veliko jih je. Pogovor so ves čas prekinja- li telefonski klici z vseh ve- trov. Nekateri so še vedno pre- gledovali prispelo pošto iz do- '^ovine in tujine ter hstali po tujih revijah, predvsem po ti- stem obhkovalsko brezhib- nem Gay Pied. Iz Magnusa sem odhajal oborožen z razno- liko hteraturo in spoznanji. »Polteni odnosi z živaljo, mrličem ali osebami istega spola, moškega z moškim, ženske z žensko, se kaznujejo s sežigom po predhodnem od- sekanju glave.« Bavarski zakon, ki je veljal do leta 1813 Novi najemni grasčalii Celjski stari grad zavzeli podjetniki Celjski stari grad ima spet svoje najemnike. Mar- janu Babiču, ki je nudil go- stinsko ponudbo doslej, se je iztekla pogodba in ker ni izpolnjeval vseh potrebnih pogojev za nadaljevanje svojega dela, so v turistič- nem društvu Celje, ki upravlja z gradom, objavili ponovni razpis. Med deveti- mi prijavami so za nove na- jemnike izbrali Branka Be- zenška, Marjana Čretnika in Alojza Mlinarica, ki bodo združili kapital in se lotili velikega projekta, s kate- rim naj bi gradu spet vrnili nekdanjo slavo... »Želimo, da bi Celjani spet spoznali, kaj je Stari grad,« je povedal Marjan Čretnik, ko je pojasnjeval, kakšen je bil pravzaprav osnovni mo- tiv, da so se trije prijatelji lo- tili tako velikega projekta. Gostinske prostore v gradu bodo prenovih v stilu, ki bo spreminjal na čase celjskih grofov. Uredili bodo osred- njo restavracijo, ločili od nje točilni pult, uredili še dve posebni sobi, v zgornjem nadstropju pa zgradili novo sodobno kuhir\jo. Da se bodo obnove lotili temeljito, napovedujejo tudi z ostalimi načrti. Uredili bo- do namreč okohco gradu, postavih okrepčevalnico in prodajalno spominkov, na- mestili na Friderikov stolp panoramske daljnoglede, s pomočjo alpinistov očistih zidove plevela, uredih Peh- kanovo pot, namestih ob nje- ni klopi in uredih razsvetlja- vo, zunaj obzidja pa uredih eno ali dve teniški igrišči. »Prenova seveda ne bo zaključena v enem ah dveh mesecih. Za začetek bi radi uredili najosnovnejšo go- stinsko ponudbo, do maja pa bi radi namestili novo kuhi- njo. Od tistih, ki jim ni mar, kaj se s starim gradom doga- ja, bi predvsem radi nekćo strpnosti, upamo pa, da bo- mo imeli kmalu kaj pokaza- ti,« je povedal Branko Be- zenšek, ki ga je s komentar- jem, zakeg so se odločili za »španovijo«, dopolnil še Alojz Mlinaric. »Vsekakor smo se za družabništvo odlo- čih zaradi kapitala. Tako ob- sežnega projekta ne bi zmo- gel posameznik. Kljub zna- nemu slovenskemu prego- voru, ki tovrstna sodelova- nja opisuje s senčne plati, smo optimisti. Smo namreč stari prijatelji in ob korekt- nem odnosu vseh se ni bati. da nam ne bi uspelo. Vse pa je seveda odvisno od obiska. Res smo se zadeve lotih tudi zaradi nostalgične želje, da bi bil grad spet tisto, kar je bil nekoč, vendar nam je os- novni motiv dobiček.« Pomladanska sapica nam torej prinaša tudi podjetnike drugačnega kova, takšne, ki so za kanček bolj ambiciozni oziroma takšne, ki gredo v večja tveganja. Novi celjski najemni graščaki so pripra- vih program, ki je komisiji turističnega društva n^bolj ustrezal in ki najbolj zadovo- ljuje vse potrebe po kvahtet- ni gostinski ponudbi, kako- vostnem izboru kulturnih in turističnih prireditev in osta- hm zahtevam iz razpisnih pogojev. Upajmo, da bo tret- ja najbolje obiskana turistič- na in kulturno zgodovinska znamenitost Slovenije poslej spet privabljala Celjane. R.PANTELIČ Branko Bezenšek, Marjan Čretnik in Alojz Mlinaric, novi najemni graščaki celjskega gradu. Krvava drama teharij Lašico - Huda iama Laško je najbolj znano po termalnem zdravilišču, ki je že mnogim vrnilo zdravje ali pa jim vsaj ol^šalo bolečine, po pivu z glavo zlatoroga na nalepki in zadnje čase še po prazniku piva in cvetja, ki pritegne številne turiste tudi iz sosednjih držav. Manj lju- di ve za rudnik premoga, ki so ga že izčrpali in ga leta 1942 zaprli, najmanj za žrtve, ki so končale v opuščenem jašku. Samo te so me zanimale, ko sem se v ponedeljek pete- ga junija odpravil v ta del Savinjske doline. Vsa Huda jama je staro ru- darsko naselje, komaj tri ki- lometre oddaijeno od Laške- ga. Tu je bilo prizorišče veh- kega pomora ljudi, ki so na- šli grob v opuščenem rudni- ku. Zmetali so jih v jašek, ki nosi ime po sv. Barbari. Če se pripeljete iz Celja, vas tik pred Laškim promet- ni znak opozori na stransko cesto, ki zavija v desno. Vozi- ti je treba pod železniško progo. Podvoz se zdi tako ni- zek, da sem se zbal, če bom prišel z avtom skozenj. Vozil sem proti Barbari. Strah me je bilo novih od- kritij in spoznanj. Dokler sem verjel, da je življenje preprosto, da je že vse znano in izmerjeno, dokler sem za- upal učiteljem, ki so mi sh- kah preteklost samo v svet- lih barvah in obljubljah pri- hodnost v rožnatih, mi je bi- lo živijenje lažje. Ko mi je načel zavest črv nejevere, so pa zazevale v njej praznine, ki sem jih moral napolniti z resnico. Spoznal sem, da nobeni ne morem priti do dna. Komaj odkrijem eno, že zadenem ob drugo plast. Tokrat sem se bližal jašku Barbara. Okolja tam nisem poznal, vedel sem le, da je opuščeni rudnik ob potoku Rečica, nekje ob zgornjem toku. Ustavil sem se pred manjšo zasebno gostilno, pred kate- ro je stal starejši možak. S tujimi ljudmi mi je bilo zmeraj težko načenjati pogo- vor, posebno neprijetno mi je bilo spraševati po stvareh, ki so vzbujale vs£y nezaupa- nje, lahko pa tudi bolečino in jezo. Nekje sem moral začeti, zato sem ga povprašal za sta- ri rudnik, ki naj bi bil sedaj zaprt. Čudno me je pogledal in brž mi je bilo jasno, da ve, čemu sprašujem. Naz^ ni- sem mogel, pa sem mu pove- dal kar naravnost, da bi rad popisal dogodke iz prvih me- secev po vojni. Sedaj rne je imel za novi- narja Mladine, saj je bil pre- pričan, da le Mladina piše o takih dogodkih. In se je odprl in začel pripovedovati. Povedal mi je, da je bil tu- di sam knap in da je delal v rudniku. Ža jašek Barbara je dejal, da je prav v rudni- škem naselju nad vasjo Hu- da jama. Tam, je dejal, še vedno živi nekaj knapovskih družin, največ pa je prise- ljencev z juga. Vas Huha ja- ma je bila med vojno izrazito partizanska, mnogi vaščani so bih v partizanih, po vojni pa pri Knoju. Podvomil je, da bom dobil željene podat- ke, ker da je ljudi strah in se boje govoriti o prvih povoj- nih mesecih. Rekel je, da so se še dolgo po teh črnih dneh širile po Rečici in Hudi jami govorice, da se bodo Hrvati maščevali za poboj svojega rodu. »Veste,« je dejal, »da se je vse to dogajalo prav pri nas, je kriva železnica. Partizani so ustavili vlak na odprti progi, spravili z njega ubež- nike, jih odpeljali v jašek Barbara in pokončah. Niso jih streljali, po deset so jih povezali skup^ in jih pahnili v globino. Izpraznjene vlake pa so domačini oplenih.« V kratkem pogovoru mi je odprl možak nova spozna- nja. V prvih povojnih dneh je železnica resnično odigra- la pomembno vlogo. V Zida- ni most so se stekale ubežne vojske in civilno prebival- stvo z Dolenjske in Hrvaške, potem pa skušale priti na- prej proti Celju in Mariboru. Železnica od Zidanega mo- sta do Celja predstavlja na- ravno past, saj sta proga in cesta speljani po ozki dohni ob strugi reke Savinje. Bil je nevaren del poti, kjer ni bilo izbire, in prav tu so prišli v roke partizanskih enot. Z vlakov so jih vozih na mo- rišča v Hrastnik in v Hudo jamo, nekaj pa tudi v taboriš- če na Teharje. Okolica železniške proge med Zidanim mostom in Ce- ljem je polna naravnih jam in rudniških jaškov, zato bo za večino ostala skrivnost o številu morišč, predvsem pa ne bo mogoče niti približ- no oceniti števila pobitih. Znani so le tisti kraji in jame, kjer so živeh ijudje. Množič- nih pobojev v naseljenih kra- jih ah v bližini njih ni bilo mogoče skriti, in čeprav so ljudje desetletja molčah iz strahu, so še žive priče en- krat vendarle spregovorile. So pa tudi jame na samotnih krajih, za katere nikoh ne bo- mo izvedeli, kaj skrivajo. Marsikaj pa bo sčasoma gotovo še prišlo na dan. Kdo- ve kJe bodo zanamci po nak- ljučju odkrivali ostanke tru- pel. In koliko bodo našh za- piskov prič, ki danes nihče ne ve zanje. V naravi ljudi je, da skušajo ohraniti spomin na pomembne dogodke in pišejo dnevnike, zato ne ver- jamem, da ni bilo nikogar, ki bi v strašnih dneh zapisoval, kar je videl ali shšal. Manj verjamem v arhive, ki so v kulturnem svetu os- novni in najzanesljivejši vir za pisanje zgodovine. Po iz- kušnjah in spoznarijih, ki sem jih nabral pri iskanju resnice o taborišču na Tehar- ju, se nagibam k prepriča- nju, daje bila oblast nad živ- ijenjem in smrtjo tisočev prepuščena ljudem, ki si ni- so delali zapiskov o pobitih. Vodih so jih sovraštvo, maš- čevalnost in občutek moči, ravnah pa so se po pravilu, da raje deset preveč kot ene- ga premalo. Ko je partija obračunavala s političnimi nasprotniki, življenje ni ime- lo nobene cene. Čimmanj na- pora pri kopanju grobov je bilo edino načelo pri izbiri morišč, zato so likvidatorji napolnih s truph nemške strelske jarke in protitan- kovske pasti, naravne jame in opuščene jaške, ko je zmanjkalo teh, so si pa mora- li obsojenci sami izkopati grobove. Če so kaki dokumenti ven- darle bili, so nedosegljivi ali pa so uničeni. Tudi Janez Vi- potnik, ki je poučen, piše v svoji knjigi, da so uporab- ljali partizani pri »sojenju« poimenske spiske žrtev. So danes v cekajevskih arhivih ah pa v arhivu repubhškega sekretariata za notranje za- deve ali pa so preprosto izgi- nili, ali pa so v »privatni« la- sti? Težko je verjeti, da ne bi vodile zapiskov o premikih in o vsakodnevni dejavnosti enote Knoja. Če so jih, so nji- hovi arhivi danes nekje v Be- ogradu; vsekakor pa so zapr- ti za javnost. Zanesljivi vir podatkov so za sedaj le žive priče, zato sem jih iskal. Čeprav mi mo- žak pred gostilno ni pustil dosti upanja, sem se odpeljal proti Hudi jami. Najprej sem se ustavil pred osamljeno kmetijo, kjer je sedela pred hišo starejša ženska. Bila je vzravnana in samosvoja na prvi pogled. Nič nisem ovinkaril, kar na- ravnost sem jo vprašal po ja- šku Barbara in o dogodkih v zvezi z njim takoj po vojni. Ženska je rekla, da se ne strinja s tistim, kar se je do- gnalo takrat, čeprav se je tu- di sama udeležila vojne na partizanski strani. Naštela mi je nekcU imen: Alaufa, Brečka, Laha, Starca in Pavčka, ki so bih takrat v enotah Knoja in gotovo ve- hko vedo o dogodkih. Doda- la pa je da, kolikor ve, nobe- den od vaščanov ni bil udele- žen neposredno pri pobija- nju. 18. STRAN - 15. MAREC 1990 PISMA BRALCEV Spoštovano ureilništvo, na vaše javno vprašanje v NOVEM TEDNIKU, dne 8. marca odgovarjam naslednje: 1. Ne zdite se mi prav nič vsiljivi z vašimi vprašanji. Vedno sem smatral, da je prva dolžnost nosilcev družbe- nih funkcij odgovarjati na vprašanja, ki zanimajo javnost. Škoda, da mi dosedaj niste dah več pravih možnosti! 2. Zavračam v vašem vprašanju vsebovano poenostav- ljeno oceno, češ da je Celje na robu »mariborskega gospo- darskega sesutja«. Že res, daje celjsko gospodarstvo v vse težjem poležzgu. Saj vendar deluje znotr^ slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Le to pa se v tem trenutku nezadržno bhža polomu. Za Celje obstajata dve možnosti. Nihče ga ne more zaščititi pred splošnim zlomom, če bo do njega prišlo. Če pa se bo po čudežu uveljavila pot ozdravi- tve jugoslovanskega oziroma posebej slovenskega gospo- darstva, ima celjsko gospodarstvo po moji oceni boljše možnosti kot primerjalna okolja. V to smo vložih v Celju ogromno naporov, ^ekateri znaki primerjalno uspešnej- šega prehoda preko »reformskega mostu« že obstajajo. Drugi se bodo, seveda v okviru pozitivne opcije, pokazah v prihodnjih letih. Zanimivo je, da nekako nočete pisati o tem, da seje Celje premaknilo v zadnjih letih pri ustvar- jalcu družbenega proizvoda iz osmega na četrto mesto med slovenskimi občinami. Zato moramo še naprej vztra- jati na poti selektivne politike partnerskih iskarč rešitev in pri tem stopr\jevati odločnost spreminjanja razmer v podjetjih samih. Pomembno je, da smo pri tem vsaJ za korak pred drugimi. Razumljivo je pred nami trnjeva pot. Žehm, da bi bila pri premagovaryu le te uspešna tudi naslednja ekipa. Prav tako sem prepričan, da je treba delovati s predpostavke, da bo pretehtala optimistična varianta gospodarske reforme. Sem proti prihvarvju olja na oger\j malodušnosti in rušilne nervoze. Na tem vztrajam do konca, pa čeprav vem, da si s tem ne bom ustvaril popularnosti. So pač v modi velike prazne besede, ne pa vztr^no delo. * 3. Pri lajšanju kriznih razmer in iskanju rešitev, ki bi bile primerjalno z drugimi gospodarskimi okolji učinkovi- tejše, pri svojem delu ne dosegam magičnih 24 delovnih ur na dan. Preprosto vam žehm povedati le to, cenjeno ured- ništvo. Težko boste našh ljudi, ki bi mi lahko dajah prepro- ste lekcije iz odnosa do dela in vlaganja vsega razpoložlji- vega časa v razreševanje problemov, za katere sem bil kjerkoh zadolžen. Tudi teamsko sem znal vedno delati v svoji praksi. Spoznal sem namreč, da več glav več ve in da je prav skupinsko delo največji garant kontinuitete in rezultatov dela. Seveda pa lahko vsak team naredi le tohko kolikor mu dovoljujejo okohščine. To poudarjam zato, da bi bih vsi skupaj reahsti pri oceryevanju možnosti razreše- vanja kriznih razmer. Razmer, ki nam jih je od zunaj vsiljeno živeti. Sedeča ekipa je kruto vkleščena v ozke možnosti lajšanje kriznih tegob ljudi in, rekel bi v prispo- dobi, čimbolj posrečenega improviziranja med dvema ognjema podir^očega se starega sistema in konfuznostjo vseh, poudarjam prav vseh, novih modelov razreševarxje krize. Zato predlagam vsakomur, da se ne slepi z iluzijami o patemahstičih voditeijih - odrešenikih s čarobno pahco v rokah itd. Za Vraga je že menda jasno, da bomo morah poprijeti vsi skupaj, vsak na svojem koncu in vsepovsod tam, kjer je že podana možnost izboljšav. Preprosto ne gre več, da bodo nekateri delah bistveno manj kot je r^jihova delovna obveznost, manj ko pa bo pokrilo nekaj posamez- nikov, od katerih se črno na belem in dobesedno zahteva 24 urno delo. 4. Res je, da pomagam v Razvojnem centru pri iskanju novih orientacij. Verjetno predvsem zato, ker je razvijanje intelektualnih storitev pomembno tudi za razvoj Celja, so mi vsi trije zbori občinske skupščine to formalno dovolih s posebnimi sklepi. Razvojni center zelo dobro poznam, ker sem ga vodil 10 let in mi zato pomoč pri r\jihovem delu ni nekaj tujega in zelo težko obvladijivega. Ker se zave- dam, da me na tej točki pred javnostjo dobesedno zashšu- jete, te pravice vam razumljivo ne oporekam, vam povem, da sem sistematično angažiran na tej problematiki od 6. do 8. ure gutraj. Ker sem se obvezal, da bom sodeloval še kakšne pol ure več na dan, se izmenoma še angažiram po potrebi v popoldzmskih in večernih urah. Vse v okviru mojega rednega 12 urnega delovnika in v okviru rednega dela ob sobotah dopoldan. Upam, da razumete moj inte- res, da se po izteku mandata nekje zaposhm in da se moram za to tudi nekohko potruditi. So namreč primeri, ko so ostah ljudje po izteku mandata brez službe in ni bilo to nikomur nič mar. 5. Izvršni svet ima enajst članov, od tega so trije pod- predsedniki. Ob izteku sedanjega mandata si morajo vsi poiskati možnost zaposhtve izven Izvršnega sveta in si s tem zagotoviti socialno varnost. Ob razrešitvi podpredsednika je skupščina na isti seji imenovala novo podpredsednico, zato da ne bi bilo to področje niti en dan nepokrito. Le-ta je bila ravno tako na občinski skupščini že leta 1987 imenovana za funkcionarja - namestnico predsednika Občinskega komiteja za druž- benoekonomski razvoj, ki je istočasno tudi podpredsed- nik Izvršnega sveta. Torej je bila ta čas neposredna sode- lavka razrešenega podpredsednika. Člani izvršnega sveta in delegati skupščine so ocenUi, daje delo uspešno oprav- ljala in je zato rojena izvohtev najbolj primerna kadrovska rešitev, ker hkrati omogoča tudi kontinuiteto dela do novih vohtev. O funkcionalnem usposabljarvju predsednika IS so člani IS odločih na svoji seji in temu primemo tudi organizirah svoje delo. Spoštovano uredništvo, saj razumete, da sem moral odgovoriti malo obširneje in neposredneje. Je že tako, da so to časi lovopusta in mode iskanja grešnih kozlov, ki naj bodo demonstrativno žrtvovani za vse mogoče zablode preteklosti in v uteho ljudem. Pri tem pa so insinuacije ter celo neresnice glavna osnova obračunavary. Zahvaljujem se vam za pozornost in možnost, ki ste mi jo dah, da sem lahko stvari pojasnil javno, pa čeprav v skrčeni obhki. TONE ZIMŠEK Predsednik Skupščine občine Celje ODMEVI Tuili na Celjskem lahko In smo primorani kmetovati S polno odgovornostjo iz- javljam, da v vseh vzorcih ži- vil živalskega izvora v pro- metu v letih 1989 in 1990, ki so bih pregledani na težke kovine, hormone, antibioti- ke in druge strupene snovi, ni bilo prekoračenih dovolje- nih vsebnosti po naših ve- ljavnih predpisih. Dokumentacija o teh prei- skavah se nahaja v našem strokovnem oddelku za higi- eno živil živalskega izvora. Tovariš Černej piše v ime- nu društva. Za to dejavnost smo poo- blaščeni od IS občine, ki od- loča o naši nestrokovnosti oziroma nemoralnosti. Do sedaj ni bilo to nikoli pod vprašanjem. BRANKO HUS, direktor Zavoda za živino rejo in veterinarstvo Celje Revolucija med okupacijo Zelo mije žal, da se moram oglasiti, vendar drugače ni šlo. Publicist Miha Kovač je namreč pri svojem komen- tarju ob pravkar izšh knjigi Trilogija: Vetrinje, Teharje, Rog (Mladina, 23.2.90) padel v osnovno zanko črnobelega slikanja, ki ga sicer v svojem tekstu kar nakajkrat skritizi- ra. Ponavlja nam namreč os- novni agitpropovski obrazec črne in bele skrajnosti. Na eni strani so domobranci s svojo »klerikalno pobož- nostjo«, na drugi pa boljševi- ki (kaj »boljševiki«, komuni- sti!) s svojo vojščaško izkiju- čujočnostjo. Ker se M. Kovač ujame v to poenostavljeno ideološko mrežo, ki vzvišena visi izven krutih »dogodkov na terenu«, tudi ne more raz- umeti, zakaj so domobranci šh tako »pohlevno« v smrt. M. Kovač seveda misli, da za- radi vere. Očitno se še nikoli ni uda- ril v glavo, npr. tako, da bi bil na robu nezavesti, kajti šele tako bi lažje razumel, da večdnevno kruto pretepanje in psovanje, zaradi katerega so bili ljudje grozno razme- sarjeni in polomljeni, odvza- me človeku (ne le vernemu) vso voljo do življenja. In v takšnih skrajnih primerih, ko v resnici z vsemi svojimi čutili ne vidiš več prav nobe- nega izhoda, si (za)želiš samo še čimprejšnjega konca ne- opisljivih tortur. Trilogija o tem dovolj pove, le vživeti se je v takšne eksistenčno mejne situacije skorajda ne- mogoče, če nimaš niti pri- bližno tovrstnih izkušenj. In ker jih Kovač očitno nima, piše potem takšne neumno- sti. Pa čeprav mu tudi brez izkušenj tega ne bi bilo po- trebno poudarjati. Neumnosti tudi zato, ker mu očitno manjka osnovne- ga pregleda o medvojnih do- gajanjih. Kako more namreč zapisati temeljno neresnico, da se je državljanska vojna »končala s proletarsko revo- lucijo«?! Zgodilo se je na- mreč ravno povsem nasprot- no. Državljanska vojna je si- nonim za revolucijo. In v Sloveniji se je z revolucijo začelo že poleti 1941. Naj vendar M. Kovač prebere uč- benik za 8. razred OŠ, pa mu bo jasen vrstni red dogod- kov. Od poletja 1941 do po- letja 1942 se je v Sloveniji zgodilo vse usodno in ključ- no. Komunisti so v tem za- četnem, zaradi okupacije iz- redno občutljivem, obdobju pognali v tek vse krvave raz- sežnosti revolucije (pustimo tisto Kovačevo »proletar- sko« ob strani). Do 1. maja 1942 je VOS Zdenke Kidrič likvidirala po Ljubljani 65 ljudi. Naj se pozanima sam, kohko je bilo med njimi oku- patorjev. Vsak atentat je v Ljubljani strašno odmeval. Na Dolenjskem in Notranj- skem so komunisti preko partizanov in partizanskih »vojvod«, katerih duhovni oče je bil Boris Kidrič, pobih do 1. maja 1942 nadaljnih 200 ljudi. Omevi teh umorov so bili, jasno, strašni. Tudi po 1. maju 1942 se je pobijanje go- lorokih nadaljevalo. Celo še bolj intenzivno. M. Kovača ob tem sprašu- jem, komaj kdaj se je organi- zirala protirevolucija. Z rož- nim vencem se vendar proti vsakodnevnemu brezobzir- nemu pobijanju golorokih ljudi ni bilo mogoče ubra- niti. Zato je skrajni čas, da si M. Kovač prebere Črne buk- ve, kjer so vse te neverjetne svinjarije naštete - in so ključ za razumevanje vsega kasnejšega. Knjiga je že v ti- sku (gre za ponatis izdaje Čr- nih bukev iz leta 1944 in v pr- vi polovici marca bo na knjižnih policah po vsej Slo- veniji. Poleg nje pa še knjiga Kri mučencev (o zverinskih umorih duhovnikov). IVO ŽAJDELA Ljubijana Koga žuli Cinkarna? Skor^ ne izide številka ča- sopisa, da ne bi zasledih kri- tike na račun Cinkarne, nje- nega odlagališča v Bukovžla- ku in nove deponije v Za- travniku. Vsi pisci prikazujejo Cinkar- no kot največjega onesnaže- valca na celjskem območju, kar je, ne samo žalostno in krivično, ampak kratkovid- no. Kot dopisnik nekaterih časopisnih hiš se čudim, da celo najdem zapis novinarja, ki, brez da so mu stvari jas- ne, piše raznovrstne stvari okrog Cinkarne. Ne želim Cinkarne kot ta- ke prikazati v svetli luči, kaj- ti reže mi ne preveč debel kos kruha, ampak se čutim dolžnega, da povem, da v Cinkarni namenjamo ogromna sredstva v ekologi- jo, kar pomeni, da vrag le ni tako črn, kot nekateri ome- nj^o. Najprej bi rad vprašal ti- ste, ki na široko govorijo in pišejo o grobiščih v Bukov- žlaku, kje so bili do sedaj in kako to, da se niso prebudili takrat, ko se je odlagališče gradilo, ampak šele seda^, ko se odlagahšče že skoraj zapi- ra in bo tam čez nekaj časa nastala zelenica. Ko pa je Cinkarna začela graditi de- ponijo, ni bilo nikjer videti kakšnih sledov grobišč, pra- vijo strokovnjaki te delovne organizacije in starejši ob- čani. Če je namen iskati krivca, potem so krivi tisti, ki so do sedaj molčali ter se prehudih šele, ko je bilo že zdavnaj prepozno. Kar se tiče onesnaževanja iz deponije Bukovžlak, si lah- ko vsak pogleda dejansko stanje - voda, ki odteka, je neoporečna in poiskus je do- kazal, da lahko v njej živijo tudi ribe. Tozd TiOa se večinoma smatra za največjega onesna- ževalca okolja zato, ker je vidna para, ki potuje skozi filtre. Žal pa, seveda, pozab- ljamo, da se tudi doma kadi iz lonca kadar kuhamo. Strokovnjaki redno merijo onesnaženost zraka na tem območju; le občasno skupne količine strupov nad celjsko kotlino presežejo dovoljeno mejo, kar pa ni čudno, saj je vendar na te območju več to- varn, ki niso poskrbele za či- stilne naprave. Čudno, da glede podtalni- ce nihče ne vidi javnega ko- munalnega odlagahšča - mar se tam izceja med? Ah pa gnojnica, ki jo spomladi polivajo kmetje po travnikih in njivah? Mnogo kritik je tudi na ra- čun novo gržoene deponije v Zatravniku, češ, kaj je vgrajeno v brano. Žal mnogi verjamejo neresničnemu be- sedičeju, da je Cinkarna v to brano vkopala pol krške elektrarne. Pa ni tako! Ves strah je odveč kajti strokov- ne meritve niso pokazale ni- česar, kar bi lahko škodova- lo prebivalcem tam okoli. Se več - na obeh deponi- jah je stalna čuvćyska služba, kar daje vedeti, da vodstvo Cinkarne ni morilska tolpa, ki bi dajala za čuvaje na bra- no ljudi (invahde, ki so zbo- leli na kakršen koli način), da bi še bol zboleli. Pač pa tam delajo ljudje, ki so po- trebni zdravja v čistem in ne- škodljivem okolju. Moram povedati, da so v čuvajnici stare deponije nameščene naprave za mer- jenje PH, kjer se redno spremlja in vpisuje onesna- ženost vode. Nova deponija pa je graje- na strokovno in je v svetov- nem vrhu nsgmanjše možno- sti onesnaženja okolja ter voda. Vem, da mi bo kdo očital, da zagovarjam Cinkarno. To- da, želel sem le zapisati res- nico v širšem smislu, kot to lahko pove človek zaskrblje- nim krajanom, ki hodijo nas čuvaje nadlegovati z vpraša- nji kakšno je dejansko sta- nje. V bodoče bi bilo prav, da bi tisti, ki širijo neresnice okrog Cinkarne, prej pomet- h pred svojim pragom. Cin- karniško dvorišče je čisto. Kdor ne verjame, si n^ po- gleda! FRANC DROBNIČ, splošna varnostna služba Cinkarne Celje Kakšen zrak Celjani vdihavamo ponoči? Kakšen zrak vdihavamo Ce- ljani ponoči, ko n^ bi spah, čeprav nekateri, ki smo vaje- ni spati pri odprtem oknu, zadnjih nekaj let to le malo delamo (spimo, namreč). Problem je v tem, da si tega razkošja (odprtega okna po- noči) že nekaj let ne moremo več privoščiti in torej tudi spimo boij malo. Kako to, da ljudske množice nič ne ukre- nejo, me zanima. Ali smo res postali že tako zelo otopeh? In kaj je z meritvami? Te se vršijo le podnevi in to na me- stu, ki je najmanj onesnažen (v centru mesta npr.) in povr- hu vsega se meri le koncen- tracija žveplovega dioksida. Da bi bilo umestno meriti tu- di koncentracijo drugih pli- nov v zraku (bolj strupenih od žveplovega dioksida) ter, da bi meritve opravljali tudi ponoči, to seveda nikomur ne pade v glavo! V glavo ti- stih, ki so za to odgovorni, za to plačani! Ali ne bi bilo bolje (bolj pošteno mislim), da bi vse odvečne strupene snovi v zrak spustili podnevi, ko imamo nesrečni Celjani možnost kam zbežati (na de- želo k sorodnikom, na naj- višji hrib, itd.), ne pa, da nam y zrak ponoči spustijo vso strupeno svinjarijo, misleč, da je tako bolje, ker se pono- či pač ne vidi naše ne-milo nebo, kako nas ogroža in po- časi zastruplja in nam ne do- pušča, da bi normalno dihali, ampak le čisto, čisto malo: toliko da preživimo. In še to me zanima, kaj je bilo v zraku v Celju sredi ja- nuarja. Jaz sem v tistih dneh imela vse znake, ki so značil- ni pri zastrupitvah (boleča glava v zatilju, omotica, silj^ nje k bruhanju). Ko sem p( khcala na pristojno mest( so me potolažili, da sem ver. jetno na nekatere stvari pr^ občutljiva, zato se naj portif rim. Zaupali so mi še, da imajo res zelo stare meriln^ naprave in da le-te zmorejo ugotavljati onesnaženost zraka le glede ogljikovega di, oksida, za kaj drugega na. mreč ni. O, kaka strahota! Za epilog bi apelirala na vse Celjane, da se mojemu mišljenju pridružijo in od ločno zahtevajo, da se naba- vijo nove merilne naprave za merjenje vseh vrst onesna- ženj in da se bo onesnaže. nost merila tudi ponoči, ng mestih, ki so najbolj onesna- žena (ne v centru mesta, kjer je onesnaženost najmanjša - ni prometa, ni industrije) ter, da bodo nad meritvami bdeh ljudje, ki jim bomo za- upali, da bodo postregli s pravilnimi podatki. Z njimi naj ne bi manipulirali niti politiki niti gospodarstveni- ki, jaz jim namreč ne za- upam. Pa še to! Ekologi, kje ste, in in če ste, prebudite se. Zmenite se že enkrat, ali bo- mo uporabljali evropske ali jugoslovanske standarde. Jaz sem za evropske; iz pre- prostega razloga, ker me je že učitelj v osnovni šoli učil, da spada Jugoslavija v Evro- po! Ce že zaradi drugega ne. Pa tudi zato, da si bodo ne- odločni in mlahavi radijci in televizije! enkrat za vselej na jasnem, kako bodo svoje na- ročnike o onesnaženosti zra- ka opozarjali. Zato še enkrat, kaka strahota! MARIJA D. Celje Logarska dolina Podpiramo pismo tov. Pluta v sobotni prilogi dela o Logarski dolini, zraven pa še nekaj dodajamo. Nekaj sto metrov od Rogo- vilca proti Solčavi že po- pravljajo zemijišče za grad- njo obrtno-industrijskega objekta za razne metalne iz- delke. Pokrita površina naj bi bila 800-1000 ml Lokacija je ob planinski poti, ki pelje z Raduhe (Grohat) in čez Ro- banov kot. Ob glavni cesti. Domačini, s katerimi smo govorili, so sicer zadovoljni, ker pač računajo na nova de- lovna mesta. Ne vedo pa ni- česar o tem, ah je ta lokacija predvidena za tako gradnjo nasploh in ali bo to osamljen objekt. Zato sprašujem, ali je takš- na lokacija v tem prelepem kraju, namenjenem turizmu, umestna? Ali je lokacija skladna z razvojnimi načrti doline, ali ni to grob Poseg v okolje, ali je v soglasju z občinsko politiko za razvoj Solčave, ali je v skladu z na- ravno-varstvenimi predpisi (Savinja, zrak, kovinski zvo- ki, itd.)? Na vsa ta vprašanja od ljudi, s katerimi smo se srečali pri Rogovilcu, nismo dobili odgovora. Verjetno pa bi bil odgovor zanimiv za vse planince in obiskovalce Lo- garske dohne. MARIJA MALEŽIC Valvazorjeva 12, Ljubljana Gospod urednik v mojem cenjenem časni- ku (NT št. 10 z dne 8. III- 1990) je meni neznani avtor v drugo trdil, da sem sodela- vec, po avtorjevem mnenju ničvrednega časopisa, ki ga izdaja ČP Večer. Ta ekphcit- na trditev je zame zanimiva v toliko, ker bi potemtakem moral biti udeležen tudi pri - honorarju. Zato vas spoštovani in nadvse cenjeni urednik mi- lostno prosim, da mi javno posredujete ime avtorja ge- nialne notice ali vsaj nekoU- ko oprijemljivejše podatke PISMA BRALCEV 15. MAREC 1990 - STRAN 19 o tej reči, da bi od nepošte- nih kolegov iz Maribora izto- žil - kakšno paro honorarja. V vaših naporih, da bi bil nioj nekdanji časopis še bolj- ši, bralnejši in sploh, vam že- hm mnogo uspehov, za dra- goceno informacijo pa se vam že vnaprej iz srca zahva- ljujem. JANEZ SEVER, novinar, Celje Dragi kolega Kot predobro veš nam pri Novem tedniku nikoli - niti v tvojih tukajšnjih časih ne - ni uspelo komu v prid pri- čati za dvojna leta. Čeprav gre v tvojem primeru ven- darle za honorar, je stvar pri- bližno ista. Sploh so pa zd^j drugi časi. Zato naj v tvoje dobro avtor podvojene trdi- tve ostane najina drobna skrivnost, zakopana v n^ini, po resnici hlepeči srci. Urednik PREJELI SMO Politično zadružništvo in strankarska kooperaciia Ne vem, kdsg bodo ljudje prišh k pameti, niti k^ naj se zgodi ah preokrene, v tej na- ši dežeh Slovenski, da se za vedno otresemo komunistič- nega fevdalnega dogmatiz- ma in pridemo do spoznanja, kaj je resnična demokracija in pravi plurahzem. Ostah del Jugoslavije ne omenjam, kjer so še vedno na oblasti komunisti - fev- dalni tovariši, kateri drže podtovariše - fevdalne tlača- ne trdo v oblasti. Pri vsem tem je najbolj smešno in žalostno, da veči- na tlačenih podtovarišev se zavzema, da ostanejo še dalje v podrejenem polož^u. Samo ugibam lahko, da ta- ko kot pri seksu oni od zgo- raj del užitka preneso na one od spodaj, kateri zaradi stra- sti ne morejo trezno presoja- ti svojega položaja. V Sloveniji danes, kot nek- d^ po vojni, se ustanavljajo zadruge brez zemlje, imeno- vane politične stranke. Za svoj obstoj in legalizaci- jo pa nujno rabijo primitivne kmete, kooperante - pridne uspešne delavce kateri n^ bi doma za svojo stranko mar- ljivo orali, sejali in žeh. Na jesen pa gotove plodove od- dah brez stranke. Ta bo po- skrbela, da se nihče ne bo zaradi preobilja lastnega mu- kotrpnega dela, preobjedel. Važno je, da člani stranke - kooperanti zadrže šiank h- nijo in pri tem ne zdrsnejo s strankarske. Danes imamo možnost, da se rešimo starega načina iz- koriščanja. Čemu potem sih- ti v novi jarem strankarske- ga članstva. Kot član določene stranke - tej plačujemo članarino. Da o delu in obveznosti ne govorim. Razumljivo je, da boš za svojo stranko glasoval na volitvah. To stranka tudi pričakuje in računa. S tem pa stranki zagotoviš večni vpliv, trdnost in sigurnost v političnem cirkusu. Taka stranka, sigurna sa- ma vase in v izid volitev, dela in se odloča za zgrešene poh- tične in gospodćirske projek- te - katere bomo kasneje vsi plačevali. Kot nestrankarska oseb- nost, pa smo zanimivi za vse politične stranke, ki sodelu- jejo v vohlni paradi. Te nas bodo hotele same od sebe potegniti v politični golaž. Nas seznaniti s politič- nim in gospodarskim menu- jem in specialitetami. In to samo za oddani glas na voh- tvah. Obenem pa se bodo mora- le truditi in dokazovati celi čas svojega obstoja na obla- sti, da so kos političnemu in gospodarskemu vročemu kotlu izpod katerega vsaka stranka sebe kuri in priprav- lja večerjo. Zato, ne kot člani strank, ampak kot resnični svobod- njaki se odločajmo za zdrave pametne programe in podpi- raj mo s svojimi glasovi take stranke, vendar samo za te- koči mandat. Politika je kot hrana, pok- varljiva roba. Vedno istega menija - pa se vsak gost na- vehča. Politični natakarji in strežno osebje pa naj se zave- da, da v strankarsko resta- vracijo ne zahajamo zaradi njih. Odločujoča je postrežba, kvahteta in zmerna cena uslug. Zato predlagam, da v Celju ustanovimo zvezo Sloven- skih svobodnjakov, s svojim klubom in neodvisnim časo- pisom. Član te zveze bo lahko vsak občan. Pogoj je le, da ni član nobene stranke in da je za stalno prijavljen na ob- močju Slovenije. Glede čistoče v narodnem pomenu, pa je zaželeno, da se kot član te zveze vsaj en- krat tedensko skopa in me- nja perilo! Zato pozivam vse občane, katerim še ni zamrl svobod- njaški duh in želja po neod- visnosti, da se mi pismeno javijo, da skupno ustanovi- mo našo zvezo, z našim gr- bom in pečatom. Z lastnim odločanjem, brez vpliva zveze na politič- no podporo te ali one stran- ke. Zveza bo skrbela le za informacije in izmenjavo mnenj njenih članov. Za re- ahzacijo pametnih in potreb- nih sprememb ah dopolnil v pohtičnem bodočem živ- ljenju. Predvsem pa bo skrbela za pravnost in varnost svojih članov v gospodarskem in političnem prizorišču. Kot ustanovitelj te zveze ne pričakujem, da postanem tudi njen predsednik. Moja ideja, vaše pobude in skupni dogovor n^ odloča o daljni usodi te zveze. Hvala za razumevanje in sodelovanje. S spoštovanjem MIRKO NIKOLIČ Milčinskega 5, 63000 Celje Kaj počne z nami PTT Javno vprašanje Janezu Grilu, direktorju PTT Celje Že vrabci na strehi čivkajo o tem, da je PTT eden naj- večjih monopohstov v naši državi, da lahko počne vse, kar se mu zljubi in da mu tudi reformistični Markovič (vs^ doslej) še ni mogel do živega. Spomnimo se le izsi- Ijevalske pozicije, s katere nastopa PTT ob napeljavah telefonov po krajevnih skup- nostih itd. Odgovorni PTT- jevci seveda takšne očitke zavračate kot neutemeljene, žal pa njihovo upravičenost potrjuje vaše vsakodnevno ravnanje z nami, plačniki va- ših storitev. V to so me po- novno prepričale izkušnje, ki sem jih »pridobil« v zad- njem času, ko sem imel pre- cej opravka s celjsko PTT. Več let ste mi občasno po- šiljali nenormalno visoke ra- čune za telefon, čeprav se štejem med povprečne po- rabnike impulzov in skoraj nič ne kličem zunaj celjske omrežne skupine. Ker sem bil prepričan, da plačujem preveč, sem račune večkrat reklamiral, zahteval priklop t.i. kontrolnika, s katerim lahko nadzorujete porabo impulzov in prosil za tehnič- ni pregled celotne napeljave od centrale do mojega prik- ljučka. Vaš odgovor pa je bil vedno enak: da je z mojim telefonom vse v najlepšem redu in da moram takoj po- ravnati račun z zamudnimi obrestmi vred, sicer mi boste telefon izključih. Vseskozi ste mi pridno zaračunavali tudi stroške (neuspešnih) iskanj morebitne napake. Ker ni nad vašo komisijo za reklamacije nikogar, ki bi se mu bilo še mogoče pritožiti in bi ščitil nas državljane pred samovoljo PTT-ja, mi seveda ni preostalo drugega, kot da sem plačeval. Kdo v, kohko časa bi se vse skup^ še vleklo, če ne bi bil oktobra lani po naključju odkril »zanimivosti«: lastnik telefona, ki je bil z menoj na »dvojčku«, je imel tako ime- novano dvojčkovo razdelil- no kaseto nameščeno kar v stanovanju, čeprav vam predpisi nalagajo, da mora biti ta kaseta na ustreznem mestu in zaplombirana, tako da ni dostopna nepooblašče- nim osebam. V nasprotnem primeru je namreč možna zloraba, tako imenovana kra- ja impulzov! (V tem primeru telefoniranje na moj račun!). Naročnik, ki je imel dvojč- kovo kaseto nezaščiteno v lastnem stanovanju, je po- leg tega celo uslužbenec va- še tehnične službe!!! Samo največji naivnež ne bi takoj začel iskati vzročne zveze med temi dejstvi in mojimi nenormalno visokimi računi za telefon. Seveda nisem ho- tel nikogar po krivici obtože- vati. O nepravilnosti sem ta- koj obvestil vašo tehnično službo (tov. Lenka), zahteval pravilno namestitev dvojč- kove kasete in ugotavljanje morebitne zlorabe na moj ra- čun. Vaši tehnični službi mo- ram priznati vehko ažurnost: že čez nekaj dni je prestavila kaseto na varno mesto. Za PTT Celje je bil s tem moj primer ad acta. Sam pa ven- darle nisem mogel kar tako pozabiti na astronomske ra- čune za telefon, ki sem jih plačeval nekaj let. Moj sum, daje bilo nekaj hudo narobe, se je še okrepil potem, ko se je moja poraba impulzov po prestavitvi dvojčkove kasete močno zmanjšala, čeprav ni- sem telefoniral nič manj kot pred tem. Toda direktor celj- ske enote PTT Ivan Slamnik mi je k^ hitro izbil iz glave upanje, da bom dosegel še k^ več kot to, da ste odpra- vih očitno tehnično nepravil- nost in me tako zaščitih pred morebitnimi bodočimi zlo- rabami. Njegov odgovor: za nazaj se ne da ničesar ugoto- viti in dokazati, zato bi bila vsaka moja zahteva za povr- nitev previsokih računov ne- utemeljena. V znak dobre volje pa mi je znižal računa za lanski september in ok- tober. Nekako sem se že sprijaz- nil z dejstvom, da se s poštni- mi mhni na veter nima smi- sla boriti, pa sem že spet trčil z njimi: zaradi presehtve v drugi konec mesta sem za- prosil za prestavitev telefo- na. Čeprav PTT s tem ni imel nikakršnih materialnih stro- škov (tudi do mojega novega stanovanja je bil že prej na- peljan telefon) in sta vaša uslužbenca priklop opravila v pičhh 5 minutah, ste mi za presehtev zaračunali mast- nih 1.141,00 dinarjev - kon- vertibilnih seveda! Delavka vaše službe za naročniška razmerja mi kljub veliki pri- jaznosti ni znala prepričljivo pojasniti, zakaj tako visok račun. Ljubeznivo pa mi je dala vedeti, da se mi ne spla- ča butati z glavo v zid in naj lepo plačam, če hočem imeti telefon. Kaj sem hotel, upo- števal sem njen dobrohotni nasvet... Kot najodgovornejšemu možu PTT na celjskem ob- močju pa vam ob vsem napi- sanem vendarle zastavljam nekaj vprašanj: - Kakšen nadzor ima PTT Celje nad telefonskimi insta- lacijami, ki jih vzdržuje in kako ščiti svoje naročnike pred morebitnimi krEgami impulzov na njihov račun? Moj primer d^e slutiti, da ta nadzor ni ravno popoln in da vsi deh omrežja niso zaščite- ni pred morebitnimi posegi nepoklicanih »telefonistov«, tako kot to zahtevno zako- nodaja in vaši interni pred- pisi! - Kako pogoste so sploh na našem območju tako ime- novane kraje impulzov in ka- ko ukrepate proti tistim, ki jih odkrijete, zlasti če so to uslužbenci PTT. (Ti se pač najbolje spoznajo na stvari in dejstvo je, daje največ po- tencialnih tatov impulzov prav med njimi) - Na kakšen način PTT sploh jamči svojim naročni- kom, da plačamo tohko im- pulzov, kot jih dejansko po- rabimo? - Ah se vam ne zdi potreb- no, da bi mi povmih vsaj de- nar, s katerim sem vam pla- čal n^manj 2 tehnična pre- gleda celotne instalacije - če- prav med temi pregledi niste ugotovih očitne nepravilno- sti in sem jo moral odkriti sam? (plačal sem delo, ki ga niste korektno opravili: zara- di malomarnosti ah pa mor- da namerno, da bi k^ pri- krih?) - Ah se vam glede na vse to ne zdi vredno, da bi se mi vsaj opravičih, če mi že noče- te povrniti stroškov, ki sem jih imel zaradi vaše malo- marnosti? - Zakaj sem v računu za presehtev telefona v novo stanovanje plačal tudi 638,30 din za »dograditev telefon- ske instalacije«, ko pa ni bilo kaj dograditi oz. napeljati? Prepričan sem, da si po- dobna vprašanja vsak dan zastavljeno tudi drugi plačni- ki vaših storitev, da bi z jas- nimi odgovori nanje ustregh mnogim, ki imamo vsak dan opravka z vami. MIRAN KOROŠEC, Savinjsko nabrežje 6, 63000 CELJE Pokopati mrtve in popraviti krivice živim V »sklepih o preteklosti« slovenskih demokratskih komunistov smo med osta- hm prebrah: »Pokopljimo mrtve, popravimo krivice ži- vim!« Izvedeli smo tudi, da je Skupšina SR Slovenije na pobudo Sveta za zaščito člo- vekovih pravic in svoboščin ter Republiškega odbora Zveze borcev NOV osnovala skupino, ki naj bi raziskala izvensodno usmrtitev slo- venskih domobrancev po osvoboditvi leta 1945. Torej prvi korak za »pokopljimo mrtve«, pa še nedorečen ko- rak za dachavce, kjer je zaen- krat uspelo le »popravimo krivice živim«. Kot predlagatelj pobude za ustanovitev združenja nekdanjih slovenskih jetni- kov jugoboljševizma sem prejel mnogo želja tako nek- danjih jetnikov kot svojcev nekdanjih jetnikov, izven- sodno usmrčenih po osvobo- ditvi. Oboji si želijo popravo krivic, slednji predvsem s »pravico do smrti in gro- bov« za svoje usmrčene svoj- ce. O uresničitvi te pravice lepo svetuje gorenjski zgo- dovinar Jože Dežman, poz- navalec vprašanj »dobrih« in »slabih« žrtev vojne in revo- lucije. Zapisal je: »... Pot ne bo enostavna... Mrtve je tre- ba spoštljivo prešteti in raz- glasiti za mrtve.. To je delo sodišč in matičnih uradov... Pri tem jim lahko zgodovi- narji s podatki... pomaga- mo.« Torej sodišča in notra- nja uprava naj začnejo to uresničevati, ne pa zgodovi- narske raziskave, kamor nas hočejo vsi, tako mrtve kot tudi žive, odriniti. Mi, še živi jetniki ter svojci pobitih jetnikov, smo še ved- no živi in smo del naše seda- nje žive domovine, ne pa ne- kakšni razstavni predmeti iz preteklosti v muzeju revolu- cije. Da je to z mrtvimi res hudo težavno, nam dokazuje rehabilitacija dachavcev ter postavitev kenotafa na Ža- lah, namesto odkritja grobov in njihovega zaznamovanja. Tudi že tretjič uničena lipa na Žalah, zasajena za zname- nje vsem zamolčanim grobo- vom boljševiških žrtev, tako vojnim nasprotnikom-do- mobrancem kot tudi dachav- cem (ob zasaditvi hpe še ni bil postavljen kenotaf) in go- lootočanom! Žalne slovesno- sti so bile za ene in druge. Tiste strahopetne »zdrave si- le«, ki uničujejo hpo kot zna- menje za črne in rdeče žrtve brez grobov, v svoji maloum- nosti ne pomislijo, da spuš- čajo vodo na mhn zagovorni- kom »državljanske vojne« v nasprotju z »narodnoosvo- bodilno vojno«. Saj je vseka- kor dejanje še trajajoče dr- žavljanske vojne uničevanje spominske hpe domačim boljševističnim žrtvam, medtem ko se nihče do sedaj ni dotaknil blizu stoječega pomnika okupatorskim av- strijskim vojakom ah celo za tem pomnikom stoječega le- senega križa, znamenja za grobove nemških okupator- skih vojakov. Grobovi in znamenja za okupatorjeve vojake izgleda nikogar ne motijo, čeprav so nas oni po- nemčevali, selih, napadali, zapirali, pobijah, pokončava- h v taboriščih in zažigali na- še domove, pa tudi sekali glave. V tekmi za demokracijo in slovenstvo tako stare kot no- ve stranke ponujajo bolj »mrtvim« kot »živim« tristo čudes. Vse od skupnega spo- menika »mrtvim« na eni in drugi strani pa do »spravne maše«. Lepo in prav! Se naj- več obljubljajo komunisti, moti le to, da je v njihovem novem vodstvu tudi borčev- ski »nespravaški« jastreb, na svojih zborovanjih pa kažejo kot medvede svoje ostarele nekdanje voditelje, zaradi katerih moramo pravzaprav danes govoriti o »jugoboljše- vističnih« jetnikih in žrtvah! Pokop mrtvih bo še dolgo trajal! Zato je potrebno pohi- teti s popravo krivic živim, v kolikor in kjer je to mogo- če. Vsi še živi jetniki so bili tedaj obsojeni na suženjsko »prisilno delo«, pobrano iz Hitlerjeve »Kazet« in Stali- nove »Gulag« prakse z osno- vo v boljševiški ruski zako- nodaji. Vkljub jugoslovan- skim podpisom skoraj vseh konvencij o človekovih pra- vicah nam je še do danes ostala sled tega prisilnega dela v naši kazenski zakono- d^i. Prisilno delo je sedaj pravzaprav sramežljivo pre- imenovano v »delovno ob- veznost«. Tedanja vsemo- gočna jugoboljševiška Udba, ki je obvladovala jetnike in tudi njihove svojce vse od aretacije, preiskave, obsod- be do suženjskega dela pa še po prestani kazni, je suženj- sko delo spretno izkoriščala tako na svojih deloviščih kot z vnovčevanjem suženjske delovne sile pri raznih delo- dajalcih. Skrajni nečloveški primeri suženjskega dela so se dogajali v kamnolomih Golega otoka, pa na podze- meljskih deloviščih v »za- molčanem« delu Kočevske- ga. Tam so bili suženjsko iz- koriščani celo uradno že usmrčeni jetniki, kot nekate- ri dachavci in štajerski gesta- povci. Udba oz. krovno Mini- strstvo za notranje zadeve SRS je uporabljalo suženj- sko delovno silo jetnikov kot razumniške prevajalske sto- ritve ter arhitektno-gradbe- ne storitve v KPD in CZ Ljubljana. Fizične storitve pa je uporabljalo predvsem v lesarskih in kovinarskih obratih v KPD Ig Ljubljana in KPD Maribor. V ŠkoQi Loki je imela Udba oz. Minot svojo tovarno - Kovinsko podjetje Motor Škofja Loka, ki je izdelovalo gasilske čr- palke in razne kovinske iz- delke ter čevlje. Vse te delav- nice in tovarna so svoje iz- delke prodajale, razen seve- da funkcionarjem Udbe, ki so jih dobili po smešno niz- kih simboličnih cenah (kot npr. sam notranji minister B. K. fino kovane rešetke in okovje za okna in vrata za svojo hišo ob morju). Jetniki so delali v težkih pogojih za simbolično neznatno »žepni- no«. Suženjsko delo glavni- ne jetnikov pa je Udba upo- rabljala na zunanjih deloviš- čih oz. »delovnih taboriščih« tako za svoje gotrebe (Ko- čevska Reka, Zale, Tacen) kot za potrebe raznih podje- tij (Kidričevo, Litostroj, Medvode in dr.), katerim je suženjsko delo jetnikov pro- dajala. Za to delo ne samo, da ni bil nihče nič plačan, tudi pri delu dobljene teles- ne poškodbe in okvare niso plačane! Niti ni delo prizna- no v pokojninsko zavarova- nje, kar je poglavitna težava za prerano ostarelo in obole- lo generacijo jetnikov, in jim je enostavno bil za vedno odvzet del življenja. Po tedanjem boljševistič- nem pojmovanju o »rodbin- ski skupinski« krivdi so bih prizadeti predvsem svojci jetnikov, ki so bih izvensod- no usmrčeni po osvoboditvi. Vse do danes visi »rodbin- ska skupinska« krivda z vse- mi posledicami nad njimi! Krajevna oblast je ravnala z njimi kot ravnajo s črnimi Afrikanci v Južni Afriki. Tu- di materialno so bih povsem zapostavljeni in so ponekod še danes! Zato predlagam v svojem imenu nekdanjega jetnika v dogovoru s še drugimi jet- niki in njihovimi svojci, da se prouči in uredi vprašanje plačila suženjskega dela in priznanja v delovno dobo vsem jetnikom. Pri tem bi bilo potrebno proučiti in upoštevati tudi materialno soodgovornost koristnikov suženjskega dela oz. njiho- vih naslednikov, kot RSNZ Ljubljana, Podjetja Snežnik Kočevska Reka, Titovih za- vodov Litostroj Ljubljana, Elektrogospodarstva Slove- nije Maribor, Tovarna alumi- nija Kidričevo, Podjetja Mer- mer Goli otok. Prav tako je potrebno pro- učiti in urediti vprašanje od- škodnine za materialne kri- vice svojcem vseh izvensod- no usmrčenih jetnikov po osvoboditvi vse do golooto- čanov! ZDENKO ZAVADLAV Ljubljana Demos - združena opozicija Slovenska kmečka zveza - podružnica Šmarje pri Jelšah Krščanska demokratska zveza - odbor Šmarje pri Jelšah organizira 19. marca ob 19. uri PREDVOLILNI ZBOR 'v gasilskem domu v KOZJEIVI Program Demosa bo predstavil prof. dr. FRANC ZA- GOŽEN Predstavili bomo tudi naše kandidate za volitve 1990 Vabimo občane, da se udeležijo zbora v čim večjem Pripravljalni odbor 20. STRAN - 15. MAREC 1990 PISMA BRALCEl Svobodna Slovenija naprodaj v Ljubljani Ko sem se preselil iz Rima v zamejsko Gorico, sem za- čutil potrebo, da se elitni tednik Svobodna Slovenija, ki je glasilo SLS in SNO ozi- roma vseh Slovencev v sve- tu, predvsem pa še političnih beguncev, začne prodajati tudi tu, v zamejstvu, na Ko- roškem in Primorskem. Knjigarna Mohorjeve družbe v Celovcu je rade vo- lje Svobodno Slovenijo spre- jela v prodajo. Težje je šlo s prodajo v Katoliški knji- garni v Gorici, kjer seje pred časom prodaja celo zatakni- la, potem, ko se je dve leti že prodajala. Vzrok za odpoved prodaje pa nikakor ni v po- nos osebi, ki je to odpoved dosegla. Svobodna Slovenija pa se v Gorici kljub temu prodaja. Lastnik trgovine pripada ve- činskemu narodu (Italijan), zato nima nobenega odnosa do »zdravih sil« v zamejski domovini. Svobodna Slove- nija se prodaja tudi v Trstu (pri Fortunatu) in na Op- činah. Vsak mesec pa sem ostale neprodane številne Svobod- ne Slovenije poslal po dobro organizirani poti v Ljublja- no. Poleg Svobodne Sloveni- je seje tihotapila v Ljubljano tudi vsa druga literatura; ki je bila sad ustvarjanja slo- venske politične emigracije. V Ljubljani je vso to litera- turo prevzemal pogumni slo- venski publicist in nam do- bro poznani Ivo Žajdela, ki jo je nato delil in posojal na razne strani po Sloveniji. Končno je 15. februarja organiziral javno prodajo Svobodne Slovenije v Ljub- ljani. Ljubljančani lahko ta- ko sedaj kupujejo Svobodno Slovenijo na najbolj obljude- nem mestu v Ljubljani - na Tromostovju pred Prešerno- vim spomenikom. Najprej je 15. februarja za »preizkuša- nje ugodnosti klime« dal na prodajno stojnico 10 izvo- dov, nato pa naslednji dan 16. februarja še 271 izvodov Svobodne Slovenije. Ko bo- do te Svobodne Slovenije razprodane, ima pripravlje- no že naslednjo večjo količi- no Svobodnih Slovenij. Gre za številke iz leta 1988 in 1989. Žajdela je ta dogodek tudi fotografiral. S to javno proilajo Svo- bodnih Slovenij je Ivo Žaj- dela prebil led, ki je doslej prepovedoval javen vstop publicistike slovenske poli- tične emigracije v domovi- no. S prodajanjem Svobod- ne Slovenije sredi Slovenije je tako narejen eden od zelo pomembnih korakov v zbli- ževanju razbitega slovenske- ga naroda. VINKO LEVSTIK O prispevku dr. Jožeta Pučnika k »Slovenski pomladi« Dr. Jožeta Pučnika, kandi- data za predsednika pred- sedstva države Slovenije, se v časopisih zadnje čase kar predstavlja. Piše se o njego- vih konfliktih s preteklo oblastjo in o njegovih pogle- dih na sedanjo in prihodnjo Slovensko družbo. Izpušča pa se ob tem nje- gov zelo pomemben prispe- vek k »Slovenski pomladi«. To je njegovo pubhciranje, predvsem v Novi reviji, v ča- su, ko so njegove ideje učin- kovale še futuristično. Krog okoh Nove revije je mnoga vprašanja, ki so da- nes najbolj aktualna in jih v svoje programe pridno za- pisujejo vse »prerojene« stranke, prvi načenjal. Spomnimo se Pučnikovih člankov: »Ohgarhija in infra- struktura« (NR 1986, št. 52/ 53), »Politični sistem civilne družbe. (NR 1987, št. 57), »Odgovor na pismo o krizi« (NR 1987, št. 58/60) itd. V teh člankih je dr. Jože Pučnik naredil strukturalno analizo socialistične totalitarne družbe; dokazal je navidez- no demokratičnost mono- polne oblasti in s tem nekon- sistentnost takega pohtične- ga sistema. Dr. Jože Pučnik pa ni ostal samo pri kritiki tega sistema. Članek »Dvoje temeljnih zahtev« (NR 1987, (63/64) je zame prvi povojni alterna- tivni politični program, ki je prav sedaj vodilo delova- nja vseslovenske opozicije. V njem se zavzema za vzpo- stavitev parlamentarne de- mokracije strankarskega ti- pa in za politično in ekonom- sko suverenost Slovenije. O konfederaciji, ki je bila ta- krat prvič omenjena, je go- voril kot o možni obhki na- daljnjega obstoja Slovenije v Jugoslaviji. Kolikor pa s pogajanji ne bi uspeh, pa se je potrebno zavzemati za od- cepitev. To je stahšče DE- MOS-a še danes. Omenim naj še Pučnikovo knjigo »Kultura, družba in tehnolo- gija« (Znamenje, Založba ob- zorja MB, 1988), kjer teore- tično in aphkativno razvije civilno urejanje družbe v Sloveniji. Menim, da so šele te kritič- ne analize in predlogi za na- daljnji razvoj dokončno opravile z iluzijami naše »izvirne« poti v socializem. Postale so oprijemljiva osno- va za nadaljnje povezovanje in organiziranje demokra- tičnih prizadevanj v Sloveni- ji (ko je vzhodna Evropa še spala). Zdelo se mi je potrebno to povdariti, pa tudi pomemb- no je v tem predvolilnem ča- su, kdaj in kdo je ključne probleme naše družbe z vso strokovnostjo in pogumom spravil na plan. MAJDA RUDL Polzela Prometne nesreče na Celjskem Ob težki prometni nesreči, ki se je pripetila v Rogatcu, sem bral, da tako težke ne- sreče še ni bilo na Celjskem. To pa ne drži, ker jaz pom- nim še za težjo. Bilo je leta 1933; tisto jutro je bilo zelo hladno in megleno. Kot vaje- nec sem na železniški postaji v Celju pomagal nakladati prevozniku Koširju. Ko smo naložili prvi voz, smo zvede- li, kakšna prometna nesreča se je pripetila v Medlogu in koliko je bilo mrtvih. Takrat je imela celjska ob- čina par avtobusov Veiz, s katerimi je vzdrževala ne- kaj prog. Šofer Bučarje vozil na progi Celje-Vransko in to jutro zaradi megle in nepaz- ljivosti spregledal vlak, ki je pripeljal iz Petrovč. Vlak je zadel v avtobus in ga pretr- gal ravno za šoferjevim sede- žem. Lokomotiva je vlak, poln potnikov potisnila ob dva telegrafska droga. Šoferje ostal živ, v avtobu- su pa je bilo mrtvih 14 potni- kov in vehko ranjenih. Ne vem, če je šofer bil kazno- van, ker sem ga še kmalu po nesreči videl. Železnica pa je morala postaviti čuvajnico in zapornice kot so še sedaj. ANDREJ STERGAR Prebold ZAHVALE - - POHVALE Strokovnost zdravnikov Oglašam se prvič, vzpod- budili pa so me nekateri članki v našem časopisju, ki večkrat izredno negativno pišejo (dostikrt brez osnov in etike) o razmerah v našem zdravstvu. S tem ne želim tr- diti, da je povsod v našem zdravstvu vse v najlepšem redu, rad bi le opisal moj pri- mer v celjski bolnišnici. Lani 6. novembra sem oži- vel kardiogeni šok. Za preži- vetje se moram najprej za- hvaliti sodelavcema, ki sta me izredno hitro prepeljala v celjsko bolnišnico. Tam pa se je bitka za moje preživetje šele prav začela. Zmagala je visoka strokov- nost, doslednost, izkušnje in uigranost ekipe zdravnikov in medicinskih sester oddel- ka za intenzivno interno me- dicino, ki ga vodi mag. Go- razd Voga. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti temu od- delku, še posebej hvala pa dr. Ivanu Žuranu, mag. Go- razdu Vogi in dr. Bojanu Krivcu, ki so me resnično iz- trgali iz objema smrti in mi omogočili ^ izredno hitro okrevanje. Človek-bolnik si lahko le želi, da vedno pride v roke tako strokovno uspo- sobljeni zdravstveni ekipi. STANISLAV ZATLER Hotunje, Ponikva PRITOŽNA KNJIGA Kokoši na grobovib Prizadeta in močno ogor- čena se ponovno oglašam v zvezi razrešitve velikega problema, to je razkopavanje kokoši po grobovih na poko- pahšču v (jotovljah. Navedeni problem se rešu- je v Gotovljah že zelo dolgo, vendar ni organa, ki bi ga lahko rešil. KJjub večkratnim opozori- lom, kmetje na vasi ne upo- števajo, da je pokopahšče kraj, kamor naj stopi le člo- veška noga, ne pa da lahko na grobu naletiš na kokošje jajce, kosti in drugo navlako, ki jo na grobove nosijo koko- ši, psi in ostale domače ži- vali. Vsak od kmetov najde pri- meren izgovor, češ da njiho- ve kokoši pač ne hodijo na grobove razkopavati in tako ni mogoče najti lastnika teh kokoši, ki delajo na grobovih veliko škodo in KS veliko sramoto. Navedeno problematiko sem že objavila v časopisu in dobila od KS Gotovlje tudi odgovor, vendar smatram, da to ni noben odgovor. Smatram, da so na KS Go- tovce organi, ki bi mogli re- ševati take in podobne pro- bleme, vendar izgleda, da ta problem ne morejo ali »no- čejo« rešiti. Smatram, da bi rešitev te- ga problema bila v postavitvi dovolj visoke ograje okoli novega pokopališča, če so kmetje in njihove kokoši ta- ko zaščitene. Vse težave iz- hajajo namreč iz tega, da se je ob ureditvi novega dela pokopališča načrtno porušil del starega obzidja, okoh no- vega pa so se posadile male ciprese, ki so sicer že pora- sle, vendar živah oz. kokoši se lahko nemoteno sprehaja- jo in delajo škodo na starem in novem delu pokopahšča. Zanima me, kateri organ in kdeu je izdal uporabno do- voljenje za novi del pokopa- lišča, . ki ni primerno ure- jeno? Sanitarna inšpekcija iz Žalca mi je lani v pogovoru dejala med drugim tudi to, da bi lahko učinkovito ukre- pala PM iz Žalca. Po nedav- nem telefonskem pogovoru (7. marca, ko je bilo pokopa- lišče zopet povsem razkopa- no) s PM Žalec pa sem dobi- la odgovor, da Gotovlje niso urbano naselje in da je za vse odgovorna Krajevna skup- nost Gotovlje, katera pa je po mojem mnenju nespo- sobna rešiti ta problem. Spo- sobna pa je pobirati denar, nekaterim celo dvakratno. Sedanje vodstvo KS Go- tovlje tega problema ni reši- lo in zato zasluži nezaupnico. Upam pa, da bo prihodnje vodstvo z vso resnostjo pri- stopilo k našim skupnim te- žavam in skušalo rešiti nave- deni problem. FANIKA BREČKO Avtobusna postaja na Vranskem Sem zavedna Savinj čanka, toda v Ljubljani živim že 30 let. Vsak mesec se vozim mi- mo »veličastne« avtobusne postcue na Vranskem, ki je res zelo velika sramota za vse Vrančane - še posebno pa za tiste, ki imajo na skrbi ureditev kraja. Veliko potni- kov, ki se vsak dan vozijo z avtobusi, vidi na postni razpadajočo barako s smet- njakom, ki se zelo redko iz- prazni. Pred časom je v tej baraki še visel vozni red (tu- di že zelo star), ki je bil pre- nesen iz stare postaje (pri po- šti) in že tam je izgledal pre- cej klavrno. Prav tako stoji kiosk, v ka- terem naj bi bila slaščičarna, vendar ne obratuje. Kaj res ni na Vranskem ni- kogar, ki bi poskrbel za lepši in urejen izgled avtobusne postaje? Bife, ki je zelo skromen (in ob nedeljah zaprt), je pa tako drag kot hotel. Zavedati se je potrebno, da se v avtobusi vozijo bolj skromni ljudje; bogataši imajo svoje avto- mobile. H. P. Ljubljana Nevarna cesta Morda bo kdo ob branju teh vrstic ugovarjal, češ zo- pet ti uporni Teharčani. Zgo- dovina nam priča, da je prav upornost naših prednikov rodila rešitve za obče dobro naroda. Povsem naravno je, da človek, ki se čuti ogrože- nega, postane uporen, oziro- ma se upornost v njem pove- ča. Tak človek pa lahko prej zazna nastali problem in nanj poprej reagira. Sedaj pa k stvari. Mnogim je znano Teharje in Štore. Dvoje krajev, ki ju povezuje magistralna cesta Celje-Ro- gaška Slatina. Krajani ome- njenih krajev so zelo poveza- ni oziroma odvisni drug od drugega. Teharje poseduje skupno pokopališče in farno cerkev, v Štorah pa nam Te- harčanom nudijo zdravstve- ne usluge ter otrokom os- novnošolsko znanje. Torej smo nerazdružljivi. Omenje- ni odsek ceste nam je živ- ljenjskega pomena, pa če- prav po njem dnevno zdrvi nešteto težkih vozil, katera se komaj med sabo srečuje- jo. Na tej cesti skoraj ni pro- stora za kolesarja ali pešca. Dnevno sem priča dogod- kom, kateri z malo sreče in iznajdljivosti niso postali najbolj tragični. Mnogim je zadnji hip uspelo pobegniti čez jarek na travnik ob cesti. Za nas kre^ane prava trim steza z ovirami, katero smo neprostovoljno primorani uporabljati. Če hočemo na tej poti, (katera nas edino po- vezuje) ostati ceh, sta nam zelo potrebna pogum in veli- ka previdnost. Seveda, vpra- šanje pa je, koliko tega trimčkanja so vešči naši otroci in starejši krajani. Vsakdo ve, da kritično stanje na tem odseku lahko reši le kolesarska steza in pločnik. Ali se za zgraditev enega km pločnika in steze odločimo le takrat, ko število žrtev pri- mora v to? Ah nas je vse- splošna kriza že tako zmedla, da smo pripravljeni menjati življenja za denar. Upam, da bodo odgovorni za to kljub finančni krizi našli toliko razumevanja in uredili tisto, kar že leta in leta zelo potre- bujemo. Vsi se zavedajmo, da mo- rajo biti koraki naše mladeži varni povsod, saj oni so naš jutri, saj le oni nam lahko očitajo, kako malo smo stori- li zanje. Naše kraje je že tako dovolj opustošila industrija. Zadala nam je rane, ki se ne zacelijo, zato bodimo do pro- blemov, kateri se dajo rešiti, bolj vneti in prizadevni. ALOJZ REZAR Bukovžlak 28, Teharje Izkoriščanje v »Asu« Rada bi zapisala par vrstic, kaj se dogaja delavcem, ki so zaposleni pri nekaterih pri- vatnikih. Jaz in še dva sode- lavca smo se zaposlili pri za- sebniku Vinku Arbanas v gostilni »As« pri Kladivar- ju. Za določen čas - 3 mesece od tega 2 meseca poskusne dobe. Začeli smo 1. februarja letos in teden dni je vse pote- kalo normalno. Potem pa je prišla sodelavka v službo - obrtnik jo je pokhcal v pi- sarno in jo brez obrazložitve izplačal in ji vrnil delovno knjižico. Dva tedna je bilo potem spet vse v redu, potem pa je izplačal še drugega sodelav- ca, čez dva dni pa je izplačal še mene mi dal za polovico manj dohodka, kot pa sva se dogovorila. Zahteval sem en izvod pogodbe, a mi ga ni dal. Tudi žalil me je in mi grozil, da če še enkrat pri- dem tja, da me bo zbrcal ven iz gostilne. Sla sem na sindikat iskat pomoč, a so mi povedali, da sploh nisem član sindikata - da privatnik plačuje člana- rino samo za enega delavca. Jaz pa sem podpisala, da sem član sindikata... Rekli so mi, naj grem iskat tisto, kar sem podpisala, a kaj ko si ne upam iti tja. Privatnik menja natakarje vsak teden; delajo mu nepri- javljeni, da jih lahko nažene,- kdaj hoče. Tako se je enemu natakarju zgodilo, da je pu- stil redno službo in prišel v »As«, potem pa ga je last- nik prav tako vrgel na cesto. Čistilko ima že eno leto ne- prijavljeno in dela kar na črno. Pa še nekso besed, kako se dela v tej gostilni. V kuhinji, kjer se pomiva posoda za go- ste, zraven pomivajo pasje posode in kuhinjska tla. Vse iz enega pomivalnega korita. Iz Avstrije vozi poceni robo in jo prodaja v trgovini in gostilni po naših cenah ter se hvali, da ima 150% čistega zaslužka. Tako izkorišča na- rod in delavce. S temi vrsti- cami bi rada opozorila vse gostinske delavce, naj bodo previdni in naj ne nasedejo temu privatniku tako kot smo mi. ĐURĐICA BEZEK Na otoku 5, Ceije K Petri nikar V soboto 13. 1. 1990 se| kupila v Boutique-ju Pet^ v Zidanškovi uhci v Celjij kostim za din 1.300,00, ki je ugajal in mi je bil povsein prav. Kostim sem poslej ne. kajkrat oblekla na svoje služ. bene poti in sem ga do konca februarja nosila 5 ali 6-krat 26. februarja popoldne sem bila službeno v Ljubljani kjer me je na poti med Kom! pasovo garažno hišo do Me- talke (vsega 400 m) ujel dež, Kljub temu, da sem imela dežnik, me je dež seveda zmočil. Od tega dne kostim ni imel več svoje obhke. Po eni stra- ni se je močno uskočil (re- verji, rokavi), po drugi strani pa se je karirasto tkanje v krilu raztegnilo in deformi- ralo. Kostim je za oceno te trditve seveda na voljo. Pred dnevi sem poskusila dati kostim prehkati v veri, da bo spet vse v redu. V či- stilnici v Žalcu mi je Angela Šoštar uslugo hkanja zavrni- la in me opoi'.orila na po- manjkljivosti pri izbiri mate- rialov in pri sami izdelavi ko- stima ter mi svetovala, da iz- delek reklamiram pri proiz- vajalki, saj po njenih bese- dah kostim ne bo več upora- ben in hkanje ne bi nič po- magalo. Boutique Petra sem pokli- cala v torek 6. 3. 1990 in last- nici po telefonu sporočila dosedanje ugotovitve. Pove- dala sem ji, da sem imela ko- stim zelo rada, da ne žehm nobenega konflikta, ampak sporazumno rešitev. Že po telefonu sem izvedela, da ta prodajalna - nima reklamacij - ne sprejema reklamacij - ne nosi dežnikov za svo- jimi strankami - kostim pa je bil gotovo opran (verjetno celo v pral- nem stroju), če je tako, kof trdim. Odšla sem v trgovinico in se poskusila pogovoriti osebno. Thalerjevi sem zago- tovila, da je pranje kostima možno dokazati, da pa kosti- ma nisem prala, torej me je postavila na laž. Med ostali- mi cvetkami iz njenega po- slovnega žargona pa so v te- ku razgovora pet minut pri- šle tudi takšne - vi ne rabite kostima, am- pak potapljaško obleko - če greste na pot, vzemite dežnik in balonar - če ne znate vzdrževati, ne hodite nazaj k meni - če vam material ne ustre- za, pojdite k proizv^alcu, mi nimamo reklamacij in jih ne sprejemamo - imamo norme poslova- nja, te pa so, da nič ne vza- memo nazaj; lahko vam le popravimo, če se k^j strga - k^ sploh hočete za 1300,00 din - ta kostim je bil opran Domnevani, da se prav vseh bleščic tega razgovora niti več ne spominjam, vem pa, da sem oddivjala iz loka- la in lastnici obljubila, da bom stvar spravila na vse možne instance. Kostim je na vpogled kot žalosten pri- merek prevnete zasebne po- bude za dober posel. EVA ORAČ Pomagajmo planincem obnoviti dom na Okrešlju Ko smo v našem časopisu zaključevali akcijo za obnovo doma na Okrešlju, smo pomotoma izpustih iz spiska darovalcev družino Kržišnik iz Žalca, ki je pri- spevala 300 dinaijev. Kržišnikovim se opravičujemo. GLASBA 15. MAREC 1990 - STRAN 211 Mladen Zorec-Hipi se je iz izvajalca prelevil v organi- zatorja zabavnoglasbenega življenja, saj je odprl agen- cijo, koncertno poslovalni- co • Ansambel Jožeta Šu- maha iz Titovega Velenja je posnel svojo prvo samo- stojno kaseto • Ansambel Vesna iz Šoštanja pa je s prej omenjenim ansam- blom posnel skladbi za TV oddajo Videomeh • V Tito- vem Velenju je nastala pr- va resnejša speedmetal skupina, ki se imenuje »Lo- ok Green Go Purple«. Sku- pino vodi Siniša Kranjec (mlad nadarjen kitarist), si- cer brat Zvoneta Kranjeca, kitarista skupine Sank ročk • Šank ročk paje pred nedavnim posnel nov al- bum z naslovom Jaz ni- mam noč za spcinje, pri- pravljajo pa tudi krajšo tur- nejo po Sloveniji • Letoš- nji festival jugoslovanske- ga šansona bo 26. in 27. ok- tobra v Zdravilišču Roga- ška Slatina, več o razpisu za sodelovanje pa v prihod- nji rubriki • Ansambel Ivana Pugija kmalu tudi na televiziji Na celjskem območju an- sambel Ivana Pugija še ni posebej znan. Z eno izmed skladb je ta čas na lestvici domačih melodij Radia Ce- lje, tretje mesto pa je osvo- jil tudi na popularni mari- borski Marjanci. Povsem drugače pa je seveda na Do- lenjskem, kjer ne mine več- ja prireditev, na kateri ne bi nastopil, nekajkrat pa je osvojil prvo mesto tuđina lestvici Studia D. Ansambel Ivana Pugija iz Novega mesta obstoja dobri dve leti. V tem času je izdal dve samostojni kaseti. Dru- ga je izšla konec lanskega le- ta, njen naslov pa je Ob zele- ni Krki. Kar pravi naslov, saj ga ni ansambla na Dolenj- skem, ki ne bi imel kakšne pesmice posvečene dolenj- ski reki. Pri nastanku kasete je precej pomagal Marjan Ogrin, sicer vodja ansambla Rž, ne gre pa prezreti tudi pomoči K^etana Zupana. Zanimivo je, da je Pugljev ansambel eden redkih, ki ni- ma pevke, zato pa prav vseh pet članov nastopa tudi v vlogi pevcev. Sicer pa pos- netke tega ansambla lahko slišimo na valovih vseh ra- dijskih postaj v Sloveniji. Tudi osrednje. Pred dnevi so v Dolenjskih toplicah posne- h tudi televizijsko oddajo, ki bo na sporedu v nedelo, 8. aprila. In kakšni so načrti? Up^o, da se bfido letos uvrstili v fi- nale ptujskega festivala do- mače glasbe, povabili so jih v Števeijan, pripravljajo že tretjo kaseto na kateri bo po- lovica zabavne glasbe, imajo pa že tudi povabila za nasto- pe v Zvezni republiki Nem- čiji. Več bi radi nastopah tu- di drugod v Sloveniji in mor- da jih bomo v živo videh in slišeih kmalu tudi pri nas, na Celjskem. J. V. Pojejo s Planino Moški pevski zbor na Planini pri Sevnici, ki ga je pred dvajsetimi leti ustanovil že pokojni predsednik Socialistične zveze Ludvik Senica, je v krajevnem življenju posebno prisoten. Kulturno poslanstvo opravlja na vseh priredi- tvah in proslavah, krajane pa spremlja tudi na zadrxiem slovesu. Od šahovske, igralske in zbo- rovske sekcije se je ohranila le zadnja. Prva zborovodkinja je bila Franja Jazbinšek, ki zdaj, Ico se je vmes zvrstilo pet zborovodij, znova vodi zbor. Nad dvajset pevcev iz Planine in bližnje okolice, ki jih združuje ljubezen do pet- ja že dve desetletji, že od začetkov vadi v pro- storih zdravstvene postaje. Planinski moški pevski zbor je reden gost zborovskih revij v Šentjurju in v Sromljah, dvakrat pa so sode- lovali tudi na srečanju v Šentvidu pri Stični. Med slovenskimi skladbami prepevajo seveda vehko Ipavčevih, na repertoarju pa imajo tudi zagorske, dalmatinske, srbske in makedonske pesmi ter črnske duhovne v izvirniku. BJ 3. številka izide 27. marca Razpisna komisija občinskega inšpektorata občine Šentjur pri Celju razpisuje prosta dela in naloge: - občinskega urbanističnega, gradbenega in cestnega inšpektorja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. POGOJI: ing. gradbeništva s 3 leti delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit in vozniški izpit »B« kategorije. Kandidati naj predložijo vloge z dokazili o izpolnje- vanju pogojev občinskemu inšpektoratu občine Šentjur pri Celju. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD BOLNIŠNICA CELJE objavlja po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 76. čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC Celje - eno specializacijo iz patološke morfologije - eno specializacijo Iz splošne kirurgije - eno specializacijo iz anesteziologije in reanimacije. Pogoji: - končana medicinska fakulteta - splošna smer - opravljen strokovni izpit. Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po objavi na Delavski svet TOZD Bolnišnica. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odlo- čitvi delavskega sveta TOZD. tovarna izolacijskega materiala r. o., laško Delavski svet TIM Laško v skladu z določili statuta razpisuje naslednja dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. tehničnega direktorja Osnovni predpogoji za opravljanje dela - VII. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri - 5 let izkušenj na razvojno tehničnem področju - aktivno znanje enega svetovnega jezika - opravljena šola za poslovodne kadre 2. komercialnega direktorja Osnovni predpogoji za opravljanje dela - najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonom- ske ali druge ustrezne smeri - 5 let izkušenj na komercialnem področju - aktivno znanje enega svetovnega jezika 3. direkotja za ekonomiko poslovanja Osnovni predpogoji za opravljanje dela - VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 5 let izkušenj na finančno-računovodskem po- dročju - opravljena šola za poslovodne kadre 4. direktorja za kadrovsko splošne zadeve Osnovni predpogoji za opravljanje dela - VII. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne ali druge ustrezne smeri - 5 let izkušenj na kadrovskem področju - opravljena šola za poslovodne kadre Na željo kandidatov bomo organizirali predhodni informativni razgovor. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bo- mo sprejemali 8 dni od dneva objave razpisa na naslov: TIM Laško, Sp. Rečica 77, 63270 Laško, kadrovska služba - za delavski svet. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 22. STRAN - 15. MAREC 1990 OTROŠKI VRTlUAl Spoznanje Ljubezen nam je vsem v pogu- bo, je naslov slovenske nadalje- vanke, ki mi ni všeč, a vendar se nekako vprašam, če to le ni res- nica. Moja prva ljubezen... Mnogo lepih doživetij je ostalo v spomi- nu, ampak tale je poseben, saj sem ravno ob tem doživetju spoznala, da se s fantom nimava več rada. Komaj sem čakala ta dan, nje- gov rojstni dan. Darilo zanj sem kupila že mesec dni prej in vede- la sem, da ga bo vesel, saj si je medveda že dolgo želel. Samo še frizura mi je manjkala in bila sem pripravljena na odhod, takšna kot sem mu bila vedno všeč. Ra- da sem bila v njegovi družbi, ker mi je dajal vse, kar si pač dekleta želimo: toplino, nežnost, pozor- nost in ob vseh teh izpolnjenih željah sploh nisem opazila, da se spreminja. Sprva sem njegovo čudno obnašanje prisodila krivdi staršev, vendar sem se močno motila. Vse te misli so me prele- tavale med vožnjo, ko pa sem sta- la pred njihovimi vrati, so odlete- le nekam daleč, čeprav bi takrat morale ostati v meni. Odprla so se vrata in stal je tam še lepši, še bolj privlačen, vendar slabe vo- lje, ki sem jo takoj opazila, a ne vprašala, zakaj? Sledilo je moje voščilo in vse, kar pač sodi zra- ven, nato pa sva preživela nekaj lepih trenutkov, ki se jih spomi- njam še danes in so jasne kot sončen dan. Zakaj sem takrat verjela vsem njegovim sladkim besedam? Potem so prišli še ostali njego- vi prijatelji in prijateljice in ena mi je posebno padla v oči, delo- vala je izzivalno. Z glasovanjem smo se odločili za igro »skrivanje v temi« in kot prva sem iskala jaz. V nepravem trenutku sem odprla vrata kopalnice in v čud- nem položaju zagledala mojega najdražjega, najlepšega s punco, ki sem jo zasovražila in jo sovra- žim še danes. V meni je bila vsa jeza in imela sem še toliko moči, da sem fanta udarila, čeprav sem udarec dobi- la nazaj, pa ne od fanta, od "pun- ce. Stekla sem, kolikor so mi dale noge, si raztrgala hlače, jokala... Tudi fanta sem zasovražila, če- prav sedaj veliko bolj pazim, saj vem, da sta za vsako stvar kriva dva. Od tega doživetja je minilo že nekaj mesecev. Moram reči, da naju zopet neka sila privlačuje in naju želi združiti, vendar v sebi nosim bolečino in tisti odločen ne in nikdar več se ne bom pre- pustila njegovim čarom. Resnično ne! NINA UDRIH, 8.a OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER Draga Katja! že dolgo se nisva videli, zato sem se odločila, da ti napišem nekaj vrstic. Živim dokaj umirje- no življenje, tako da posebnih novic nimam. Zdrava sem, prav tako mama in ati. Edini problem, kar se tiče zdravja, imam zaradi zoba, ki mi raste postrani. Zad- njič sva šla z atijem v Velenje k ortodontu. Ta je svetoval, da je treba ta zob izdreti. Malo me je strah, toda doma so me potolaži- h, da ni tako hudo. Tako bom naslednji teden ob prvi, stalni zob. V šoU je še kar v redu. Snovi za učenje je vedno več, sicer pa to tako veš. Vendar je še Idjub temu dosti prostega časa. V prostem času se igram največ z Rauterje- vo Darjo, ki je tudi moja prijate- ljica. Ko boš prišla na obisk, ti jo bom predstavila. Včasih igram tudi na računalik in to tiste igre, ki so všeč tudi tebi. V Laškem je v glavnem vse po starem. No, nekaj novic je kljub temu. Se spomniš tiste stare hiše, ki se je lepo videla z našega bal- kona? Zdaj so jo poruših, čeprav so rekh, da jo bodo samo popra- vili. Zakaj, ne vem. Ati mi je re- kel, da bodo tam postavili novo hišo. Dobili bomo tudi novo re- stavracijo. Gradijo jo ob Saviiyi, zraven občine. Končno bo letos otvoritev kulturnega doma, kate- rega si videla in ti je bil posebno všeč. Na koncu pisma te lepo poz- dravljam, prav tako Sandro, ma- mo in atija. Prosim te, da se kaj oglasiš pri meni v Laškem. Pozdrav, Urška. URŠKA VIŠNJAH, 5. c OŠ Primož Trubar LAŠKO Pomlad na cesti Ta čas, ko drugi fantje brcajo žogo ali gledajo televizijo, se Alen Končnik iz Velike Pirešice odpravi na bližnji travnik nabirat zvončke. Ko je košarica polna pomladnih šopkov, jih Alen ponudi mimovozečim na cesti. Nek ameriški boga- taš je začel svojo pot do bogastva tako, da je kot reven fant prodajal jabolka. Ce se že Alenu ne bo posrečilo prav to, pa mu denar, ki ga zasluži, gotovo prav pride. Foto: E. MASNEC Primanjkuje, učiteljev Govorijo, da mladi pri nas tež- ko dobijo zaposlitev. Včasih pa ta trditev ne velja. Tako se je zgo- dilo na naši šoli. Tovarišica za fiziko in matematiko bo poskrbe- la za slovenski naraščaj, zato ne uči več. Mi pa smo brez učitelja za fiziko in matematiko. Matema- tiko je včasih nadomeščala tova- rišica, ki uči ta predmet še ostćde razrede. Fizike pa nismo imeli ves mesec. Čeprav se vodstvo na- še šole zelo trudi, ne more najti novega tovariša za dva predmeta. Nekdo seje zanimal, a je kasneje odklonil. Zdaj nas je začela učiti fiziko tovarišica, ki nas sicer uči kemi- jo. Zelo si želimo, da bi dobili novega tovariša, ki bi nas učil fiziko in matematiko. MARTINA ŠMID, 7. b COŠ Fran Roš CELJE Pomaranča Čebijanča Navihana Pomaranča Čebijanča je sadež prav po- sebne vrste, saj zna govori- ti. Nastopa v prikupni zgodbici Josipa Jesiha, ki jo bomo v Otroškem vrtilja- ku predstavih poleti. Dotlej pa bo vas navihana Čeb- ijanča zabavala v majhnih stripkih. Upamo, da se bo tudi vam tako prikupila, kot se je nam. Lepo je biti zunaj v copatih Lepo je zunaj v copatih, j smo gledat, če je kontejner pr^ zen. Mraz nas je žgal v noge. \ varišica nas je opazila. Skočila izza vogala in nas čudno gledaj Vedeli smo, da bi morali bitj v razredu. Pogled je uprla v nog( Zagledala je copate. Kaj hujšegji Pobrali smo se v razred in vjj zadihani čakali, kaj se bo zgodilo Tovarišica je na tablo napisla na. slov in tako je nastal ta spis. Učenci 8. razredj OŠ Pohorski odre^ SLOVENSKE KONJICJ Ati ^ Moj ati dela doma na kmetiji Vsak dan ima veliko dela. Ko ja? vstanem, on že bedi. Ko vstane, gre v hlev in nakrmi živino. Jese. ni, pozimi in spomladi vozi jabol- ka v Ljubljano in Celje. Pri delu ali pri počitku ga ljudje največ- krat zmotijo. V jeseni ima najvei dela, saj je takrat treba pospraviti vse pridelke. Največ dela je pri jabolkih. Vozi zaboje ah obira ja- bolka ah nalaga zaboje. Zna vozi. ti traktor, avto, motor, kolo, voj. vo in tovornjak. Velikokrat mora komu kag narediti. Zato so mu vsi hvaležni in mu radi pomaga- jo. Pri delu je zelo spreten, saj se nikoli ne poškoduje, čeprav ima zelo nevarno delo. Vsaka stvar, ki jo začne delati, mu uspe, zato sem jaz zelo ponosna nanj. Mi- shm, da imam zelo dobrega oče- ta, saj mi vsako željo uresniči. NADA KUK, 4. b OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. Sprva je bila žareča zmes stopljenih kamnin in strupenih pli- nov. Od površja do središča zemlje je 6300 kilometrov. Temperatura v središču je okrog 3000 stopinj Celzija. Neko znano knjižno delo nosi naslov Potovanje v središče zemlje. Ali veš, kdo ga je napisal? Odgovor pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63 000 CELJE do torka, 20.marca 1990. Izžre- banca bomo nagradili z izdelkom tovarno AERO. Pa še odgovor na prejšnje Atkino vprašanje: zemlja je razdeljena na 24 časovnih pasov. Nagrado dobi: Sandra Pintarič, Stanetova 17, 63 320 TITOVO VELENJE. AKCIJA NOVEGA TEDNIKA 15. MAREC 1990 - STRAN 23 NA IZLET z Novim tednikom Zmagovalci Iz šempetrske osnovne šole sodelujeta v akciji dva razreda: 7.a in 7.b. Naš fotoreporter je postavil pred objektiv kar oba razreda, v prvem kolu pa so bili bolj uspešni bejevci - zbrali so 62 naročnikov, zmagali in si prislužili prvega od šestih videorekorderjev. Zmagovalci imajo tudi svojega rekorderja - Andreja Stojanoviča, ki je sam zbral kar 15 naročnikov. 7.b je s tem tudi v najboljšem položaju za končno zmago, ki prinaša izlet v vrednosti najmanj 30.000 dinaijev. Videorekorder v Šempeter Tekma se je začela, imamo tudi že ne- kaj favoritov. Zmagovalci prvega kola so mladi Šempetrčani - 7.b razred Osnovne šole Bratov Juhart. Zbrali so 62 naročni- kov Novega tednika, čeprav so sorazmer- no majhen razred - 19 učencev. Odlično so se odrezali tudi 7.a Osnovne šole Miro- slava Sirce Petrovce, 8. razred Osnovne šole Miloš Zidanšek Dramlje (tudi ta raz- red šteje samo 19 učencev) in 6.c Osnov- ne šole Vera Šlander Polzela. Vsi ti razre- di so na račun provizije tudi že vknjižili staro milijardo oziroma več. Prvo kolo je bilo torej v znamenju Sa- vinjčanov in pa mladih Drameljčanov. Zalet počasi jemljejo tudi Celjani, ki so se v tekmovanje vključili kakšen teden dni kasneje. Iz Celja tekmuje pet razredov s treh osnovnih šol, najbolj pa so se zaen- krat izkazali prav najmlsgši: 4.c za Osnov- ne šole Slavka Šlandra in 4.c z Osnovne šole Franjo Vrunč Hudinja. V prihod- njem, drugem kolu, torej prav tako lahko pričakujemo zanimivo in napeto tekmo, v drugem kolu (za drugi videorekorder) bomo upoštevali vse naročilnice, ki bodo prispele v naše uredništvo od 13. marca do 27. marca (zjutraj do 8. ure). Naročilnice iz vseh kol pa, seveda, šte- jejo za končno zmago in za glavno nagra- do - izlet za najuspešnejši razred. Uredni- štvo vam želi veliko uspeha pri delu! Lestvica prvega kola; Objavljamo lestvico desetih trenutno najuspešnejših raz- redov, vse skupaj pa seje do sedaj v akcijo vključilo 24 razredov s petnajstih osnovnih šol. Za druge še je čas, da se vključite v akcijo. Za razrede, ki še razmišljajo oziroma se še bodo vključili v akcijo Novi tednik nudi: - 30 dinarjev provizije za vsakega novega na- ročnika - 6 videorekorderjev, ki jih bodo prejeli zma- govalci posameznih kol (vsako kolo traja 14 dni) - glavno nagrado - izlet v vrednosti najmanj 30.000 din, ki jo dobi razred, ki bo skupno zbral največ naročnikov Vse je torej odvisno od vas, od vaše prizadev- nosti in iznajdljivosti 24. STRAN - 15. MAREC 1990 ZA RAZVEOH Iz Celja v Ljubljano je priti težko, cesta je slaba - nove kmalu ne bo. So drugod bolj potrebne, nam govore. Ali pa tam živijo bolj pomembni ljudie. Pomislite na to in - za rdite! Ura, ki se ustavi pet pred dvanajsto, je toč- na dvakrat v 24 urah - tega za gospodar- stvo ne bi mogli tr- diti. Gospodarstveniki so kot kmet, ki kravo na smrt izstrada - potem pa bi želel rekordno količino mleka. Kljub temu, da v go- spodarstvu »škrip- lje«, še vedno najbolj skrlaimo - za »podma- zovanje« jezikov. Z levico Nekateri pravijo, da ni nič čudne- ga, če nekateri odpravljajo gradnjo avtoceste med Celjem in Ljubljano kar tako z levico. Saj je na čelu republiške uprave za ceste Levičnik. Varovalni pas v Mozirju so spet zelo veseli, ko so slišali za še bolj razširjen obmejni pas. To pomeni, da bo že spet še precejšen del Zgornje Savinjske do- line pod novo zaščito. Kot da že vseh dosedanjih zaščit te doline ni bilo dovolj. Nagradni razpis 1. nagrada 100 din 2. nagrada 50 din 3. nagrade po 30 din Pri žrebanju bomo upoštevali le^ vilne rešitve, ki bodo v naše štvo prispele najkasneje do torka,; marca 1990 do 9. ure dopoldan. Reš^ križanke lahko prinesete tudi osebt na vhodnih vratih je poštni nabiral^ Na kuverto napišite: NAGRADj KRIŽANKA in svoj točen naslov. Rešitev Icrižanice Vodoravno: POT, KONOP, BRDA BARAGA, FRANJA PAVLIN, TIT VO VELENJE, PINOŽA, RAA, E.I UGREZ, LENTO, NONE, KRAV INKASO, ISOS, OČAK, ONJEGt SOSS, RABA, LIE, ERA, TRTA. Izid žrebanja 1. nagrado 100 din prejme: Katja I povšek. Gorenjska cesta 12, 63320 ] tovo Velenje. 2. nagrado 50 din prejme: Erika V( del, Zavrh 19, 63310 Žalec. 3 nagrade po 30 din pa prej mej Mara Voršič, Trubarjeva 54, 63000 C Ije; Bojan Kotnik, Šmarje 182, ,632 Šmarje pri Jelšah in Kristina Čepi Kozje 54, 63260 Kozje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti! LETOŠNJE VOLITVE BODO VELIKO STALE - UPAJMO, DA NAS NE BODO VELIKO STALE. Ob nekem stečaju Naši ljudje pa zdaj že res slabo živijo. Zdaj že gostinska podjetja jemlje vrag. Zamuda v petek sta na pogovor o avtocesti med Celjem in Ljubljano zamudila dva predstavnika republike. Dan Na Celjskem so odločno pro- ti gradnji tretjega pasu prek Trojan. Bojijo se, da bi ta pas »zateg- nil« avtocesto. kasneje je v Žalec, kjer so tudi začeli akcijo podpisovanja peticije za avto- cesto, zamudil prvi ZSMS-jevec Jože Školjč kar uro in pol. Vendar so bili vsaj odkriti in za zamudo niso krivili slabe ceste. Neudarniško Na velenjski občini so proti temu da bi udarniško čistili umazanijo ol rekah in potokih. Pravijo, da izdvaja jo vodnemu gospodarstvu dovolj de narja tudi za taka dela. Zeleni celjske regije, ki so tak( akcijo čiščenja vzpodbudili, pa upa jo, da bo pri večini le prevladala volji nad denarjem. Za kak razmislek pa tudi velenjsk bojkot ni slab. HOROSKOP • OVEN Ona: Nepričakovan pripetijo bo povzročil, da j boš na nekatere ljubezenske zadeve gledala po-i vsem drugače, kot pa doslej. Nad to spremembo ■ bodo začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem pa ■ oseba, kiji bo vse to tudi namerijeno. On: Odkril boš, daje tudi prijateljstvo lahko prav i lepa kompenzacija minulemu neuspehu v ljubezni. Povsem drugačna pa je situacija na poslovnem ^ področju, s^ je prišel trenutek, ko boš lahko po-< bral sadove preteklega dela. .■ • BIK Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo privreli občutki ljubosumja, kar pa ti lahko samo škoduje. Najbolje bo, da poskusiš ohraniti karseda mirno kri. On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje malo popazi, da se ne vrneš na nekdanja živ- ljenjska pota. Nekdo ti bo poskušal sporočiti važno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj. • DVOJČEK Ona: Za tvoj načrtovani korak je še nekolikgi prezgodaj, vendar pa prvi trenutek ni več tako i daleč. Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katere- '■■ ga pa lahko čisto po naključu izvlečeš marsikaj'' zanimivega. j On: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne boi ravno nabolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo pri- ' neslo prijetno presenečenje vezano na poslovno] življenje. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak \ tudi ona... • RAK Ona: Poskusi razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, da je on popolno- ma drugačen, kot pa si si ga zamišljala. Zato nikar ne rini z glavo naravnost v zid, se lahko zid podre... On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznitev z osamljenostjo. Namesto, da sem sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo in... Nekdo že precej časa čaka na svojo priložnost, da se ti približa. . • LEV Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni čustve- nih zapletov, vendar se nikar ne predaj- Vseeno pa se naprej postavi na čim realnejša tla, ker se ti lahko načrti zapletejo ali pa celo i^alovijo. On: Ne razmišlja tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi samemu. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedi se, da bo le to potrebno nekoč tudi- povrniti. i DEVICA Ona: Nikar ne skrbi za partnerjeva težave, sć(j ti] lahko to še pošteno zameri. Boljemu boš pomagala ] s svojo ljubeznijo. Srečar\je s starim prijateljem te '• bo spomnilo na pretekle čase, ki mogoče le'niso,^ povsem mimo. .- On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse. kar je i v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več i pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že; dalj časa sledijo tvojim včasih celo smešnim avan-\ turam. • TEHTNICA Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa i v tem, kar pogrešaš. Ljubezen je vse preveč relativ- i no stvar, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa ■ tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. h Ona: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preu-] smeritev, ki ti lahko zagotovi sigurnejšo fmančno-. prihodnost. Seveda pa bodo za to potrebna določe- \ na odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intim-^ no področje. i • ŠKORPIJON? Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici seje sedaj < izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ■ ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici,' ampak se jim odkrito postavi po robu. On: Obeta se ti dokuj viden uspeh, s^ si se za j nastop do popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kjer so vsi ostali odpovedali. Toda vsak, uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj pač ne j bo moč najti. \ • STRELEC Ona: Ali si že kdefj pomislila na to, da ima prija- teljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne moreš uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega te bo vodila precej vijugava pot. Poskusi rnje z zvi- jačo ... On: Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo pred- vsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odre- či tvoje dokću nenavadne želje, snj bi zate storila še vse kaj drugega. Toda le kaj se obiraš ti? • KOZOROG Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začeli živeti drugače kot običajno,.boš kar hitro spoznali, da je lahko življerije tudi nadvse prijetna zadevi- Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost On: Resda bo tvoja okolica ostala nad tvojii^ uspehom docela nezainteresirana, vendar pa ga bf nekdo le vzel na znanje. Obeta se ti realizaciji načrtov, ki ti lahko prinese tako zadoščenje W tudi dobiček. • VODNAR Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in vi- dela boš, da si si s tem naredila veliko uslugo. Oi koncu tedna te čaka veselo snider\je, prav tako pi boš dobila odgovor na že zdavnaj zastavljeno vprB- šanje. On: Čeprav si mislil, da je vseh težav končno konec, pa se ti obeta dok^šrije presenečenje. /" nikar si ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlek^ povsem brez posledic, ampak se r^e pripravi ni izdatke. • RIBI_^ Ona: Sprejela boš zanimivo povabilo, s^ si d njega obetaš veliko več, kot pa se zdi na prvi po- gled. Prijateljičina informacija ti bo docela izbistri- la trenutno situacijo, ki nikakor ni slaba. On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo- Toda imej na umu. da se lahko ni koncu opečeš predvsem ti, ostali pa se ti bodo samo smejali. NASVETI 15. MAREC 1090 - STRAN 25 PRAVNA POSVETOVALNICA vprašanje z možem sva zgradila hi- §0 na zemlji, ki je bila last njegovih staršev. Po smrti mojega moža, so njegovi starši podarili to parcelo (skupaj 1000 m^) meni. Zani- ma me ali lahko po njihovi smrti zahteva kdo od te ne- premičnine nujni delež. Imam tudi otroke. Odgovor Nujni dediči staršev vaše- ga moža so njihovi potomci in posvojenci, njihovi starši in zakonec prej umrlega od staršev do ene polovice za- konitega deleža, ter dedi in babice in bratje in sestre staršev, ti pa le tedaj, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje in sicer do ene tretjine zakonitega dele- ža, vsi pa le, če so po zakoni- tem dednem redu poklicani k dedovanju. Pogoj, da pride do dedova- nja nujnih dedičev je, da je zapustnik napravil oporoko. Ob zapustnikovi smrti je potrebno naprej ugotoviti zapustnikovo premoženje. Iz premoženja je potrebno izlo- čiti tiste dele, ki niso pred- met dedovanja; delež premo- ženja, ki je rezultat prispeva- nja zapustnikovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev, del premoženja, ki ustreza vrednosti družbe- ne pomoči, ki jo je zapustnik prejemal, ter izločiti tudi go- spodinjske predmete. Od ostanka premoženja (aktiva zapuščine) je potrebno nato odšteti zapustnikove dolgo- ve, ter določene dolgove za- puščine (pasiva zapuščine), razlika pa je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine se prišteje vrednost daril, ki jih je zapustnik kadarkoh na- klonil osebam, ki bi prišle v poštev kot dediči pri zako- nitem dedovanju, ter daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja naklo- nil drugim osebam (ki ne pri- dej v poštev kot zakoniti de- diči), razen, če gre za običey- na manjša darila. Seštevek čiste zapuščine in vrednosti daril je obračun- ska vrednost zapuščine, od katere izračunamo zakonite dedne deleže posameznih nujnih dedičev in njihove niune deleže. Če je torej poteklo že leto dni, odkar ste postala lastni- ca parcele, tedaj se darilo ne more na zahtevo prikrajša- nega nujnega dediča vrniti. Sicer pa v primeru, da ka- teri od staršev vašega moža umre preden izteče leto dni od trenutka, ko ste postala lastnica parcele, ter pride do dedovanja na podlagi oporo- ke, ter je kateri od nujnih de- dičev prikrajšan, ker je za- pustnik razpolagal z rezervi- ranim delom zapuščine, lah- ko ta nujni dedič zahteva, da se neuprej zmanjšajo ali do- cela odpravijo razpolaganja, ki jih je zapustnik določil z oporoko, če pa še (o ne mo- re pokriti primanjkljaja, pa se poseže tudi na darila; pri- de do vračanja daril. Bralce vabimo, da pošlje- jo vprašanja za pravno po- svetovalnico na naslov: Trg v. kongresa 3a, Celje in vprašanju priložijo kupon za posv(y,ovalnico. _ ZDRAVILNE RASTLINE Smili Smilj (Helichrysum arenarium L. Moeneh) je zelo razširjena rastlina iz družine košaric. V rod smiljev spada več kot 500 vrst iz Evrope, Azije, Afrike in iz Avstralije. Rastline tega rodu so enoletnice ali zel- nate trtajnice, včasih polgrmi. Pogosto so gosto pora- sle z dlačicami in zato sivo polstene. Ovojek cvetnih koškov sestavljajo pri nekaterih vrstah gladki in suhi ovršni listi, najrazličnejših barv. Ker ovojkovi listi ne zvenejo in dolgo obdrže barvo, uporabljajo te cvetice za suhe šopke in so znane kot suhocvetke. Smilj je trajna, zeljasta rastlina visoka do 60 cm. Ima sivo polstene hste in na vrhu stebla so številni rumeni cvetni koški združeni v češuljo. Posamezni cvetovi so zlato rumeni, pa tudi suhi ovojkovi listi se bleščijo in so citronasto rumeni dolgo obdržijo svojo barvo. Smilj cveti od maja do avgusta, ko tudi nabiramo na pol razcvetene cvetne glavice. Za domačo uporabo je naj- bolje da nabiramo cvetne glavice z 10 cm stebla, jih povežemo-v šopek in na hitro posušimo v senci na prepihu. Posušena rastlina ima aromatičen vonj in grenek okus. Shraniti jo moramo v dobro zaprtih ste- klenicah. Smilj raste v ogromnih količinah vzdolž jadranske obale in tudi v srednji in vzhodni Evropi. Rastlina vsebuje pet flavonskih heterozidov, proste flavonoide, eterično olje, ftalide, v majhnih kohčinah pa skopole- tin, umbehferon in eskuletin, rumeno obarvane deri- vate piranona, kot sta arenol in homoarenol, steroidne spojine kot sta kampesterol in beta sitosterolglukoron- ska kislina, nek še nedoločen korppleks arenarin, ki ima antibiotični učinek, grenčice, čreslovine itd. Smilj je ena izmed zdravilnih rastlin, ki ima odličen učinek na jetra in jetrna izvodila. Vse zgoraj naštete snovi imajo koleretični in spazmolitični učinek, kar so tudi dokazali na psih. Zdravilno delovanje temelji na prisotnosti flavonskih heterozidov, ki delujejo pri vnetju žolčnega mehurja, pri različnih vrstah hepati- tisa, pri vnetju žolčnih izvodil. Pospešuje tudi izloča- nje žolča, želodčnih sokov in sokov trebušne slinavke. Poleg tega ima smilj še sedativno delovanje, zmanjšuje strah, deluje pa tudi diuretično in preprečuje bruhanje ter zmanjša bolečine pri krčih v trebuhu. Iz smilja pripravljamo čaj in sicer vzamemo tri jedilne žlice posušenih cvetov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se popol- noma ohladi. Ljudsko zdravilstvo priporoča da pustimo poparek pri miru čez noč in zjutraj precedimo ter popijemo tri skodelice čaja pred jedjo. Srriilj lahko tudi namočimo v alkoholu ali v vinu in tinkturo popi- jemo razredčeno z nekaj vode pred jedjo. Smilj je sestavni del mnogih čajnih mešanic za zdravljenje jetr- nih obolenj. Ljudsko zdravilstvo pa priporoča smilj za pospeševanje izločanja žolča, odstranjevanje žolčnih kamnov in usedlin ter za zdravljenje ledvic in mehurja. Uživanje pripravkov iz smilja nima nobenih škodljivih stranskih učinkov. BORIS JAGODIC ZA LJUBITELJE MALIH ŽIVALI Parvoviroza-bolezen mladih psov Parvovirozo, ki ji pravimo tudi turistična bolezen, pov- zroča virus. Pri nas smo to bolezen ugotovili pred približno šestimi leti, k nam pa so jo zanesli psi iz tujine. Okužbi ?o podvrženi predvsem mladi psi do enega leta starosti. Sta- rejši psi pa so lahko prenašalci te bolezni. Najpogosteje zbolijo psi med tremi in sedmimi meseci, brez zdravljenja jih lahko pogine tudi do 70 odstotkov. Bolezen se prične z močnim, stalnim bruhanjem, hudo drisko (tudi krvavo), žival odklanja hrano in vodo. Smrt lahko nastane v treh do štirih dnevih. Telesna temperatura pade pod normalno (pod 38 stopinj). Psu lahko pomaga samo živinozdravnik in še to samo v primeru takojšnjega zdravljenja. Psi se zdravijo z vnašanjem nadomestkov telesne tekočine v žilo ah pod kožo dva do tri dni. Istočasno dodajamo sredstva proti bruhanju, driski, antibiotike in vitamine. Zdravljenje traja sedem do devet dni. Bolezen po uspešnem zdravljenju ne pušča posledic. Zbolijo lahko tudi starejši psi, vendar je pri njih bolezen blaga in jo prebolijo tudi brez zdravljenja. Mlade pse lahko pred to boleznijo zaščitite s cepljenjem pri osmih tednih starosti, čez osem tednov je treba cepljenje ponoviti. dipl. vet. JANEZ ČRNEJ RECEPT TEDNA Ribja iuha s cmočl(i Potrebujemo: 50 g prosene kaše, pol skodelice mleka, 100 g ribjega fileja brez kosti, pol majhne čebule, šopek peter- šilja, jajce, 3 žlice grahamove moke, malo muškatnega oreščka, šopek jušne zelenjave, 1 liter vode, 2 jušni kocki, 250 g cvetačnih cvetov in 150 g graha. Kašo stresemo v cedilo, prelijemo z vrelo vodo, pristavimo v majhni kozici v toliko vode, da je kaša prekrita in na niajhnem ognju kuhamo 15 minut. Nato prilijemo mleko in kuhamo še 5 minut. Pokrito posodo pustimo stati 10 minut, da se kaša napne. Nato jo odcedimo. Ribo in čebulo grobo zrežemo in jo skupaj s peteršiljem in kašo zmiksamo ter primešamo jajce, graham moko in naribamo malo muškat- •^ega oreščka. Jušno zelenjavo operemo, očistimo, drobno zrežemo. Potem jo damo v vodo z jušnima kockama vred in zavremo. Cvetačo in grah operemo in stresemo v juho. Iz testa zaje- fnamo z manjšo žhco cmočke, jih spustimo v juho in jih 15 ^inut kuhamo na majhnem ognju. Na koncu dodamo še žlico sesekljanega peteršilja in vroče postrežemo. LETOVANJE ¥ MAKARSKI Zagotovljene cene, plačilo v 4 obrokih IZHOD IZ SITUACIJE Politični kabaret v satiričnem gledališču Jaza- vac v Zagrebu. Odtiod 23. marca. • IVIODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARĆAN-CAH Modna igra pomladi Kavboji in indijanci Samo brez panike! Tudi, če zvesto sledite modnim trendom, se vam to pomlad še ne bo potrebno zavihteli na konja v stilu severno- ameriških govedarjev ali si nadeti rumeno-rjavo polt prebivalcev Ognjene zemlje. Modno pa je res prav vse, kar vs£0 malo spominja na to dvoje. Nosi se Meksiko, mo- der ali roza jeans z vtisnjeni- mi, pa tudi vezenimi, tipično indijanskimi motivi. Nosi se tudi stihzaciia indijske hnije, prozornih tkanin, zlatih tra- kov in bogato vezenih bor- dur ter sijočega nakita. Še posebno moden je te- žek srebrn nakit z vdelanimi tirkizi in jantarji. Tudi z zla- tom vezeno usnje je aktual- no kot še nikoli. Tisto njg- važnejše pri tem stilu pa so vsekakor rese. Zapomnite si ta že nekaj časa pozabljen modni detajl, kajti o resah bo to sezono še veliko govora! MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA ARČAN-CAH Ste presenečeni, drage bral- ke in bralci? Še ne veste, k^ pomeni Kupon za modni na- svet? Naj vam kar takoj pove- mo, da z njim uvajamo v Novi tednik in na Radio Celje novi rubriki, bralkam in bralcem ponujamo priložnost, da z enim vprašanjem dobijo kar dva odgovora. Naša sodelavka, priznana in vsega zaupanja vredna modna oblikovalka in svetovalka Vla- sta Arčan-Cah, bo vsem, ki bo- do v naše uredništvo poslali iz- polnjen Kupon za modni na- svet, odgovarjala na zastavlje- na vprašanja, hkrati pa bodo njihovi kuponi pristah v škatli za žrebanje, iz katere bomo pred radijskimi mikrofoni zad- njo soboto v mesecu izvlekli nagrajenca. Le-ta bo prejel unikaten, modni in lepo ročno izdelan moški ali ženski model (volna, bombaž, v kombinaciji z usnjem ali svilo.) Vlasta Arčan-Cah bo v Mod- nem klepetu odgovarjala le na vprašanja s priloženim kupo- nom, s^ morate nanj vpisati vse potrebne podatke, da bi nagrada prišla v prave roke. Ce vas skrbi, da bi vas sodelavke in sodelavci prepoznali v vpra- šamju in tako izvedeh za »skri- te pomanjkljivosti« v stilu »m^hnega oprsja in prevehke- ga ozadja«, ki jih želite prekriti s primernim modnim oblače- njem, n^ vas potolažimo, da v vprašanjih vaših podatkov ne bomo izd^ali. Za konec pa le še to - v No- vem tedniku se bosta Modni kotiček in Modni klepet izme- njevala, prvo žrebanje pa na Radiu Celje pripravljamo že za soboto, 31. marca. Uredništvo 26. STRAN - 15. MAREC 1990 RADJ Amerika zdaj! ste kdaj razmišljali, zakaj si toliko palčkov želi, da bi postali velikani? Pravzaprav bi moralo biti obratno: veli- kani bi si morali želeti spre- meniti se v palčke. Toda veli- kani so preveč zaverovani v svojo moč in veličino, da bi spregledali: palčkom je dano hoditi skozi velika vrata in skozi mišje luknje, velikanom pa le prva od obeh možnosti. Glejte, kakšna čudna razmi- šljanja so me obšla oni dan, ko je našo ljubo radijsko hišo spet obletaval roj tistih podrepnih muh. (Kako že pravijo? Siten kot podrepna muha.) K sreči so takšna stanja redka in krat- kotrajna. Ampak zgodi se, da se kakšen dan na lepem kar vsi nalezemo nekakšne sitnobe in nezadovoljnosti in neprijazno- sti. Ko snemalnica ne zmore več sproti požirati vseh čak^o- čih (vsem pa se seveda mudi), ko napovedovalca pet minut pred programom še ni, ko de- žurni sklafiatelj mrzlično ne najde prave plošče, ko urednik puh iz pisalnih strojev zadnje vesti in za povrhu odpove še gramofon - no, takrat je mera vseh do vrha polna. Tehniki si želijo, da bi lahko bodisi vodili oddajo, bodisi previjali trako- ve, bodisi monitrali, bodisi po- pravljali aparature, ne pa vse- ga hkrati; novinarji bi radi na- šli čas, da v miru pripravijo posnetek pa morajo razmišljati že o sestanku, ki bo čez pol ure in najti popoldansko varstvo za otroka; napovedovalci bi ra- di spodobne slušalke, urednik pa vsaj enkrat popolno mapo prvovrstnih novic in mir v hiši. Ja, takšne stvari se dogajajo. In minejo. Si lahko mishte, da je prišel oni dan v naš radijski studio mlad fant, ki je nekoč sodelo- val z eno od večjih radijskih hiš in kar zazijal od začudenja, da naš glasbeni program ni zminutiran. »Ja, kako pa sploh lahko delate, če ne veste, koli- ko časa traja kakšna skladba?« Mi smo se kar muzah in si mislili: Fant, mi zmoremo še vse kaj drugega. In smo mu pripravili presenečenje, da smo še sami sebe presenetili. Za njegovo oddajo disco uspešnic so mu tehniki naredi- h pravi American Style. Tako- rekoč One Man Radio. Saj poz- nate to: človek za mešalno mi- zo, gramofoni, magnetofoni, kasetofoni in z mikrofonom pred sabo: govori, miksa, mik- sa, govori... Si to lahko privoš- čijo na vehkem, denimo ljub- ljanskem radiu? Jasno, da ne. Pa še drugi primer: gotovo poznate tiste priljubljene radij- ske rubrike glasbenih želja, se^L so razširjene po radijskem sve- tu kot krompir po zemlji. Am- pak kakšen vehk radio niti te- oretično te - poslušalcem tako ljube - oddaje ne zmore spelja- ti tako vehčastno kot mi: po- slušalec si nekaj zaželi, malce poklepeta z moderatorjem in željena skladba se že vrti... V vehkih hišah so za kaj takš- nega preprosto preveliki. Skratka: to so tiste mišje luk- nje, skozi katere se velikani ne morejo izmuzniti pa če bi si še tako želeli. Žehm si, da bi te vrstice po- stale v naši radijski hiši obvez- no čtivo za dneve, ko nas bodo spet napadle sitne muhe. Pa ne zato, da bi lahko bili strašan- sko zadovoljni sami s seboj. Ne - vedno si moramo želeti po- stati boljši. Ampak zato, da nas ne bi premamila misel, kaiko je vehkim lepo. Figo jim je lepo. Lepo je nam, ki smo lahko Bal- kan ali Amerika zdaj. NADA KUMER po Vzgojno izobraževalni zavod Šentjur pri Celju Na podlagi določil Statuta DO VIZ Šentjur, razpisna komisija razpisuje delovno mesto direl(torja delovne organizacije VIZ Šentjur Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe- nih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri - da imajo strokovni izpit - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj po oprav- ljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem delu - da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresni- čevanju smotrov in nalog DO - da predložijo program vodenja, poslovanja in raz- voja na področju vzgoje in izobraževanja v občini Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju razpisnih pogojev in program v 15 dneh po objavi na naslov: DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR, Dušana Kvedra 30, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po spreje- mu sklepa o imenovanju. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Edvarda Kardelja Rogatec razpisuje dela in naloge učitelja matematike in fizike - PRU za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem do- pustu) Začetek del: 2. april 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v osmih dneh po,objavi na naslov: Komisija za delov- na razmerja OŠ E.Kardelja Rogatec, 63252 RO- GATEC. Ugodni pogoji: dobra avtobusna in železniška pove- zava na relaciji Celje-Rogatec. O izboru bomo kandidate obvestili v osmih dneh po končanem izboru. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI STROJNA INDUSTRIJA, n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge vodja izvoza severni trg Pogoji: - diplomirani ekonomist ali ekonomist - 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj - aktivno znanje nemškega jezika Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: SIP - Strojna industrija Šempeter v Sav. dolini. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa. gorenje glin nazarje Izkoristimo podstrešja Vdahnimo jim strešna okna Gorenje - Glin • izdelana iz visokokakovostnega impregniranega smrekovega lesa • s termoizolacijskim steklom in trajnoobstoječimi tesnili • z zunanjo zaščitno prevleko iz aluminijaste pločevine • s štiridelno obrobo Strešna okna so vam na voljo v vseh razstavnoprodajnih cen- trih Gorenje, ter v Kovinotehni, Eri, Slovenijalesu Medlog in Lesnini Leveč. Obiščite nas! Gorenje Glin, Lesna industrija, p. o. 63331 Nazarje 32 Telefon: (063) 831-321, 831-931 Telex: 33624 YU GLIN Telefax: (063) 831-705 RADIO CELJE Četrtek, 15. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestij 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, lo,( Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13.|j (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Por, čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke i pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključe« 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 16. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8,; Pogled v Delo, 8.45 Hdroskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Por, čila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (preti; RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.; Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdral 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 17. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestil 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.( Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavric 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLj 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.; Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdra\ 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvic zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 18. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestil; 8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 10.00 Poročila, ll.c Kmetijska oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke i pozdravi. Ponedeljek, 19. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Po/očila, 8.15 Obvi stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldni 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do i; tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.(] Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kroniki 17.30 Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih metodi 19.004|ltključek sporeda. Torek, 20. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.3 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, lO.o Poročila, 10.05 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.3 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (preno RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.0 Zaključek sporeda. Sreda, 21.3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.3 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 1O.0 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-ti (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Pore čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.3 Odprto z violinskim ključem - ročk gverila, 19.00 Zaključe sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedelja od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencali 100,3 in 95, MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHz. RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH Četrtek, 15. 3.: 13.00 Napoved, EPP, obvestila, 14.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila, Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek. Petek, 16. 3.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00 Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Poročila, obvestila kontaktna oddaja s pisanim glasbenim izborom, 18.00 Novice obvestila, 19.00 Zaključek. Sobota, 17.3.: 13.00 Napoved, 14.00 Novice, kontaktna oddaj: ali gost v studiu, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.01 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, nasveti za delo na vrt( in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.31 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek. Nedelja, 18.3.: 8.00 Napoved, vreme, obvestila, 9.00 Minute zi najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kmetijska oddaja 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo ir pozdravljajo. Ponedeljek, 19. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, obve stila, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naš poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila šport, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice, obve stila, 19.00 Zaključek. Torek, 20. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, obvestila kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila turizem, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice, obve- stila, 19.00 Zaključek. Sreda, 21. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila 18.0C Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.0C Zaključek. RADIO VELENJE Radio Velenje oddaja na uitrakratkovalovnem območju ni frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. Petek, 16. 3.: 15.00 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodk in odmevi (prenos RU); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Zi konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imeni sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 V izbirate, mi vrtimo. Nedelja 18. 3.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknjf do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami: 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke pozdravi. Ponedeljek, 19. 3.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hud« luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj: 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Ve- lenje. Sreda, 21. 3.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi mi (predstavili bomo volilni program Zelenih Velenja); 18.0fl Novosti na področju disko glasbe (naš gost bo disko S). TV SPORED NMC 15. MAREC 1990 - STRAN 27 Sobota, 17. marec LJUBLJANA I 8.05-0.50 TELETEKST RTV LJUBUA- NA; 8.20 VIDEO STRANI; 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNO- STI, NEMŠČINA - ALLES GUTE, 1. LEKCIJA; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 9.00 RADOVEDNI TAČEK: OBLEKA; 9.20 LONČEK, KUHAJ: VA- FELJNI; 9.25 ZBIS: T. Micheles: UKRADENO SPANJE; 9.35 CICIBAN, DOBER DAN: KAČJI RIS; 9.45 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUDSTEV: MOHAMEDOV NAUK, ODDAJA TV Be- ograd, 7/13; 10.00 F.Puntar: KU-KU: MRHA SE PRHA, LUTKOVNA IGRICA, 3/13; 10.20 MLADI SHERLOCK. g.-zadnji del angleške nadaljevanke; 10.45 POGLEDI: PORTALI PRIPOVE- DUJEJO; 11.50 ARE: SVETOVNI PO- KAL V ALPSKEM SMUČANJU SMUK (M), PRENOS, Reporter: Miha Žibrat; 13.00 VEČERNI GOST: Dr. Japec Ja- kopin, ponovitev; 13.35 OČI KRITIKE, ponovitev; 14.15 VIDEO STRANI; 14.55 SONCE VZHAJA, ameriški film; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFOR- MACIJE; 16.45 RISANKA; 16.55 BEO- GRAD: DP V KOŠARKI - PARTIZAN:- CIBONA, prenos; 18.30 EP VIDEO STRANI; 18.35 POSLEDNJA OAZA, DOKUMENTARNA ODDAJA TV Beo- grad, 2/5; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP; 20.14 EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 KOLO SREČE; 22.00 EPP; 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.25 EP VIDEO STRANI; 22.30 L.Greer: LEPI UPI, francoska nadaljevanka, 9/13; 23.25 HOTEL JEZERO, angleški film; 0.40 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 15.00 VIEONOČ, ponovitev; 19.00 KA- KO BITI SKUPAJ, ODDAJA TV BEO- GRAD; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 ZA- MEJCI V CD - PORABJE, prenos; 21.15 FILMSKE USPEŠNICE: MC Q, ameriški film; 23.00 SATELITSKI PRO- GRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.30) ZAGREB I 8.50 TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR ŠOL- SKEGA PROGRAMA; 9.00 PREMISLI - NAREDI SAM; 9.15 ODDAJA ZA UČI- TEUE; 9.30 Z GLASBO O GLASBI: UJALA ZGODOVINA PLESA; 10.00 ^MŠČINA, 16. LEKCIJA; 10.35 ČE- pELICA MAJA, RISANA SERIJA; 11.00 ^A 1. INFORMATIVNO ZABAVNA OD- DAJA, SAGA O FORSVTHIH. angleška nadaljevanka; 13.00 PREZRLI STE, POGLEJTE; 14.30 DIKLUS FILMOV VVALTA DISNEVA: MESEČEV PILOT, ameriški mladinski film; 16.05 SEDEM TV DNI; 16.50 TV DNEVNIK 1; 17.05 NARODNA GLASBA; 17.35 BOUŠE ŽIVLJENJE, ponovitev TV nadaljevan- ke; 18.20 SEDMI ČUT; 18.30 PRISRČ- NO VAŠI, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15 SUNSET BOULEVARD, ameri- ški film; 22.0 TV DNENVIK 3; 22.15 ZLATA PALMA, ZABAVNA ODDAJA; 23.00 ŠPORTNA SOBOTA; 23.20 PO- ROČILA V ANGLEŠČINI; 23.25 NOČ Z VAMI, DINASTIJA, ameriška nadalje- vanka, A.Christte: POIROT, angleška nanizanka; 1.30 POROČILA KOPER 10.00 ZLATI JUKE BOX (ponovitev); 11.30 FISH EYE (ponovitev); 12.00 RAZISKOVALNA BAZA - posebna od- daja (ponovitev); 13.45 »SOTTOCA- NESTRO« - oddaja o košarki (ponovi- tev); 14.30 BASKET NCAA; 15.30 RAZ- ISKOVALNA BAZA; 16.00 NOGOMET, angleško prv./nep. prenos; 17.45 JU- KE BOX (ponovitev); 18.15 FISH EYE (ponovitev); 18.45 TV NOVICE; 19.00 SEDEMDNI-tedensko zunanje politič- ni pregled; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 NOGOMET, Špansko prv./nep. prenos; 21.45 TV NOVICE; 21.55 SPE- EDY (ponovitev); 22.15 JUKE BOX (ponovitev); 22.45 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev; 23.15 »CALCIOMA- NIA« - vse o italijanskem nogometu; 24.00 FISH EVE (ponovitev) ZAGREB II 10.00 TEST; 10.10 TV KOLEDAR; 11.50 Aare: SP V ALPSKEM SMUČA- NJU (M); 13.00 RISANI FILMI; 13.20 NOČ Z VAMI, ponovitev; 15.25 PRED- STAVA ZA OTROKE; 16.10 MALI KON- CERT; 16.35 KAKO BITI SKUPAJ, za- bavno-informativna oddaja; 16.55 DP V ROKOMETU: Crvena zvezda-Meta- 'oplastika; 18.20 VATERPOLO: Kotor- Mladost; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 GLASBENI VEČER, Koncert zagreb- ške filharmonije: G. Mahler - Pesem o zemlji; 21.30 TV MIX; 21.40 TV FEU- TON: Kultura v vsakdanji družbi; 22.25 TV RAZSTAVA; 22.45 ZGODBE GRA- HAMA GREENA Nedelja, 18. marec LJUBLJANA I 8.00-23.55 TELETEKST RTV UUB- UANA, 8.25 VIDEO STRANI; 8.25 OTROŠKA MATINEJA; 8.25 ŽIV ŽAV; 9.20 PRIMERI INŠPEKTORJA POTI- CE: SKRIVNOST TELEVIZORJEV, 5. zadnji del češkoslovaške nanizanke; 9.55 ARE: SVETOVNI POKAL V ALP- SKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), pre- nos 1. teka. Reporter: Miha Žibrat; 10.55 L. Greer: LEPI UPI, ponovitev francoske nadaljevanke, 7/13; 11.45 EP VIDEO ^TRANI; 12.55 ARE: SVE- TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA- NJU SLALOM (Ž), prenos 2. teka. Re- porter: Miha Žibrat; 13.45 VIDEOMEH; 14.15 M. Bayer: DEDIŠČINA GULDEN- BURGOVIH, nemška nadaljevanka, 11/14; 15.00 KRIŽKRAŽ, ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFOR- MACIJE; 16.50 ALO, ALO. ponovitev, angleške humoristične nanizanke; 17.25 KRALJ POTEPUHOV, ameriški film; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MER- NIK; 19.15 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 J.Radulovič-Z. Šo- tra: BRATA PO MATERI, 3. zadnji del nadaljevanke tv Beograd; 20.55 EPP; 21.00 SUPER PODARIM DOBIM; 22.30 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.50 EP VI- DEO STRANI; 22.55 SOVA. MAGNUM, ameriška nanizanka, M 2; 23.45 VI- DEO STRANI ^ LJUBLJANA II 10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in Nasvidenje v naslednji vojni, slo- venski film; 13.00 NEDELJSKO ŠPORTNO POPOLDNE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 BIBLIJA, angleška dokumentarna serija, 1/7; 20.50 AVANTURA V BLATU, CAMEL TROP- HY - JASTREBARSKO '90; 21.20 SA- TELITSKI PROGRAMI - poskusni pre- nosi; 21.40 ŠPORTNI PREGLED; 22.25 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI (do 0.00) ZAGREB I 9.30 POROČILA; 9.35 RAKUNI, pono- vitev risane serije; 10.00 NEDELJSKO POPOLDNE ZA OTROKE; 11.00 KME- TIJSKA ODDAJA; 12.00 VIDEOTILT, oddaja resne glasbe; 13.00 MAMA LU- , CIA, italijanska nadaljevanka, 1/5; 13.30 POROČILA; 14.35 NEDEUSKO POPOLDNE; 16.20 PO LETU 2000, av- stralska poljudnoznanstvena serija; 17.10 Ciklus filmov Jeana Giraulta: ŽANDAR SE ŽENI, francoski film; 18.45 RAKUNI, risanka serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 NEKA ČUDNA DEŽELA, tv nada- ljevanka, 2/3; 20.50 GLASBENA PA- RADA RADENCI '90: PLESNI ORKE- STER RTV SKOPJE; 21.20 TV DNEV- NIK 3; 21.40 ŠPORTNI PREGLED; 22.25 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.30 NOČ Z VAMI, A. Christie: POI- ROT, angleška nadaljevanka ZAGREB II 7.30 TEST; 7.40 TV KOLEDAR; 7.55 NOČ Z VAMI, ponovitev; 10.00 DANES ZA JUTRI IN NASVIDENJE V NASLED- NJI VOJNI, domači film; 13.00 ŠPORT- NO POPOLDNE: Aare: SP V SMUČA- NJU; DP V KOŠARKI: Zadar-Bosna; DP V NOGOMETU: Hajduk-Dinamo; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PORTRETI SVETOVNIH VODITEUEV, dokumen- tarna serija; 21.10 OD NAŠEGA DO- PISNIKA: Detroit; 22.40 ARGUMENTI II KOPER 10.00 JUKE BOX; 10.30 »CALCIOMA- NIA« - vse o italijanskem nogometu (ponovitev); 11.30 TENIS; 13.45 Ml V NEDEUO; 18.45 TV NOVICE; 19.00 Ml V NEDELJO; 20.30 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 22.00 TV NOVICE; 22.10 RAZISKOVALNA BAZA - posebna od- daja (ponovitev); 23.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (ponovitev); 01.30 JUKE BOX Ponedeljek, 19. marec LJUBLJANA I 8.40-10.45 in 15.10-24.00 TELE- TEKST RTV UUBLJANA; 8.55 VIDEO STRANI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPO- RED ZA OTROKE IN MLADE, 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE: POTOKI, 9.25 Slovenska ljudska glasbila in godci: TRSTENKE, folklorna oddaja, 1/9; 9.50 UTRIP; 10.05 ZRCALO TED- NA; 10.20 TV MERNIK; 10.35 VIDEO STRANI; 15.25 VIDEO STRANI; 15.35 SOVA, MAGNUM, ameriška nanizan- ka, 9/12; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV- NE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK: SUPER PODARIM DOBIM, ponovitev; 18.25 EP VIDEO STRANI; 18.30 SPO- RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.30 RADOVEDNI TAČEK: ŽERJAV; 18.45 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH UUD- STEV: UUBEZEN MED ZALOM IN RUDABO, oddaja tv Beograd, 8/13; 19.00 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 M. Jesih-A. Tomašič: ZRCALO, drama tv Ljublja- na; 21.00 EPP; 21.05 VOLITVE 90: PREDVOLILNA TRIBUNA; 21.35 OSMI DAN; 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME, EP VIDEO STRANI; 22.35 MODERNI BALET: VELIKI AMERIŠKI KOREO- GRAFI, 1. oddaja; 23.00 SOVA MAG- NUM, ameriška nanizanka, 10/12; 23.50 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI; 18.50 PUSTO- LOVŠČINA SLIKARSTVO, ŠVICAR- SKA IZOBRAŽEVALNA SERIJA, 8/13; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GLASBENA PARADA RADENCI '90: BIG BAND RTV UUBLJANA; 20.25 PO SLEDEH NAPREDKA; 20.50 SEDMA STEZA, oddaja o športu; 21.05 PRLJAVO KA- ZALIŠTE, glasbena oddaja TV Zagreb; 22.10 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI (do 0.00) ZAGREB I 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 GOZDNE ZA- BAVE, oddaja za otroke; 8.45 PISANI- CA, oddaja za otroke; 9.00 ŠOLSKI PROGRAM, Likovna umetnost: TO- PLE IN HLADNE BARVE, BESEDA IN SLIKA: Gundulič-Paljetak, Z GLASBO O GLASBI, TV GLEDALIŠČE: DRAMA- TURG; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOL- SKI PROGRAM, TEDNIK: DAJ, UGANI. PEK, RISKANKA, HELENIZEM, RI- SANKA, ANGLEŠČINA; 12.30 PORO- ČILA; 12.40 PREZRLI STE. POGLEJ- TE; 14.45 POROČILA; 14.55 NOČ Z VAMI, ponovitev nočnega progra- ma; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 NE- KAJ VEČ, izobraževalna oddaja; 17.50 GOZDNE ZABAVE, oddaja za otroke; 18.05 PISANICA, oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI- SANKA; 18.45 TELEDISH. dokumen- tarnozabavna oddaja; 19.15 RISAN- KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 CI- KLUS KOMEDIJ BRANISLAVA NUŠI- ČA: SUMUlVA OSEBA; 21.45 SVET DANES, zunanja politika; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.35 ŠPORT DANES; 22.40 V SNU SEN, NOČNI PROGRAM, FREDDVJEVE MORE, angleška nani- zanka; 0.45 POROČILA ZAGREB II 16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 18.00 GOLO ŽIVLJENJE, dokumentarna od- daja; 19.00 ZAGREBŠKA PANORA- MA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 SVET ŠPORTA; 20.40 DNEVNIK NEKE SO- BARICE, francoski film; 22.15 IZBORI 90: ZVEZA€ELENIH HRVAŠKE; 23.15 EUROSONG KOPER 13.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (po- novitev); 15.30 TENIS (ponovitev); 17.30 BASKET NCAA; 18.15 WREST- LING SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STI- ČIŠČE VOLITVE 1990; 20.30 ZLATI JUKE BOX; 22.00 TV NOVICE; 22.10 BOKS; 22.45 BASKET NBA; 24.15 NO- GOMET, Argentinsko prv. Torek, 20. marec LJUBLJANA I 8.40-12.15 in 14.40 - TELETEKST RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO STRA- NI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ZGODBE IZ ŠKOUKE, 12. oddaja; 9.40 ŠOLSKA TV, KO SE KORENIN ZAVEMO: BOJ ZA ŽIVUENJE; 10.35 NEMŠČINA -ALLES GUTE, 3. lekcija; 11.10 SED- MA STEZA, oddaja o športu; 11.25 OSMI DAN; 12.05 VIDEO STRANI; 14.55 VIDEO STRANI; 1505 NEMŠČI- NA - ALLES GUTE, ponovitev 3. lekci- je; 15.35 SOVA MAGNUM, ameriška nanizanka, 10/12, ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV, pono- vitev, KO SE KORENIN ZAVEMO: BOJ ZA ŽIVUENJE; 17.45 EP VIDEO STRANI; 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 17.50 LONČEK, KUHAJ: KUHANA RIBA; 18.00 PAVLIHA IN MICKA, posnetek gledališke predsta- ve; 19.05 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 P. Hamil- ton: ZAPEUlVEC, angleška nadalje- vanka, 2/6; 20.50 EPP; 20.55 P. I. Čaj- kovski: TRNUUČICA, BALET NA LE- DU; 21.50 TV DNEVNIK 3, VREME, EP VIDEO STRANI; 22.10 SOVA MAG- NUM, ameriška nanizanka, 11/12; 23.00 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI; 18.15 SVET ŠPOR- TA, oddaja tv Zagreb; 19.00 NAŠA PE- SEM: JUGOSLOVANSKE ZBOROV- SKE SLOVESNOSTI NIŠ 88, 2. odda- ja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ- ČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA; 20.35 UMETNIŠKI VEČER, Shakespeare na tv: OTHELLO, angleški film (do 0.00) ZAGREB I 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MALI SVET, odaja za otroke; 9.00 ŠOLSKI PRO- GRAM, NARODI IN NARODNOSTI V SRH, SEDMI ČUT, ARHEOLOŠKI MUZEJ V ZADRU, TRIGLAVSKI NA- RODNI PARK; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM; KLASIČNO SLI- KARSTVO V FRANCIJI: RISANKA; O JEZIKU: GLAGOLI; PRIRODA JU- GOSLAVIJE; LETOPIS; 12.30 PORO- ČILA; 12.40 PREZRLI STE, POGLEJ- TE; 13.45 ŠOLSKI PROGRAM, TV LEKSIKON, KRILA NAD VODO, IZ VA- ŠEGA ČTIVA: MATE BALOTA; 14.50 POROČILA; 15.00 PREZRLI STE, PO- GLEJTE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 ILUMINACIJE, izboraževalna oddaja; 17.50 MALI SVET, oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI- SANKA; 18.45 ZNANOST; 19.15 RI- SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 VOJNE USO- DE, angleška nadaljevanka. 2/7; 21.05 V VELIKEM PLANU, KONTAKTNI MA- GAZIN; 22.35 TV DVEVNIK 3; 22.55 ŠPORT DANES; 23.00 NOČ Z VAMI. UMOR MARY PHAGAN, ameriška na- dalj., 1/4, ZRELE ŽENSKE, amenška humor, nanizanka, 1.05 POROČILA ZAGREB II 15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 16.00 IZBORI 90, ponovitev, 18.00 ZAGREB- ŠKA PANORAMA; 18.20 REGIONALNI PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZABAVNI TOREK: ŽELJOTEKA; 21.10 POTEPAM SE IN SNEMAM; 21.40 DA UDOBNO PREŽIVI ČAS. zabavnoglas- bena oddaja; 22.15 IZBORI 90: HRVA- ŠKO MIROUUBNO GIBANJE; 23.15 FESTOVE PREMUERE: 38, avstrijsko- nemški film KOPER 13.45 NOGOMET, Argentinsko prv. (ponovitev); 15.30 BOKS (ponovitev); 16.15 JUKE BOX; 16.45 BASKET NBA (ponovitev); 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE, 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 BOKS; 21.30 »SUPERVOLLEV-« - oddaja o odbojki; 22.15 TV NOVICE; 22.25 SMUČARSKI TEDNIK - oddaja o zimskih športih; 23.15 EUROGOLF; 24.15 NOGOMET, Špansko prv. (ponovitev) Sreda, 21. marec LJUBLJANA I 8.40-11.15 in 14.40-24.00 TELE- TEKST RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO STRANI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPO- RED ZA OTROKE IN MLADE: K. Bren- kova: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA: TORKOVA CESTA, 2/7; 9.20 M. Jesih-A. Tomašič: ZRCALO, drama tv Ljubljana; 10.15 P. Hamilton: ZAPEUlVEC, angleška nadaljevanka, 2/6; 11.05 VIDEO STRANI, 14.55 VI- DEO STRANI; 15.05 ŽARIŠČE, ponovi- tev; 15.35 SOVA MAGNUM. ameriška nanizanka, 11/12, ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK; 16.45 AVANTURA V BLATU, CAMEL TROPHV - JA- STREBARSKO '90; PO SLEDEH NA- PREDKA; 17.40 KOTSKI ANSAMBEL DUD; 18.00 EP VIDEO STRANI; 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 ZBIS: K. Brenkova; MAVRICA PISANA; 18.15 ČUDEŽNA ČEPICA; STARA JAPONSKA PRAVLJICA; 18.30 M. KOŠUTA: ŠTIRJE FANTJE MUZI- KANTJE, posnetek gledališke pred- stave; 19.05 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 FILM TEDNA, RAŠO-MON, japonski film (ČB); 21.29 EPP; 21.30 ZSOLNAV - POEZIJA KERAMIKE; 21.55 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.15 VIDE- OGODBA; 23.00 SOVA MAGNUM. 12. zadnji del ameriške nanizanke; 23.50 ViCEOSTBAh«________.. ^ LJUBLJANA II 16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI; 18.30 MOSTOVI; 19.00 DIVJI SVET ŽIVALI: MAČJI ROD, angleška poljudnoznanstvena serija, 8/9; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ- ČE; 20.30 PPZ V NOGOMETU - PAR- TIZAN : DINAMO (BUKAREŠTA), pos- netek iz Titograda, reporter: Andrej Stare; 22.00 SVET POROČA; 23.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 0.00) ZAGREB I 8.25 TV KOLEDAR; 8.35 NAJLEPŠA LETA, serija za otroke, 4/1.5; 9.00 ŠOL- SKI PROGRAM, POŠTNI NABIRAL- NIK, KIPAR HENRV MOORE, NEMŠČI- NA, 17. LEKCIJA, UPORABA UČBENI- KA, oddaja za učitelje; 10.30 POROČI- LA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM, KOC- KA, KOCKA, KOCKICA, RISANKA, GLAVNI ODMOR; PLANETI: JUPITER, RISANKA. BOJ ZA OBSTANEK; 12.30 POROČILA; 12.45 VOJNE USODE an- gleška nadaljevanka, 2/7; 13.40 ŠOL- SKI PROGRAM. IZ SVETA NARAVE: RUMENI LEPOTEC. KAKO GLEDATI SLIKO, V VRTINCU STOLETIJ: OSI- JEK; 14.45 POROČILA; 14.55 NOČ IN DAN, ponovitev nočnega programa; 17.00 TV DNEVNIK I; 17.20 BESEDE IN STVARI, izobraževalna oddaja, 1/3; 17.50 NAJLEPŠA LETA, serija za otro- ke, 4/15; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 ŽIVLJENJE JE ŽIVUENJE. reportaža; 19.15 RISAN- KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 KINO OKO, oddaja o filmu in igrani film; 22.35 TV DNEVNIK 3; 22.55 ŠPORT DANES; 23.00 NOČ Z VAMI, UMOR MARY PHAGAN, ameriška nadalj., 2/4 ZRELE ŽENSKE, ameriška humor, na- nizanka; 1.05 POROČILA ZAGREB II 15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50 TV KOLEDAR; 16.00 IZBORI 90, pono- vitev; 18.00 ZAGREBŠKA PANORA- MA; 18.20 REGIONALNI PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŠPORTNA SOBOTA; 22.15 IZBORI 90: ISTRSKI DEMOKRATSKI ZBOR KOPER 13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 BOKS (ponovitev); 15.50 RAZISKOVALNA BAZA - posebna oddaja (ponovitev); 17.15 SMUČARSKI TEDNIK - oddaja o zimskih športih (ponovitev); IB.lS VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 BASKET NBA; 22.00 TV NOVICE; 22.10 BOKS; 23.00 SUPERCROSS; 24.00 ZLATI JUKE BOX Četrtek, 22. marec LJUBLJANA I 8.40-11.05 In 14.40-24.00 TELE- TEKST RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO STRANI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPO- RED ZA OTROKE IN MLADE: INDI- JANSKE LEGENDE: ZIMSKA ŽENA, kanadska nanizanka, 9/12; 9.30 ŠOL- SKA TV: POTA ODRAŠČANJA: ISKA- NJE SEBE. 1/4; 10.00 ESTETSKA VZGOJA, 1/9 (ČB); 10.15 SOTESKA HUDA LUKNJA; 10.25 MOSTOVI; 10.55 VIDEO STRANIj 14.55 VIDEO STRANI; 15.05 ŽARIŠČE, PONOVI- TEV; 15.35 SOVA, MAGNUM, ponovi- tev 12. zadnjega dela ameriške nani- zanke; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN- FORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK; 16.45 MOSTOVI; 17.15 ŠOLSKA TV: POTA ODRAŠČANJA: ISKANJE SEBE, 1/4; 17.45 ESTETSKA VZGOJA, 1/6 (ČB); 18.00 SOTESKA HUDA LUKNJA; 18.10 EP VIDEO STRANI; 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.15 CICIBAN, DOBER DAN: DESKA; 18.30 OVČAR HOBO, ameriška nanizanka, 1/13; 19.00 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 P.VVheeler: BLUEBELL, angleška nadaljevanka, 3/8; 20.55 EPP; 21.00 TEDNIK; 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME, EP VIDEO STRANI; 22.20 RETROSPEKTIVA SO- DOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA: NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI; 23.50 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI; 18.00 REGIONAL- NI PROGRAMI TV Ljubljana - STUDIO Ljubljana; 19.00 ALO, ALO, angleška humoristična nanizanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 IZ- ROČILO ZA PRIHODNOST, izobraže- valna oddaja; 20.50 MALI KONCERT: UUBUANSKI OKTET. 1. oddaja; 21.10 SLOVENSKI STEBER, POTO- PISNA REPORTAŽA; 21.30 SVET NA ZASLONU; 22.00 SOLUN: PEP V KO- ŠARKI - ARIS : JUGOPLASTIKA. vključitev v prenos Reporter: Janez Gašperlin; 23.15 SATELITSKI PRO- GRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 0.30) ZAGREB I 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 DRUŽBA PE- RA KVRŽICE, TV nadaljevanka za otroke, 2/3; 9.00 ŠOLSKI PROGRAM: LUTKE IZ VSEGA SVETA: MARIONE- TE, RAST IN RAZMNOŽEVANJE GOB; DREVJE V URBANEM OKOUU; FRANCIJA DANES; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM, METLA BREZ ROČAJA; RISANKA; IZVORI ŽIVUENJA; SNEŽNA JEREBICA; RI- SANKA; PETA DIMENZIJA; 12.30 PO- ROČILA; 12.40 PREZRLI STE, PO- GLEJTE; 13.40 ŠOLSKI PROGRAM ZGODOVINA GLASBE: B. Kune (Im- presionizem), NEMŠČINA, 17. lekcija; 14.45 POROČILA; 14.55 NOČ IN DAN, ponovitev nočnega programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 DRUŽINSKI MA- GAZIN, IZOBRAŽEVALNA oddaja; 17.50 DRUŽBA PERA KVRŽICE, TV nadaljevanka za otroke, 2/3; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 EKOLOGIJA, dokumentarna od- daja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEV- NIK 2; 20.00 SPEKTER, POLITIČNI MAGAZIN; 21.05 KVIZKOTEKA; 22.20 TV DNEVNIK 3; 22.40 ŠPORT DANES; 22.45 NOČ Z VAMI, UMOR MARV PHAGAN, ameriška nadalj., 3/4; ZRE- LE ŽENSKE, ameriška humor, nani- zank9; 0.50 POROČILA ZAGREB II 15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 16.00 IZBORI 90, ponovitev; 18.00 ZAGREB- ŠKA PANORAMA; 18.20 REGIONALNI PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 MARJUČA ALI SMRT, domači tv film; 21.30 TV MIX; 21.40 JUGOTONOV VI- DEO CLUB; 22.15 IZBORI 90: DEMO- KRATSKA ZVEZA KOSOVA; 23.15 So- lun: EP V KOŠARKI: Aris-Jugoplasti- ka, posnetek KOPER 13.45 NOGOMET, Nemško prv. (pos- netek); 15.30 NOGOMET. Špansko prv. (posnetek); 17.30 »SUPERVOL- LEV« - oddaja o odbojki (ponovitev); 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE VOLITVE 1990; 20.30 RAZISKOVALNA BAZA - poseb- na oddaja; 22.00 TV NOVICE; 22.10 »MON-GOLF-FIERA« - oddaja o no- gometu; 23.00 TENIS; ATP TOUR; 24.00 BASKET NBA (ponovitev) Petek, 23. marec LJUBLJANA I 8.40-11.25 In 15.00-1.45 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8.55 VIDEO STRA- NI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM; 9.40 IZROČILO ZA PRIHODNOST, IZOBRAŽEVALNA OD- DAJA; 10.00 SLOVENSKI STEBER, POTOPISNA REPORTAŽA; 10.20 D. Baker: PARACELSUS, 7. zadnji del angleške nadaljevanke; 11.15 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25 SVET NA ZASLONU, ponovitev; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK, TEDNIK, ponovitev; 17.50 PLANICA - DAN PRED FINALOM; 18.10 EP VIDEO STRANI; 18.15 SPO- RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.15 F.Puntar: KU-KU: MESNICA CVETI- CA, lutkovna igrica, 4/13; 18.30 POLI- TRONA EXPRESS, španska nanizan- ka, 1/13; 18.40 NORO, NOREJŠE, NO- RIŠNICA, norveška nanizanka, 1/13; 19.00 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14 EPP; 20.20 TAJNE SLUŽBE, franco- ska dokumentarna serija, 3/6; 21.10 EPP; 21.15 J. Le Carre: KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN, angleška nadaljevanka, 5/6; 22.10 TV DNEVNIK 3, VREME, EP VIDEO STRANI; 22.30 EX LIBRIS: ZVEZDE, ZNAKI IN LJU- DJE; 23.25 CIKLUS FILMOV SAMA PECKINPAHA: DIVJA TOLPA, ameri- ški film; 1.35 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI; 17.50 REGIONAL- NI PROGRAMI TV Ljubljana - studio Maribor: TELE M; 19.00 VIDEOMEH, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KONCERT SIMFONIKOV RTV Ljublja- na, prenos iz Cankarjevega doma; 21.45 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 22.15 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.30) ZAGREB I 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 POVEJTE Ml, KAJ NAJ DELAM, dokumentarna od- daja za otroke, 4/8; 9.00 ŠOLSKI PRO- GRAM: EDUKON, KONTAKTNA odda- ja; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM; ITALIJANŠČINA, 5. LEK- CIJA; RISANKA; PRVAKI V ZNANJU FIZIKE; POTOPISCI; RISANKA, BI- SERNA REKA; 12.30 POROČILA; 12.40 PREZRLI STE. POGLEJTE; 13.25 KVIZKOTEKA, PONOVITEV; 14.45 POROČILA; 14.55 NOČ Z VAMI. ponovitev nočnega programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 LIPICANEC, po- ljudnoznanstveni film; 17.50 POVEJ- TE Ml, KAJ NAJ DELAM, dokumentar- na oddaja za otroke, 4/8; 18.20 ŠTE- VILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 MUPPET SHOVV; 19.15 RISAN- KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ZA- KON V LOS ANGELESU, ameriška na- nizanka, 17/20 20.55 ZABAVA VAS Bl- UANA RISTIČ; 21.40 TV DNEVNIK 3; 22.00 O SOLE MIO, oddaja o kulturi,; 23.00 ŠPORT DANES; 23.05 NOC Z VAMI, UMOR MARV PHAGAN, ame- riška nadalj., 4/4; DINASTIJA, ameri- ška nadaljevanka; 1.10 POROČILA ZAGREB II 15.25 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50 TV KOLEDAR; 16.00 IZBORI 90, pono- vitev; 18.00 ZAGREBŠKA PANORA- MA; 18.20 PANORAMA 15. poročila v italijanskem jeziku; 19.30 TV DNEV- NIK; 20.00 ODDAJA TEDNA; 20.45 TV MIX; 20.55 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.25 MOJSTRI ANIMACIJE; 22.00 PE- KEL ALI NEBESA, danski film KOPER 13.45 »MON-GOL-FIERA« - oddaja o nogometu (ponovitev); 15.00 BOKS (ponovitev); 15.45 TENIS: ATP TOUR (ponovitev); 16.45 BASKET NBA (po- novitev); 18.15 VVRESTLING SPOT- LITHT; 18.45 TV NOVICE; 19.00 OD- PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS: KEV BISCAVNE (USA) TURNIR / nep. prenos; sledi: TV NOVI- CE NOGOMET, Nemško prv. (posne- tek) »SOTTOCANESTRO« - oddaja o košarki EUROGOLF 28. STRAN - 15. MAREC 1990 INFORMACIJI GORILCI za centralno ogrevanje z oljem ali plinom kapacitete 11-107 kw PO NAJUGODNEJŠIH CENAH IN Z ODLOŽNIM PLAČILOM S ČEKI V TREH OBROKIH prvi obrok plačljiv takoj, drugi z dospetjem 30 dni in tretji z dospetjem 60 dni V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI LIBELE na Mariborski cesti 81 v Celju vsak dan od 7. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure telefon (063) 33-611 Int. 83 BLUE ANGEL - PLAVI ANGEL je znak evropskega priznanja za gorilec, ki združuje vrhunsko kvaliteto z racionalnim in čistim izgorevanjem energentov. Z njo v Libeli izražamo skrb za zdravo življenjsko okolje DOBRODOŠLI GREMO V KINO KINO UNION 15. 3.: PREŠTEVANJE ŠTE- VILK - angleški film do 19. 3.: DELTA FORCE KOMANDO - ameriško-itali- janski film 20. 3.: COCTAIL - AMERI- ŠKI FILM KINO MALI UNION do 17. 3.: UMOR S TRIKOM - ameriški film 19. 3.: Y0R-LOVEC IZ PRI- HODNOSTI - italijanski film KINO METROPOL 15. 3.: FERISOV NORI DAN - ameriški film 15. 3.: MORJE LJUBEZNI - ameriški film 16. 3.: KARATE KID II - ameriški film Matineja 17. 3.: MOČNA FANTA - ita- lijanski film KINO DOM do 19. 3.: ASTERIKS PROTI CEZARJU - ameriški film do 19. 3.: BRUCE LEE SU- PER ZVEZDA - hongkonški film 20. 3.: POLICAJ Z BEVER- LY HILLSA - ameriški film 20. 3.: DOLGIN - ameriški film KINO VOJNIK 18. 3.: DOLGIN - ameriški film KINO ŽALEC 15. 3.: KARATE KID II - ameriški film 16. in 18. 3.: POLICAJ MANI- JAK - ameriški film 17. 3.: SLADKO ZORENJE - ameriški film 20. 3.: TV dnevnik - ameriški film KINO PREBOLD 15. 3.: NOČ IN DAN MA- KROJA - ameriški film 16. 3.: ŽRELO 4 - ameriški film 18. 3.: POLICAJ V NAJEM - ameriški film 20. 3.: LJUBEZNI SE NE DA KUPITI - ameriški film KINO POLZELA 15. 3.: POLICAJ V NAJEM - ameriški film 17. 3.: KARATE KID II - ameriški film 18. 3.: ŽRELO 4 - ameriški film 20. 3.: SLADKO ZORENJE - ameriški film KINO LIBOJE 17. 3.: POLICAJ V NAJEM - ameriški film KINO DOM MOZIRJE 15. 3.: VONJ GREHA - ame- riški film 17. in 18. 3.: AMERIŠKI NINDŽA II. del - ameriški film KINO JELKA NAZARJE 17. in 18. 3.: PRESIDELO - ameriški film 21. 3.: SORODSTVO BO LAHKO - holandski film KINO UUBNO • 17. in 18. 3.: RUMENOLA- SKA IN PECOS - ameriški film KINO ŠENTJUR PRI CELJU 17. 3.: NORI DAN - ameriški film 18. 3.: BEATLEMANIJA - ameriški film KINO ŠMARJE PRI JELŠAH 15. in 16. 3.: SEKS, LAŽI IN VIDEOTRAKOVI - ameriški film 17. in 18. 3.: ZAPOSLENO DEKLE - ameriški film KINO SLOVENSKE KONJICE 15. 3.: OBTOŽENA - ameri- ški film 16. 3.: GREŠNA ZADO- VOLJSTVA - ameriški film 17. 3.: MAČKA - nemški film 18. 3.: KDO JE POTUNKAL ZAJCA ROGERJA - ameri- ški film KINO TITOVO VELENJE 15. 3.: VELIKA NOGA VE- SOLJSKEGA BITJA - ame- riški film 16. 3.: KDO JE POTUNKAL ZAJCA ROGERJA - ameri- ški film 17. in 18. 3.: DEMON V OMA- RI - ameriški film 19. in 20. 3.: BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA - hong- konški film 21. 3.: SPOROČILO IZ GROBNICE - ameriški fUm Nočni kino 15. in 18. 3.: RESNIČNE ZGODBE IV. del - nemški film 16., 17. in 19. 3.: ČOKOLAD- NI POLJUBČKI - ameriški film KINO DOM KULTURE 17. 3.: VELIKA NOG , SOLJSKEGA BITJA - aw riški film 1 18. in 19. 3.: KDO JE T*NKAL ZAJCA ROGEj JA - ameriški film KINO ŠOŠTANJ j 17. 3.: KDO JE POTUNKA^ ZAJCA ROGERJA - ame( ški film 18. 3.: VELIKA NOGA Vj SOLJSKEGA BITJA - arii, riški film 19. 3.: DEMON V OMAI - ameriški film Nočni kino 17. 3.: RESNIČNE ZGODB IV. del - nemški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 16. 3.: VELIKA NOGA V) SOLJSKEGA BITJA - anii riški film 18. 3.: KDO JE POTUNKA ZAJCA ROGERJA - amei ški film 20. 3.: DEMON V OMAI - ameriški film Nočni kino 18. 3.: RESNIČNE ZGODB IV. del - nemški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 15. 3.: MRTEV, HLADE - ameriški film 16. in 17. 3.: BREZNO - am riški film 18. 3.: BREZNO - amerišl film 19. in 20 3.: DINAMIT JACI SON - ameriški film Nočni kino 16. in 17. 3.: POPER IZ M AMIJA II - ameriški film KINO RADEČE 18. 3.: POLICIJSKA AKJ DEMIJA v. del - amerišl film NOVO! 24-402 je nova telefonska šte- vilka v oglasnem od- delku Novega tednika, na katero lahko odslej naročite mali oglas, od- date obvestilo ter dobi- te vse informacije o na- ročnini. DOBER tek: Za vse, ki jim čas pomeni zlato. Gostišče, iz katerega ljudje odhajajo nasmejani. POSLOVNEŽI, POPOTNIKI POLITIKI, TURISTI Dandanes čas postaja vse bolj dragocen. V sodobnem svetu morajo različne stvari delati tisti, kijih najbolj obvladajo. To je velika garancija za kakovost. Ekonomisti naj gospodarijo, politiki politizirajo, kmetje kmetujejo, novinarji komentirajo in KUHARJI KUHAJO. Slovenci premalo cenimo svoje želodce. Zato ne posvečamo dovolj skrbi zajtrkom, ki jim povsod v razvitem svetu namenijo najmanj pol ure. Zato so se v Gostišču Štorman odločili za novost. Od 20. marca bodo gostom ponudili pestro izbiro jedi za DOBRO JUTRO. Od 20. marca vas v Gostišču Starman pričakujejo vsak dan ŽE od 7.00 do 24.00 (razen ponedeljkov in prve nedelje v mesecu). V Gostišču Storman lahko še vedno izbirate med najrazličnejšimi evropskimi jedmi, sladicami in pijačami. V naslednjih mesecih pripravljajo še nekaj presenečenj. INFORMACIJE 15. MAREC 1090 - STRAN 29 PRIREDITVE V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju sta od včerću odprti dve novi razstavi in sicer: Literatura s področja bibliotekarstva in Svet fizike in slikarstva profesoija Miro- slava Adlešiča. Obe razstavi sta na ogled do 14. aprila. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled razstava starih grafičnih hstov z odtisi rastlin, t. i. NATURSELBSTDRUCKE. Razstava bo odprta do jutri, petek 16. marca. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo nocoj, v četr- tek ob 19.30 uri koncert viohnista Grigorija Žishna. V soboto, 17. marca, prav tako ob 19.30, koncert zbora »Slovenski madrigalisti« iz LJubljane. V nedeljo, 18. marca pa bo v parku ah Kristalni dvorani nastopilo KUD More- ska s Korčule, ki se bo predstavilo s folklorno skupino, klapo in pihalnim orkestrom. V sredo 21. marca pa bo družabni večer s folklorno skupino Minerah. V Muzeju revolucije v Celju si do sobote, 17. marca še lahko ogledate razstavo BOGASTVO JUGOSLOVAN- SKIH ARHIVOV. V kulturnem domu Dobje pri Planini bo v nedeljo, 18. marca ob 11.30 uri dramatizacija novele Alme Karlin POD KOŠATIM OČESOM, v izvedbi amaterskega gledališča Železar iz Štor. V laškem Zdravilišču bo jutri, v petek 16. marca ob 18.30 uri koncert Revijskega tamburaškoga orkestra AKORD iz Celja. V dvorani Zdravilišča v Rimskih Toplicah pa bo prav tažko jutri, v petek ob 17. uri 6. občinska revija sodobnih plesov, na kateri se bo predstavilo kar 13 skupin. V Likovnem salonu vam bo do konca meseca marca na ogled razstava shkarskih del akademskega slikaija Rati- miija Pušelje. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju si lahko danes, v četrtek 15. marca ob 19.30 uri ogledate delo Joea Ortona PLEN, ki ga je režiral Franci Križ^. Predstava bo za abonma četrtek in izven. Jutri, v petek 16. mraca ob 19.30 uri pa si lahko v gleda- hšču malo za šalo in malo za res ogledate gostovanje znanega profesorja pantomime in mima Andresa Valdesa z asistentko Jano Kovač. Predstava bo za izven. V^ponedeljek, 19. marca ob 19. uri bo za 1. mladinski abonma in izven predstava Andreja Hienga OSVAJALEC, v torek ob 12. uri pa bodo predstavo ponovili še za 8. mladinski obonma. DEŽURSTVA TRGOVIN Celje Ob sobotah je v Celju dežur- na samopostrežna trgovina Sa- vica od 7.30 do 19. ure. Ob ne- deljah pa so dežurne: prodegal- stručka od 7. do 11. ure, Aesnica Linhartova od 7. do II. ure, diskont na Mariborski 128 od 8. do 12. ure ter kiosk pri celjski bolnišnici v času obiskov. Laško V Laškem in Rimskih Topli- cah so Merxove trgovine z živi- li odprte ob sobotah do 14. ure, trgovina na Otoku pa je vsako prvo soboto v mesecu odprta do 16. ure. V Radečah je Mer- xova Blagovnica odprta ob so- botah od 7. do 15, ure, ostale trgovine z živih pa so odprte samo do 12. ure. Tako je tudi v Zidanem mostu. Ob nedeljah so vse trgovine z živili v La- škem in Radečah zaprte. V La- škem sta ob sobotah odprta še zasebni diskont Komi do 17. ure in trgovina Ježek v samem centru do 16. ure. Ob nedeljah je diskont Komi v Rečici odprt od 7.30 do 12. ure. Titovo Velenje Ob sobotah je do 15. ure od- prta posloveilnica Gorica. Slovenske Konjice Market Slovenske Konjice je odprt ob sobotah do 16. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. V Zrečah je trgovina Kmetij- ske zadruge Slovenske Konji- ce odprta do 12. ure. Žalec V Žalcu so odprte trgovine Savinjskega magazina Žalec in sicer ob sobotah od 7. do 16. ure: blagovnica Savii^jka, sa- mopostrežna Petrovce, bla- govnica Šempeter, Prebold in Polzela ter samopostrežna Vransko. Ob nedeljah pa je od- prt diskont Cankarjeva od 8. do 11. ure in diskont Šempeter od 8. do 12. ure. Mozirje Blagovnica Mozirje je ob so- botah odprta do 14. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah je do 14. ure od- prta trgovina Jelša - prehrana, vsako drugo nedeljo pa od 7.30 do 10.30 ure. Ob nedeljah so odprte še tr- govine: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Market Jelša od 7. do 11. ure. Prehrana od 7. do 11. ure, Turist Rogaška Slatina od 7. do 11. ure. Mesnica Koge od 7.30 do 10. ure, Merkur Bistrica ob Soth od 8. do 11. ure, Atom- ska vas od 8. do 12. ure ter Ratanska vas od 7.30 do 10.30 ure. Zrak V Celju stolpci-ftNftS, črte-fliklošiČeva Na merilnem mestu ANAS smo pretekli teden izmerili najvišjo 24-umo povprečno koncentracijo SOj v zraku 6. marca in sicer 0.18 mg SO^/m^ zraka. Najvišje 1/2-umo pov- prečje smo prav tako izmerili 6. 3. in je ob 7.30 znašalo 0.52 mg SOz/m^ zraka. Tudi na postjgi v Miklošičevi smo neuvišo 24-urno povpreč- no koncentracijo SO2 v zraku izmerili 6. marca in sicer 0.22 mg S02/m* zraka. Najvišje 1/2-urno povprečje smo na tej postaji izmerih 8. 3. in je ob 8.30 uri znašalo 0.52 mg SOj/m^ zraka. Glede na normative, ki jih predpisuje Svetovna zdrav- stvena organizacija (0.125 mg S02/m^ zraka kot najvišje do- voljeno 24-urno povprečje in 0.350 mg S02/m^ zraka kot naj- višje dovoljeno enourno pov- prečje), je bil zrak v Celju zara- di previskokih 24-umih pov- prečnih koncentracij SO2 v zraku pretekli teden preveč onesnažen 6., 7. in 12. marca. Z ozirom na isti normativ smo v preteklem tednu izmerili previsoke enoume povprečne koncentracije SO2 v zraku 6., 8. in 12. marca. Ocena velja za meritve na postaji v Miklošiče- vi. Za tovrstno oceno meritev na postaji ANAS nimamo vseh potrebnih podatkov. Z ozirom na normative, kijih določa zakonodaja SR Slove- nije (0.30 mg S02/m^ zraka kot najvišje dovoljeno 24-urno povprečje in 0.75 mg S02/m^ zraka kot najvišje dovoljeno 1/2-urno povprečje), zrak v Ce- lju pretekh teden ni bil preveč onesnažen. Onesnaženost zraka z NO in NO2 v preteklem tednu v Celju ni presegla najvišjih dovolje- nih mej. Po obstoječi republiški za- konodaji je najvišje dovoljeno 24-urno povprečje NO2 v zraku 0.10 mg n02/m^ zraka, isto vrednost pa nav^jćgo tudi nor- mativi Svetovne zdravstvene organizacije. V Celju smo pre- tekh teden najvišje 24-urno povprečje izmerili 6. in 7. mzu"- ca in je znašalo 0.09 mg N02/m^ zraka. Najvišjo 24 urno povprečno koncentracijo NO v zraku (nor- mativ SR Slovenije je 0.20 mg NO/m^ zraka) smo pretekh te- den izmerili 8. in 12. 3. in je znašala 0.08 mg NO/m^ zraka. Najvišje 1/2-urno povprečje NO v zraku smo izmerih 12. 3. ob 7.30 in je znašalo 0.42 mg NO/m^ zraka (normativ SR Slovenije za 1/2-urno povpreč- je 0.60 mg NO/m^ zraka). Sve- tovna zdravstvena organizacija normativov za NO ne nav^a. Šentjur pri Celju V občini Šentjur so trgovine z živili ob sobotah odprte le do 12. ure. Le trgovina Kmetijske- ga kombinata Šentjur je vsako prvo soboto v mesecu odprta do 15. ure popoldan. Komunala Celje Dežurna služba je organizi- rana vsak dan od 7. do 10. ure, pokličete pa jih lahko na tele- fonsko številko 21-656. V pri- merih okvar vodovoda, pokli- čite 29-245, okvare centralne kurjave javite na telefon 33- 742, morebitno uh^anje plina pa takoj javite na telefonsko številko 33-231. ROJSTVA Celje Rodilo se je 27 dečkov in 26 deklic. POROKE Celje Zakonsko zvezo so sklenih 4 pari, od teh: Edi VOZLIČ iz Šmartnega v Rožni dolini in Tatjana ROTAR iz Celja, Milan KOMPLET in Lidija SENIČ oba iz Brezove ter Raj ko BREČKO iz Podpeči pri Šen- tvidu in Alijana KROFLIČ iz Štor. Žalec Zakonsko zvezo je sklenil en par. SMRTI Celje Umrh so: Mirko MUŽAR, 60 let iz Celja, Stanko IRMAN, 67 let iz Govc, Jožefa FIDLER, 74 let s Teharij, Albert PETZ, 57 let iz Strmca, ALojz VRBEK, 55 let iz Celja, Stanislav BEZ- JAK, 71 let iz Trnovelj, Štefa- nija KOROŠEC, 68 let iz Vrbe, Franc MRAVLJAK, 54 let iz Celja, Marija ŽOLGER, 72 let iz Cerovca, Ivan JAZBEC, 58 let iz Višrxjevca, Alojz LEBIČ, 60 let iz Vojnika, Slavko GRA- DIŠNIK, 23 let iz Vel. Gorice, Matilda KALŠEK, 83 let iz Slo- venskih Konjic, Vincenc ROŽ- NIK, 84 let iz Hrenove, Gabri- jela MAJERIČ, 36 let iz Celja, Marija MOZETIČ, 74 let iz Ce- ija, Hermina LAMPER, 76 let iz Celja, Rozalija ŠPES, 75 let iz Vojnika, Justina HROVAT, 78 let iz Medloga, Anton KRU- ŠIČ, 77 let iz Zadobrove, Ana BERGLEZ, 82 let iz Migojnic, Vladimir MUŽEK, 24 let iz Stare vasi, Janez KAJBA, 79 let iz Šmarja, Nikolaj JELEN, 77 let iz Tabora, Oto ARZEN- ŠEK, 45 let iz Rakovelj, Jožef ŽOHAR, 85 let iz Tepanj. Zapustila nas je draga sestra in teta JUSTINA LEŠNIK- HROVAT Pokopali smo jo v ponedeljek, 12. marca na mestnem poko- paHšču v Celju. Žalujoči: brat Lojze in sestra Cica v imenu vsega sorodstva Celje, 12. marca 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mamice JELKE MAJERIC rojene KVEDER, z Mariborske 119, Celje se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi DO Zlatarni Dental in Interevropi Koper za nudeno pomoč in vsem, ki so kakorkoh pomagah. Hvala duhovnikoma za opravljen odred. Posebna hvala dr. Jurkoviču in vsem sestram Gastro oddel- ka. Iskrena hvala. Žalujoči mož Viktor in otroci, sin Matej, hčerka Viktorija ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani tragični izgubi dragega sina, brata in strica SLAVKA GRADIŠNIKA iz Velikih Gorele, Vrh nad Laškim 1967-1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za nesebično pomoč ter izraženo sožalje in izrečene tolažilne besede v težkih trenutkih žalosti. Hva- la vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremih na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala duhovniku Cirilu za opravljen obred, oktetu Odmev za odpete žalostinke, gasilskemu društvu Vrh, KS Vrh, go- vornikoma za poslovilne besede doma in ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste z nami delih bolečino. V globoki žalosti ata Karel, mama Olga, sestra Dragica z družino in sestra Martina Laško Umrli so: Janez LAPOR- NIK, 82 let z Vrha nad Laškim, Rozahja TRUPE J, 80 let iz Podlešja pri Šentjurju, Mihael FRECE, 79 let iz Zgornje Reči- ce pri Laškem, Matija UDOVČ. 76 let iz Hrastnika, Anton TREBEŽNIK, 61 let iz Jelovega pri Radečah in Ivan ZALOKAR. Šentjur pri Celju Umrh so: Neža ROŽANC, 82 let iz Grobelnega in Terezija BELAK, 90 let iz Jazbin. Šmarje pri Jelšah Umrh so: Rudolf KOS, 83 let iz Mestinja, Miroslav DROVE- NIK, 75 let iz Rogaške Slatine, Angela PLAVČAK, 89 let iz Stojnega sela, Elizabeta OGRI- ZEK, 86 let iz Čače vasi, Fran- čišek STRNAD, 56 let iz Do- bležiča in Ivana BRAVC, 80 let iz Šmarja. Velenje Umrh so: Ivan VIVOD, 45 let iz Plešivca, Terezija ZAKRAJ- ŠEK, 63 let iz Raven na Koro- škem, Jakob ACMAN, 76 let iz Lepe njive, Jožefa SREBRE, 73 let iz Šoštanja, Ivan JOŠT, 68 let iz Gotovelj, Ludvik DOBNIK, 63 let iz Lokovice, Ana SLATINŠEK, 72 let iz Ve- lenja, Marija GROBELNIK, 80 let iz Šaleka, Stanislav PIR- TOVŠEK, 56 let iz Velenja in Jakob GRČAR, 90 let iz Ve- lenja. Žalec Umrh so: Martin STEINER, 78 let iz Ločice ob Savinji, Mi- hael POT, 87 let iz Ruš, Janez ŠUPER, 72 let iz Ponikve in Julijana GOVEK, 81 let iz Ma- rija Reke. Dežurstva zdravstvenih domov Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi- nacijah, v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik dežuren v sprejemni pisarni. V zdravstvenih domovih v Celju, Šentjurju. Žalcu. Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega dne. v Slovenskih Konjicah. Titovem Velenju in Laškem pa zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne. Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice: 751-522. Šmarje: 821-021. Rogaška Slatina: 811-621. Žalec: 711- 138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010. Podčetrtek: 882-018, Bistrica ob Sotli: 784-110, Titovo Velenje: 856-711 m Laško: 731- 233. 30. STRAN - 15. IMAREC 1990 MALI OGUj I PRODAM motorna vozila RENAULT 11 GTL, letnik VI/1988, metalik modre barve, prevože- nih 17.000 km, prodam. Tel. 24- 508, od 15. do 20. ure. u 750, letniic 85, garažiran, prvi lastnik, prevoženih 33.000 km, prodam. Stanko Petek, Zavrh 28, 63204 Dobrna. JUGO koral 45, letnik 89, dodatno opremljen, prodam, kasko. Te- lefon 737-538. JAVO 350, staro 2 leti, prevoženih 3000 km, prodam. Srečko Mast- nak, Marija Dobje 21, 63222 Dremlje. ZASTAVO 750 LE, v dobrem sta- nju, prevoženih 30.000 km, ugodno prodam. Janez Otore- pec, Ostrožno 16, Ponikva/Gro- belnem. VESPO PX 200 E, prodam. Tel. (063) 25-199, od 15. ure dalje. NOV MOTOR BT 50 S, Tomos, S 15% popustom, prodam. Tel. 34-456. TOVORNI avto MAN kiper 9186, letnik 1971, v zelo dobrem sta- nju, prodam. Tel. (063) 35-957. ZASTAVO 101 LUX, letnik novem- ber 78, reg. do novembra 90, odlično oliranjen, ugodno pro- dam. Tel. 32-984. GOLF diesel, letnik 84, 87.000 km, prodam. Tel. 741-431 ali 742- 411. VISO, letnik 81, karambolirano in Z 101, letnik 77, nereg., prodam. Ogled popoldan. Darko Amon, Sodna vas 36, Podčetrtek. LADO 1600, letnik 1979, nereg., poceni prodam. Stane Marki, Polena 23, Jurklošter. WARTBURG limuzina, letnik 86, prodam. Tel. 721-392. FIAT 125 P, letnik 1979, registriran do julija 90, prodam. Tel. 29-663. GOLF diesel, I. 83 in VW Jetto, I. 87, prodam. Tel.: 731-020. OSEBNI avto jugo koral 45, star 15 mesecev, dobro ohranjen, pro- dam. Telefon (063) 721-382. CTX 80, nov, nerabljen, prodam za 15.000,00 din. informacije zve- čer na telefon (063) 712-789. BRANCE MIRAN - edini pooblaščeni servis na našem območju za vozila ww, audi, jas, opel ida. - servisna in remontna popravila - kleparska dela - montaža in centriranje gum - zaščita vozil NOVO - generalna popravila upli- njačev -prodaja rabljenih in novih vozimer rezervnih delov Servis in prodaja vozil BRANCE, Laško. T 731-282. Z 128, letnik 86, dobro ohranjen, prodam. Teiefon 39-003, zvečer. R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tele- fon 713-881, popoldan. SPAČKA, reg., obnovljenega, ugodno prodam. Tel. 741-289, 25-828. GOLFA, po delih, prodam. Inf. na tel. 882-135. Z 101, staro 3,5 leta, prodam. Mi- lan Krajne, Migojnice 62, Griže. Tel. 711-481, popoldan. LADO 1200, staro 3 leta, prodam. Tel. 34-392. VESPO 150, novo, dodatno oprem- ljeno, poceni prodam. Tel. 35- 674. Z 101 GTL, letnik 85, prodam. Inf. na telefon 712-486, popoldan. OPEL kadet C tip, karamboliran, prodam za 22.000,00 din in Z 750, letnik 81. Hermina Jelene, Vodice 5 (cesta proti Planini). GS, letnik 75, karamboliran na levi strani, ohranjen, celega ali po delih prodam. Ljubic, Tabor 2. LADO riva, rdečo, 1,5 leta staro, ugodno prodam. Tel. 25-920/ 225. OSEBNI avto zastavo 125 P pro- dam. Telefon 32-597. ZASTAVO 101, letnik 1977, pro- dam. Telefon 713-188. CTX, nov in APN 6, star 2 leti, nuj- no prodam. Telefon dop. 32-112/ 698 in pop. 772-198. ŠKODO favorit 136 L, novo, pro- dam. Tel. dop. (063) 736-112, po- poldan 732-694. GOLF diesel, letnik decerr.ber 1984, garažiran, cena 10.500 DEM dinarske protivrednosti, prodam. Inf. na tel. (0601) 21- 615, med 19. in 20. uro (Tr- bovlje). ŠKODO 105, letnik 1977, reg. do 30.10.1990, zelo dobro ohranje- no, ugodno prodam. Slavko Kru- leč, Pečovje 16, 63220 Štore. Z 128, letnik 87, za 7.000 DEM di- narske protivrednosti in ATX, skoraj nov, za 1.500 DEM dinar- ske protivrednosti, prodam. Tel. 824-289. FIAT regata 100 SIE, april 87, 60.000 km, prodam. Tel. (063) 33- 304, od 18. do 19. ure. ZASTAVO skala, staro leto in pol, cena 63.000,00 din, prodam. Tel. 736-063, od 15. do 20. ure. TOMOS 14 M In APN 4 T, dobro ohranjena, prodam. Tel. 36-301. VW 1200, letnik 1972, dobro ohra- njen, cena po dogovoru, pro- dam. Sandra Hočevar, Kosove- lova 15 (pri Cinkarni). LADO nivo, december 1987, z do- datno opremo, prodam. Inf. do- poldan 33-421, popoldan 751- 557. GOLF J L, letnik 81, reg. do 21. 1. 1991, zelo ugodno prodam. Tel. (063) 763-186. JUGO koral 55, star 16 mesecev, prodam za 8.800 DEM dinarske protivrednosti. Tel. 25-669, po- poldan. FIAT 126 PGL, nov, ugodno pro- dam. Tel. 33-133. LADO karavan 1200, letnik 1985, prodam. Inf. tel. 713-267, po- poldan. FIAT uno diesel, letnik 86, rahlo karamboliran, prodam. Tel. 25- 338, zvečer. FIAT croma turbo dsesel, letnik 87, prodam osebi, ki ima možnost uvoza. Telefon 25-338, zvečer. JUGO koral 45, bel, odlično ohra- njen, letnik 88, 21.000 km, cena 8.500 DEM din. protivrednosti, prodam. Tel. 723-504. Z128 1,1 GX, dec. 87, prodam. Tel. 33-074, od 15. do 20. ure. FIAT 126 P, nov, 89, prodam. Tel. 33-074, od 15. do 20. ure. VESPO PX 200 E, ugodno prodam. Tel. 741-562. MOPED tomos ATX, nov, nevozen, cena 2.000 DEM din. protivred- nosti, prodam. Tel. 721-482. OPEL kadett karavan, letnik 1974, prodam. Tel. (063) 37-091, po 15. uri. ZASTAVO 101 GTL, letnik 84, ugodno prodam. Darko Bratina, Medlog 50, Celje. ZASTAVA 128; letnik 1986, reg. do sept. 90, 41.000 km, cena 7.000 DEM dinarske protivrednosti, prodam. Inf. po tel. 35-390. Z 128, letnik 83, prodam. Stane Oset, Razgor 15 a, Vojnik. Ogled četrtek, petek. MZ 250, letnik 84, prodam. Marjan Sikole, Dobje/Planini 20. Z 640, aluminijasto prikolico s ce- rado, prodam. Tel. 721-308. VVARTBURG karavan, letnik nov. 1988, prodam. Tel. 721-380 (063). APN 6, letnik 86, ugodno prodam. Tel. 33-774. VISO Super RE11, letnik 1984, reg. do konca 1990, prodam. Tel. (063) 741-181, popoldan. FORD escord, letnik 79, dobro ohranjen, prodam. Tel 714-392, pop. W 1200, letnik 1975, prodam za 25.000,00 din. Teiefon 888-136. BX 16 TRS, letnik 83/11, lepo ohra- njen, prevoženih 56.000 km, ce- na 91.000,00 din, prodam. Inf. 711-380, po 20. uri pa 714-804. MS 80 letnik, lado nivo, prodam. Peter Topole, Jagoče 8, Laško. JUGO Koral 65, star 15 mesecev, ugodno prodam. Tel. 732-531, popoldan. R 4, letnik 78, november, nereg., malo karamboliran, prodam. Branko Guček, Brezje 5, Dobje/ Planini. AVTOMATIK A3M, star 2 leti, pro- dam. Tel. 39-309, popoldan. AVTOMATIK A3ML, star 3 leta, prodam. Tel. 776-882. R 4, letnik 78, obnovljen, dobro ohranjen, prodam za 14.000,00 din. Tel. 721-294. Z 101, karambolirano, letnik 81, ugodno prodam. Zalokar, Bab- no 21. ZASTAVO 750, letnik 1984, pro- dam. Slomšek, Proseniško 31 a, Šentjur/Celje. ATX 50, ugodno prodam. Tel. 811- 924, od 15. do 18. ure. GOLF diesel, letnik 84, S paket, prodam. Razgledna 2, Ostrožno. Z 101, letnik 79, ugodno prodam. Štefka Veber, Globoko 7 a, Rim- ske Toplice, telefon dopoldan 731-131/32. FIAT 750, letnik 78, cena 6.000,00 din, prodam. Tel. 701-448. TOMOS ATX, nov, prodam za 13.000,00 din. Robert Mohorič, Podvrh 106 a, Brasiovče. ŠKODO 120 L, 12 let staro, garaži- rano, prodam. Kličite 744-202, popoldan. Niko Petelin. TOMOS CTX 80, prodam. Telefon (063) 31-201. ALFASUD 1,3 TI, letnik 83, ugodno prodam. Tel. 24-296. FIAT 126 P, letnik 82, prevoženih 67.000 km, reg. do marca 1991, prodam. Tel. (063) 713-638. APN 6, ugodno prodam. Anton Bu- ser, Trubarjeva 46, Celje. inf. vsak dan na domu. ŠKODO novo prodam za 7.000 din ceneje. Tel. 701-305. stroji TRAKTOR IMT 539, letnik 87, 450 ur, prodam. Teiefon 775-035, od 7. do 16. ure. Fijavž, Vitanje 104. TRAKTOR Štore 404, s kabino in kompresorjem, prevoženih 1800 ur, ugodno prodam. Zvonko Gračner, Velike Grahovše 9, La- ško. Tel. 741-380, od 8. do 11. ure. TRAKTOR TV 420, z vsemi možni- mi priključki, ugodno prodam ali menjam za večjega. Alojz Ocvirk, Jazbin vrh 1, Šentjur. TRAKTOR TV 419, star 8 let, ugod- no prodam. Srečko Kl^kočar, Lekmarje 20, Vinski vrh. TRAKTOR Univerzal, ugodno pro- dam. Gunzek, Velike Gorelce 14, Laško. TRAKTOR TV 732, ugodno pro- dam. Jože Vrtačnik, Lipa 34, Frankolovo. SAMONAKLADALNO prikolico Sip 25, trosilec umetnih gnojil Ferty s kardanom in molzni stroj Vi- trex, prodam. Peter Vrisk, Iven- ca 16, Vojnik. OBRAČALNIK za kosilnico Gore- nje Muta ter koso za Tomo Vin- kovič 18, ugodno prodam. Stan- ko Turnšek, Gorica 21, Šmartno/ Rožni dolini. TRAKTOR torpedo 45, s kabino, star 2 leti, prodam. Verdel, Za- vrh 19, Galicija. KULTIVATOR, nov, s priključki, prikolico, frezo, kosilnico, pro- dam 10% ceneje. Pletovarje 5 a. Dremlje. KOSILNICO BCS, cena 17.000 din, prodam. Zdenko Jelene, Vodice 5, Cesta proti Planini. TRAKTOR zetor 47-18, prodam. Ivan Lokovšek, Olešče 16, La- ško, pri šoli Reka. TRAKTOR univerzal, sprednji po- gon, prodam. Milan Slomšek, Jakob 18, Šentjur. MOTORNO škropilnico Stihi, pro- dam. Tel. 821-735, zvečer. STRUŽNICO Leinem (mala na- menska), komplet s priborom, vpenjaine puše za traub (6-ogla- te), kalorifer 9 KW, prodam. Ci- lenšek, tel. 701-804. . STRIŽNO kosilnico za motokulti- vator hondo 600, prodam. Go- razd sopar, Preložnikova 10, Vojnik. TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, pro- dam. Tel. (0601) 82-153. TRAKTOR zetor 5011, letnik 82, prodam. Ivan Žogar, Srževica 9, Ponikva/Grobelnem. STROJE za izdelavo lesenih žlic z delom, prodam. Tel. (063) 713- 354. posest v OKOLICI Žalca prodam grad. parcelo. Kličite 714-374, po 20. uri. HIŠO s kmet zemljiščem, 3 ha, v Libojah pri Celju, prodam. Tel. popoldan (066) 56-621. V BLIŽINI Poljčan, prodam vse- stransko uporabno parcelo, do- stopno, elektrika, vodovod v bli- žini, inf. 37-478, po 18. uri. NOVO hišo, primerno za vikend, na lepi sončni legi v Dramljah, prodam. Gorazd Sopar, Peložni- kova 10, Vojnik. V CENTRU Drameij prodam grad. pacelo, 830 m', z zgrajeno sta- novanj, hišo do prve grad. faze, klet. Zamenjam tudi za vikend. Tel. 24-670, od 19. do 21. ure. NEDOKONČANO hišo v centru Drameij, 300 m^, primerno za obrt, z vodo elektriko in telefo- nom, prodam. Tel. 35-948. ZEMUlŠČE V Dramljah 22 arov, polovica zasajena z orehi, ma- relicami in breskvami, druga po- lovica primerna za vinograd, prodam. Cena 3600 DEM v di- narski protivrednosti. Ogled v soboto dopoldan. Jože Jager, Goričica 3, Šentjur. VIKEND parcelo s temeljno ploščo in gradl^^mim materialom v Pod- vinu pri Polzeli prodam. Telefon 721-016. stanovanja v CENTRU Celja prodam stanova- nje, primerno za poslovne pro- store, pritličje lOOm^, za 90.000 DEM dinarske protivrednosti. Tel. (063) 31-506. ENOINPOLSOBNO stanovanje, 49,32 m^ v drugem nadstropju, s telefonom, Celje-Zg. Hudinja, prodam, inf. po 18. uri, 31-002. STAREJŠE mansardno stanova- nje na Mariborski ulici, velikost 40 m^ prodam. TeL (0601) 81- 705. akustični aparati - glasbila BARVNI TV, ekran 37 cm in video- player, prodam. Katja Rezar, Arciin 70. FISHER videoplayer, star 3 mese- ce, prodam. Tel. 21-869, od 17. do 19. ure. BARVNI TV El NIŠ, radio, kaseto- fon in videorekorder, nov, na daljinsko upravljanje, prodam. Tel. 24-113. VIDEOREKORDER Sharp, nov, prodam za 7.000,00 din. Tel. 724- 150. Izredna priložnost! Zaradi preobsežnega dela in pomanjkanja prostora prodam stroje v kompletu, nudim uvajanje in delo oz. sodelovanje. Potreben prostor približno 40 m^ izključno na območju celjske regije. Pričetek dela zaželen takoj. Inf. (063) 732-550_ ali se še spominjate oglasa, da se tudi pri nas z delom lahko dvigne življenjski standard krepko čez evropski nivo? Nekateri so me poslušali in obupali, drugim se ž« odpirajo nove življenjske perspektive. Potrudite se in pridite na razgovor, ki bo v torek, 20. marca ob 18. uri v Hotelu Celeia, konferenčna dvorana. Poskusite in bodite uspešni! COMMODORE 64, z opremo in d sketno enoto 1541, prodam. Te (063) 34-295. VIDEOREKORDER, japonski, no nujno prodam. 50% ceneje. T( (063) 858-907. SVNTHESIZER Vamaha PSS 571 prodam. Teiefon 736-005, p< poldan. ČB TELEVIZOR Gorenje, prodan (ekran 61 cm). Tel. (063) 26-074 DiATONIČNO harmoniko Melodij special, prodam. Tel. (063) 782 128, Jože. BARVNI TV Grundig, ekran 59cn ugodno prodam. Tel. 28-625 al 27-517. oprema POSTEUO 190X90, poceni p4 dam. Inf. na tel. 34-790, p| poldan. PREDSOBNO omaro (3 m), pl dam. Tel. 741-741. Klicati od do 10. OMARO z vitrino, primerno » otroško sobo, prodam. Inf. n tel. 741-291. TROSED in dva fotelja, dobi ohranjene, prodam. Tel. 29-97 ZAPAKIRANO spalnico DIV, nov ugodno prodam. Tel. 28-193, o 14. do 18. ure. KUHINJSKE elemente, proda« Ogled možen popoldan. Repv Cinkarniška pot 8, Celje. SPALNICO, prodam. Inf. na tel. 3 873. OMARO za predsobo, s policaiti in obešalnikom ter ogledaloiDi prodam. Tel. 31-505. RABUEN pralni stroj, star 5 teti kavč, poceni prodam. Tel. 21 888. SEDEŽNO garnituro, kotno, tr4 sed, kot, dva fotelja Meblo, piA dam za 8.000,00 din. Tel. 36-341' Z novim obrazom in novo vsebino NAMA Veleblagovnica Žalec na oddelku perilo - metraža: - žensko, moško in otroško perilo iz uvoza, po izredno ugodnih cenah - ostanki metrskega blaga - 55 odstotkov ceneje - gumi preproge GLEDRING - odbijači: Yugo, 126-P, Z 101 - d/s/c ploščice za vsa vozila - popravilo amortizerjev - obnavljanje si