Razne vesti. 71
Razne vesti.
Kronika društva »Pravnika«. Pogreba častnega člana Okretiča Ivana (dne 9. decembra 1931) se je udeležil za društvo tajnik dr. Sa-j o v i C. — V poslednjih dveh mesecih je bilo v društvu četvero predavanj. O kaznivih dejanjih zoper varnost časti je predaval trikrat g. namestnik višjega državnega tožilca dr. Munda Avgust in sicer: dne 15. decembra 1931 »Zaščita časti po novem kazenskem zakonu in sodna praksa«, dne 22. decembra 1931 »Dokaz resničnosti in opravičljive zmote ter sodna praksa«, končno dne 12. januarja 1932 »Procesualna vprašanja v stvareh žaljenja časti«. Predavanje bo izšlo v celoti v Slovenskem Pravniku. Dne 5. januarja 1932 je predaval g. prorektor dr. Dolenc Metod: »Kazenskopravna vprašanja iz našega imunitetnega prava«. Predavanje bo obelodanjeno v beograjskem »Pravosudu«. — Na seji dne 5. januarja 1932 je sprejel odbor tele nove člane: odvetnika dr. Fornazariča Slavka v Mariboru in dr. R a ž m a Joahima v Ljubljani, dalje F i s t r a Jožo, 11 e š i č a Milivoja, R u p a r j a Franca in Jereba Bogdana, vse pravne pripravnike v Celju. Izstopil je en član.
Osebne vesti. Za banskega svetnika je postavljen dr. Hrašovec Juro. — V pokoj sta stopila okrožni inšpektor dr. Schaubach Fran in banski inšpektor dr. Andrejka Rudolf. — Umrla sta notar Bratko-vič Kazimir in podpredsednik stola sedmorice odd. B. Okretič Ivan.
Poslovanje borznega razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote v letu 1931. Tožb je bilo v tem poslovnem letu 2327, torej za 569 (okroglo 32%) več kakor v prejšnjem letu. Tožbeni zahtevek je bil oprt na tehnični borzni posel v 19 primerih, v 2308 tožbah pa na posle, sklenjene izven borze.
Od vseh tožba z zastanki iz prejšnjega leta, 40 po številu, so bile zavrnjene 3 radi nepristojnosti, dočim je bilo rešenih 31 s poravnavo.
72 Razne vesti.
1988 z zamudno sodbo, 64 s sodbo po izvršeni razpravi, 47 na drug način, dočim postopanje počiva v 190 primerih, nerešenih pa je ostalo 52.
Postopanje je trajalo v pravdnih stvareh, rešenih s sodbo, od dne vložene tožbe do izrečene sodbe manj kot en mesec v 1947, nad en mesec v 136 primerih, od tožb, za katere je trajalo postopanje do enega meseca, je bilo rešenih 322 v 8 dneh, 1371 v 14 dneh, 254 pa v času nad 14 dni do meseca. Vzrok, da se je postopanje zavleklo nad mesec dri, je bil predvsem ta, da so bile težave z vročanjem, ker je tožena stranka odklonila prejem tožbe po pošti, v manjši meri pa potrebna izvedba dokazov.
Pri poslih, sklenjenih izven borze, ni bil član borze tožitelj v 983, toženec pa ne v 2308 primerih. Med slednjimi je bilo 3291 domačinov in 111 tujcev. Advokati so zastopali 1132 tožiteljev, tožencev pa 76.
Tožbe proti strankam, ki niso bile borzni člani, so imele uspeh v 2044 primerih, osemkrat pa je bil zahtevek zavrnjen.
Kaže se viden napredek, ki je, kar se tiče porasta, očividno in po večini posledica velike gospodarske krize.
Civilnopravdna zakonodaja v tujih državah. Dne 1. januarja 1933 stopi na Poljskem v veljavo novi civilnopravdni red. S tem dobi Poljska za to pravno vejo namesto dosedanjih treh prav: ruskega, nemškega in avstrijskega enotno procesno pravo. Novi zakon si je vzel za vzorec zakona svojih zapadnih sosedov, Nemcev in Avstrijcev. Združuje, kakor jugoslovenski, občne določbe o sodiščih in njih pristojnosti kakor tudi določbe o postopku. One tvorijo vsebino prve knjige novega zakonika. Iz tega dela je opozoriti na določbo, da po razpravi tožbe zaradi nepristojnosti ni nikdar zavrniti, marveč vselej odstopiti pristojnemu sodišču. Podobno more tožeča stranka odkloniti nevarne posledice, ker je bila vložena tožba pri nepristojnem sodišču in zibog tega že v nejavni seji zavrnjena, da jo vloži takoj pri pristojnem, kar ima za učinek, kakor da bi bila že prvikrat pravilno vložena. Drugi del obravnava postopek, in sicer tako pred zbornimi kakor pred okrajnimi sodišči, na prvi in na višjih stopnjah. Poljski zakon ne pozna prvega naroka in tudi ne odgovora na tožbo. Nedopusten je dokaz s pričami zoper vsebino pravnega posla, o katerem imata stranki javno ali zasebno listino. Ker pa zakon dopušča nasprotni dokaz zoper ugotovitve kazenskih sodba, daje s tem večjo moč listini kakor sodbi! Zoper zamudno sodbo je dopusten tudi pravni lek oporeka, nakar se razpiše razprava. V prizivnem postopanju so dopustni novi dokazi in nove činjenice. Pri-zivnemu sodišču jih pa ni treba upoštevati, ako misli, da bi jih stranka mogla trditi že na prvi stopnji. Tretji del zakonika obseza predpise o razsodiščih. Dr. R. S.
Prošnja posestnikom »Dodatka k Tolmaču kazenskega zakonika«. Tiskarski škrat je potvoril besedilo na treh mestih. V § 98. (str. 13., 11. vrsta od zdolaj) naj se popravi, kakor je na strani 40., t. 8. itak prav navedeno: »da bi se na nasilen način uničil ustavni red v državi ali uničile osnove...«. V § 302. (str. 23., 7. vrsta od zdolaj) naj se pravilno čita: »se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev,...« (glej str. 42., t. 25). V § 333., (str. 34., 7. vrsta od zdolaj) pa odpade beseda »strogim«, Dr. Metod Dolenc.