Telefon Št 74. , Posamna številka 10 h. ,, 't ' -''Ji I v ^^^ • ' strs- L'l Jim/ Ir I ml I j1« 1 mesto" * 2 » 20 ^ fe^ 1 I I 1 I/ RiM 1 ij§jj Rokopisi se ne vračajo, — k^B /11 V Bli I m BllM I " ^ Hf ^H ^ ^H HH ^ I m H ^ ^H Uredniitvo v Seme- : 12:=: K/JLJ Vf JK JLJ1 1 ™ ^ V/ mesec „ 1 „ 70 „ ' ., — -f • J • V 1 • J 1 -t* 1 lih«|a vsak dan,uvsemšl Zap2VJrieerom Političen list za slovenski narod. Št8V. 76. V Ljubljani, y petek 4. aprila 1902. Letnik XXX. t22] Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. Oba, mati in sin, sta bila tako zamišljena v svoje delo, da nista opazila Maksi-movega prihoda; kar je ta, zdramivii se z začudenja, pretrgal sejo z vprašanjem: „Anica, kaj to pomeni?" Mlada žena je opazila vprašajoči pogled * bratov in zardela, kakor bi jo strog učitelj zasačil pri prestopku. »Glej," je izpregovorila zmedeno, »deček pravi, da čuti neko razliko v štorkljini barvi, vendar ne more jasno umeti, v čem je ta razlika . . . Res, on je sam prišel na to in meni se zdi, da ima prav ..." »No, kaj še?" »Nič, hotela sem mu samo . . . malo . . . pojasniti to razliko z raznimi toni . . . Ne srdi se, Maksim, jaz res mislim, da si je to dvoje jako podobno." Ta nepričakovana ideja je tako prese-tila Maksima, da v prvem trenutku ni vedel, kaj bi sestri odgovoril. Ukazal ji je ponoviti poskus in opazivši napeto pozornost na dečkovem obrazu, je zmajeval z glavo. silstva in ponižanja, vedno dalje je raztezala svoje miroljubne smotre. Slavno ded-ščino umetnosti, zgodovine, književnosti hraneč in globoko ukoreninjajoč človeški družbi duha evangelijskega, je osnovala civilizacijo, ki noai ime krščansko in ki je vsikdar najbolje vplivala na narode, kateri so jo sprejeli, ki je učila ljudstvo pravičnih postav, milih običajev, pomoči slabotnim, usmiljenja do ubogih in nesrečnih, spoštovanja do prava in dostojanstva VBeh. Zato je, kolikor je mogoče v vrtincu človeškega borenja, prinesla ono mirno državljansko življenje, katero izvira iz najboljšega izravnanja med svobodo in pravičnostjo. »Reformacija«. A vkljub temu, da je cerkev tolikokrat pokazala svojo notranjo moč tako očitno in vzvišeno, vendar jo vidimo v nam bližje stoječih dobah ravno tako, kakor v srednjem in v novem veku, zamotano v boje, ki ao v gotovem oziru še hujši in mučnejši. Iz splošno znanih zgodovinskih vzrokov je dvignila takozvana »reformacija« 16. stoletja prapor upora in je hotela zadeti cerkev v srce b tem, da je divje napadala papeštvo. Raztrgala je vez stare edinosti, duhovne oblasti in skupne vere, katera je zbirala narode pod materinskimi perotmi v eno čredo in tako v edinosti namenov in smotrov če-sto podvojila njihovo moč in slavo. Tako je »reformacija« v slojih krščanske družbe pro-vzročila obžalovanja vredno in pogubno ločitev. NeČemo s tem reči, da so hoteli takoj iz početka spraviti iz sveta gospodstvo nadnaravnih resnic; a ko so na eni strani zavrgli prvenstvo rimske stolice, tega živega in ohranjujočega vzroka edinosti, in ko so na drugi strani pa postavili načelo »svobodnega preiskavanja«, so stavbo božje hiše v temelju omajali, široko pa so odprli vrata neštevilnim izpremembam, dvomu in tajit-vam celo v najbolj važnih predmetih, tako da je šel razdor še dalje, nego so novotarji sami pričakovali. Brezbožno modroslovje. ' Ko je tako odprta pot, nastopi prevzetno modroslovje, ki se roga veri in gre še dalje v svojem norčevanju, bvete knjige so jim v posmeh; kar skupno zametujejo vse razo-dete resnice zato, da bi v duši narodov pokončali vero in izbrisali vsako »led krščanskega duha. Iz teh virov so izšli usodni in pogubni sistemi racionalizma, panteizma, naturalizma in materializma, kateri pod videzom novosti pogrevajo stare zmote, katere so že očetje in apologeti prvih stoletij zmagoslavno zavrnili. Prevzetni moderni duhovi, medtem ko hočejo preveč videti s svojo lastno lučjo, so zaslepljeni tako, da še celo glede zmožnosti svoje lastne duše in njo odlikujoče nesmrtnosti ponavljajo prazne blodnje starega poganstva. Boj proti cerkvi je postajal vedno os trejši zaradi sile in splošnosti napadov. Kajti današnja nevera ni zadovoljna a tem, da dvomi in taji to ali ono versko resnioo; ampak taji kar skupno vsa od razodetja višje posvečena in od zdravega modroslovja potrjena načela, one nedotakljive temeljne resnice, ki poučujejo človeka o najvišjem namenu njegovega bivanja, ki navajajo k dolžnosti, ki mu vlivajo pogum in udanost, ki mu obljubujejo čisto pravico in popolno srečo onkraj groba, in mu ukazujejo, da naj podredi čas večnosti, zemljo nebu. In kaj postavljajo na mesto teb vzvišenih naukov, teh blsžilnih verskih tolažil ? Neki grozni, dvomni skepticizem, kateri srca ledeni in vsako veledušno teženje mori«. (Dalje prih.) Ministerske konference. Ministerska posvetovanja v zadevi skupnega državnega proračuna za prihodnje leto so se včeraj završila b kronskim svetom, ki se je vršil popoludne ob 2. uri. Konference so bile završene z zmago obeh fin. ministrovnadvojnimrninistrom in poveljnikom mornarice. Razgovor je bil namreč mej drugim tudi o nabavi novih topov in o tozadevnih novih stroških v skupni svoti 140 mil. kron. Tekom razprave bo udeleženci dospeli do prepričanja, da vprašanje o novih topovih še ni godno, ker je potreba še mnogo poskusov. Vkljub temu je zahteval vojni min., IV. Oči, je rekel nekdo, so zrcalo duše. Mogoče, da bi bilo primernejše primerjati jih z okni, ki se skozi nje vlivajo v dušo vtiski jasnega, svetlega, pisanega sveta. Kdo bi mogel povedati, kolik del našega duševnega življenja je odvisen od svetlobnih vtiskov. človek je člen brezkončne verige življenja, ki sega skozi njega iz globoke preteklosti v brezkončno prihodnjosf. In glej, v enem izmed teh členov, v slepem dečku, je usoda zagrnila to okno: vse življenje mora prebiti v temi. Ali to pomeni, da so se v njegovi duši za vedno pretrgale one strune, ki se z njimi duša odziva svetlobnim vtis-kom ? Ne, — tudi čez to slabotno bitje se je moralo raztegniti življenje in po njem izročiti daljnim potomcem vsprejemljivost za svetlobo. Njegova duša je bila popolna človeška duša, z vsemi sposobnoBtimi, in ker ima vsaka zmožnost v sebi tudi teženje po dosegi svojega smotra, je tudi v temni dečkovi duši živelo neutolažno teženje po svetlobi. Nepremično so ležale nekje tam v skrivnostni globini podedovane in dremajoče sile, pripravljene, z veseljem pozdraviti prvi svetlobni žarek. Toda okna so bila zagrnjena; naj se že v tem proračunu zahteva delni kredit kot prvi obrok skupne svote. To zahtevo pa sta pobijala oba fin. ministra in tudi zmagala. Ravnotako je propadel mornariški poveljnik s svojimi zahtevami za nove ladije in so mu ministri dovolili le neko delno svoto. Na ta način niti ordinarij niti ekstraordinarij ne bo obsegal kakih večjih izrednih postavk. Ta skupni proračun se predloži delegacijama, ki se snideta dne 6. maja v Budimpešti. Zborovanje bo otvoril cesar dne 7. maja s prestolnim govorom. V svrho volitve delegatov bota min. predsednika bržkone takoj v prvih dneh zopetnega sestanka drž. zbora poslala predsednikom zbornic dotična naročila. Pri teh konlerencah, ki so se jih poleg obeh min. predsednikov udeležili tudi min. Goluhovski, Kallay, Krieghammer, Lukaes in Bohm-Bawerk ter mornariški poveljnik Spaun, Be je pa tudi razgovarjalo o kvoti in carinskem tarifu. V zadevi prve točke se je samo sklenilo pozvati oba parlamenta, da odpošljeta kvotni deputaoiji, v zadevi avtonomnega carinskega tarifa se pa min. še niso mogli zediniti in se nadaljujejo tozadevna posvetovanja prihodnji teden v Budimpešti. Ogrski kardinal za Rim? Povcdom smrti kardinala dr. Missie piše ogrski »Pol. Cor.« baje od strani višje cerkvene avtoritete mej drugim sledeče: S smrtjo goriškega kardinala dr. M i s s i e se je izpraznilo eno šesterih kardinalskih mest, ki so rezervirana za avstro-ogrsko monarhijo. Po navadi pripadajo trije to-, trije pa ono-stranski državni polovici, in sicer nadškofje na Dunaju, v Pragi in Olomucu ter v Ostro-gonu, Kološi in Zagrebu. V letu 1900 pa je bil imenovan kardinalom tudi krakovski nadškof in sicer na račun zagrebškega nadškofa. Sedaj ob smrti kardinala MiBsie bi bilo treba misliti na obnovitev starega običaja. Vkljub temu se pa v cerkvenih krogih računa z drugačno rešitvijo tega vprašanja. Francija, Španija in tudi Avstrija imajo že vsaka po enega v Rimu bivajočega kardinala, le mi usoda dečkova je bila odločena: nikoli ne bo gledal luči, eelo njegovo življenje bo minilo v temi! Toda ta tema je bila polna prikazni. če bi bilo dečkovo življenje potekalo sredi nadloge in trpljenja, potem bi morebiti to obrnilo njegove misli na zunanje vzroke trpljenja. Toda bližnji ljudje so oddaljili od njega vse, kar bi ga moglo žalo-stiti. Dali so mu popolen mir in tišino. Toda prav ta tišina, ki je kraljevala v njegovi duši, je provzročala, da se je še bolj oglašala notranja nezadovoljnost Sredi tišine in mraka, ki ga je obdajal, se je vzbujala tužna neutešna zavest neke potrebe, ki je iskala zadovoljenja, pojavljalo se je hrepenenje, udejstviti sile, ki dremljejo v duši in ne najdejo izhoda. Odtod so prihajali tudi oni instinktivni napori otroškega mišljenja, ki so odsevali v bolestnem vprašanju na njegovem obrazu. Te podedovane, pa v osebnem življenju nedotaknjene »možnosti" svetlobnih predočeb bo kakor nočne prikazni vstajalo v otroški glavici, brez oblike, nejasne in temne, ki so rodile utrudljive in nedoločne napore. Cela narava se je z nezavednim protestom dvigala proti individualnemu .slučaju", proti porušenju naravnega zakona. (Dalje prih.) Leonova oporoka. Zgodovinski boj. Sveti oče popisuje, kako so po krivici preganjali in sodili našega Izveličarja, in nadaljuje : Ali je torej čudno, ako zadeva ista usoda tudi katoliško cerkev, katera nadaljuje njegovo delo in nepodkupljivo čuva njegove resnice ? Svet si ostane vedno enak: poleg otrok božjih se dobe vedno tudi pristaši onega velikega sovražnika človeškega rodu, ki se je od začetka uprl proti Najvišjemu, in ki ga evangelij imenuje »kralja tega sveta«. Zato je pa svet proti postavi in proti onim, ki mu jo v imenu božjem oznanjujejo, v brezmejni prevzetnosti na-pojen od duha neke neodvisnosti in svobode, do katere nima nobene pravice. O, kolikokrat so se že v viharnih časih združevali sovražniki k brezumnemu početju, da uničijo božjo napravo I Delali so z ne-čuveno krutostjo in nesramno krivičnostjo v očitno škodo vse družabne celokupnosti. In če jim je izpodletel en način preganjanja, lotili so se takoj drugega. Rimaka država, skozi tri dolga stoletja zlorabljajoč kruto silo, je nasejala svoje provincije z mučeniki in je z njihovo krvjo porosila vsako ped zemlje našega svetega Rima. Krive vere v gosti množini, zdaj zakrinkane, zdaj predrzno nastopajoče, so Be trudile, da bi vsaj motile soglasje in razrušile edinost. Njim slede, pri-bučeč kakor pogubni viharji, od severa divje čete barbarov, in od juga islam, povBod puščave puščajoč za seboj in razvaline. In tako se podeduje od stoletja do stoletja žalostna ded^čina sovraštva do neveste Kristusove. Prišel je cezarizem, kateri, sumljiv, premogočen in zavisten tuji veličini, je vendar tudi v tem boju iskal svoje koristi, ki brez prestanka ponavlja svoje napade, da bi pogazil svobodo cerkve in si prisvojil njena prava. Srce nam krvavi, če gledamo, kolikokrat jo zadevajo neizrekljive krivice in bolečine. Ona pa je zmagala vse ovire, vsa na- LISTEK. »Poslušaj me, Ana," je rekel, ko sta ostala sama. .Nikar buditi v dečku vprašanj, ki ne bo nikoli mogel popolnoma odgovoriti nanje!" »Saj je vendar sam začel o tem govoriti, res . . .," mu je segla Ana Mihajlovna v besedo. „Vseeno. Dečku ne ostane drugega, kakor privaditi se svoji slepoti, mi si pa moramo prizadevati, da se ne bo brigal za svetlobo . . . Jaz pazim, da bi ga zunanji vtiski ne navajali na brezplodna vprašanja in ako bi se mi posrečilo, odstraniti te vtiske, potem deček ne bi nikoli čutil pomanjkljivosti svojih čutov, prav tako kakor mi nismo žalostni, ker imamo samo pet čutov in nimamo še šestega." »Mi Be žaloBtimo . . je tiho izpregovorila mlada žena. »Ana I" »Mi bo žalostimo," je odgovorila otožno. ,Mi pogosto tožimo zaradi slabih zmožnosti." Sicer se je pa sestra podvrgla bratovemu dokazovanju. Toda za enkrat se je zmotil: hoteč odstraniti zunanje vtiske je prezrl Maksim one mogočne težnje, ki jih je v dečkovo dušo vsadila narava sama. (Mažari) ga nimamo. — Tako pifle imenovani liat ter pripominja, da pride na to mesto mnsgr. De Montel, njegovo mesto pa zasede ogrski duhovnik. — Ce bo le res! Tsenemee, ki ne zna nemško. Vsenemški preroki in prvobojevniki za mater Germanijo imajo v svoji sredi tudi nekaj mož, ki jim nemščina provzročuje grozne preglavice. Eden izmej teh je po poročilu dunajske »Reichsposte* tudi vse-nemeo prve vrste štajerski poslanec M a 1 i k. Najhuje pri tem pa je to, da se mož v tem oziru noče poboljšati. Omenjeni list mu )e ie večkrat resno svetoval, naj se pridno bavi z učenjem nemščine, da ne bo delal toliko koslov v svojih predlogih in interpelacijah. Takim možem se seveda ni čuditi, če tako glasno zahtevajo uvedbe nemškega državnega jezika, ker je ta za nje same silno potreben. Balkansko vprašanje. Tudi Črna gora gleda s paznim očesom na revolucijonarno gibanje v Makedoniji in Epiru ter posebno v Albaniji. Kakor znano, dobila je Črna gora pred kratkim od ruskega carja v dar mnogo pušk najnovejšega sistema ter mnogo streljiva. Del tega orožja je Crnagora izročila srbskemu prebivalstvu v Gusinjah v Albaniji. Turška ob-lastva niso mogla, kljubu veliki paznosti, preprečiti tega utihotapljenja orožja, sploh se v zadnje čase izredno mnogo orožja do pošilja ustašem v revolucijonarnih pokrajinah na Balkanu. Turčija ve za vse to, a se ne more odločiti, da bi zaukazala splošno razoroženje, ker se boji, da bi le povspešila izbruh občne ustaje. Govori se tudi, da so Albanci in Make donci sklenili v Sredcu dogovor, vsled katerega se bodo borili zložno v dosego neodvisnosti ter se, ako se jim posreči to, združijo pozneje v skupno državo pod jed-nim vladarjem, ki ga imenuje menda italijanska vlada. — Turčija dela v Makedoniji na to, da bi zanetila domačo vojno med tamošnjimi prebivalci krščanske in turške vere, ker bi se tako vsaj za sedaj še najbolje rešila iz zadrege. Demonstracije v Italiji. Zadnje dni minulega meBeca so vpri-zorili italijanski rezervniki po raznih mestih Italije burne demonstracije, ker jih vojna uprava ne mara poslati na dopust. Potrebovala jih bo najbrže pri raznih nameravanih ekspedicijah. VPiacenci se je zbralo na Piazza Cavalli večje število rezervnikov, ki so šli pred mestno hišo ter kričali: „Mi hočemo domov! Ne maramo dalje služiti! čas je že, da nas pošljete domov!" Stražniki so razkropili demonstrante ter jih potisnili v vojašnico, kjer so jih aretirali. „Avanti" ceni število demonstrantov na 300. — Enaki prizori so se ponavljali v Milanu, kjer rezervisti 29. polka niso hoteli nastopiti službe. Šele po daljših pritiskih so se postavili v vrsto, a brez orožja. Pozneje se je zbralo na stolnem trgu do 400 rezervnikov raznih vrst, ki so se posvetovali o demonstracijah pred prefekturo. Stražniki, častniki in meščani so jih skušali odvesti v vojašnico. Vojaki se za častnike niso prav nič zmenili. — Tudi v Tortoni, Cono in drugih krajih so se pojavljali večji nemiri. Vlada je sedaj že jela uvidevati resnost položaja ter je izdala stroge naredbe proti demonstrantom, toda s takimi odrebami je prišla bržkone prepozno. Vlada sama je odgovorna za vse take nastope, ker je preveč ljubkovala s socialistiškimi voditelji. Socializem je sedaj na vrhuncu. To so pokazale razne stavke zadnjega časa. človekoljubnost" angleških generalov. Javili smo že, da je obsodilo angle?'.o vojno sodišče nekaj generalov v smrt, oziroma v prognanstvo, ker bo umorili ujete Bure. Kajpada vseh teh »človekoljubnežev« še ni doletela roka pravice, da bi prejeli plačilo za svoje grozovitosti. Znanih je o tem doslej le nekaj podrobnosti, ki jih objavlja »Moming Leader«. Dva angleška generala sta izvedela, da ima 10 ujetih Burov pri sebi okolu 500.000 irankov denarja. Sestavila sta v naglici neko dozdevno vojno sodišče, ki je obsodilo vseh 10 Burov v smrt. Ker prvi oddelek, kateremu sta generala zapovedala izvršiti smrtno obsodbo, tega ni hotel izvesti, sta pozvala druge vo jake, ki so, bržkone zs denar, izvršili povelje. Nekega nemškega misijonarja sta generala ustrelila, ker ju je svaril pred groso-vitostjo. Lord Kitehener je izvedel o tem po črncih in velel generala usmrtiti. Vkljub temu se še dobe časnikarji, ki ne morejo prehvaliti človekoljubnosti angleških častnikov in pišejo o surovosti Burov. Stavka na Reki. Včeraj smo dobili še to poročilo: Stavka traja že tretji dan. Stavkujejo slasti luški delavci in nosači. Trgovina trpi škodo in mnogi dela\ci bi radi delali, ali ne smejo, ker stavkujoči pritiskajo na take. Posebnih izgredov ni bilo, ker je veliko vojakov okoli po mestu in tolike mase ni kakor po velikih mest.h. Zdaj so začeli mnoge zapirati, da odstranijo ptujoe. Namesto njih pokličejo prebiti druge iz Magjarske in gotovo bodr tli naši na cedilu, in Reka bo za eno Btopnjo več mažarska. Škodo bo moral nazadnje vendar-le plačati siromak. Stavka se je začela v prav neugodnem času, ker na Reki je zdaj malo posla in prometno stanje prav nepovoljno. Ljudi je spodbudil Trst. Res je, mnogi so opravičeni, da si želijo boljšega plačila za veliki napor, ker imajo kapitalisti obilnejši dobiček. Zato bi morali tudi delavce kaj bolje plačati, na kar naj bi tudi oblasti pazile in opominjale .ake ljudi. Na veliko soboto popoldne pustili so naenkrat delo kurjači od ogrsko-hrvatskega društva tako, da so imeli parobrodi precejšnjo zamudo. Izravnala se je Btvar tako, da so jim zvišali plačo. Zdaj so se lotili stavke tudi kurjači »Adrije«. Splošna je zmešnjava, in ne vem, kako se razvije. Sem je došlo še precej več vojakov, kakor bi bilo ravno potreba za naše razmere, ker konjeništva in topništva, katero se pričakuje, pač ni potreba, ali se bojijo, da bi kaj takega potrebovali na dalnjem jugu, kjer se nekaj kuha — in treba ga imeti pripravljenega za hitro vkrcanje. Danes se nam poroča: Včeraj so se zaprle trgovine po celi Reki. Vojaki so zasedli vse važne cestne prehode in so patrulj irali po mestu. Preko mostov so puščali samo osebe, ki so imele nujen posel. V raznih tovarnah so popustili delavci delo iz solidarnosti. Pekovski pomočniki so imeli pogovor, da več ne peko. Istotako so sklenili mesarski pomočniki, da ustavijo delo. Vrlo neugoden utisek je napravljal po reških ulicah guverner grof S z a p a r y, ki se je med stavkujočim delavstvom vozil na — avtomobilu. Z Ogrskega so pripeljali 40 delavcev za dela pri izkrcavanju, a ko so ti delavci prišli na Reko, izjavili so se s stavkujočimi delavci solidarnimi. Iz Ogrske so prišle vesti, da je delavstvo na Ogrskem s stavkujočimi popolnoma solidarno. Na raznih krajih v mestu se včeraj gruče delavcev niso policiji hotele umakniti z mesta. Policija jih je obkolila in jih odvedla Beboj. Na policijo je bilo pripeljanih kakih 200 delavcev, a pridržanih je bilo ondi le 24 oseb. V ogromni večini je delavstvo mirno, samo delati noče. Včeraj se je sicer doseglo mej delavskimi voditelji in delodajalci sporazumljenje, banka v „Puerto Franko" je zapustda svoje stališče in pritrdila večini delavskih zahtev, a delavci ne zaupajo tem dogovorom in nočejo delati. Delavci sedaj zahtevajo, da sporazum in priborjene ugodnosti trajajo vsaj eno leto. Delavci namreč mislijo, da delodajalci prekličejo ugodnosti, kakor hitro prično delavci z delom. Na to zahtevo so delodajalci odgovorili, da tudi oni zahtevajo od delavcev, da dogovor traja vsaj eno leto. Število stavkujočih delavcev je sedaj 3000, brezposelnih delavcev pa je na Reki bilo že prej 800. Policija je ... jjrla enega glavnih agitatorjev socijalnih demokratov, tipografa Schnei-derja, in ga iztirala z Reke. Del kurjačev je zopet pričel stavkati. Parobrodne družbe bo se s kurjači zopet pričele pogajati. Upati je, da se doseže sporazumljenje, predno se s'avka še bolj ne razširi. Izpred sodišča. Nasledki treh četrt lirov žganja. Frančiška Kozjek iz Poljšice si je šla 6. jan. s svojo prijateljico z žganjem dušo privezat. Ob 11. uri po noči se ji je pri prijači vzbudila materina ljubezen in začela je svoji hčeri s klofutami dokazovati, da ne gre, da bi ona (hči) služila še nadalje samskemu Martinu Primcu. Slednji se je pa kot skrben in vesten gospodar potegnil za svojo deklo in v tem je prišla njegova roka v neposredno ne ravno rahlo dotiko z nosom France Kozjek, tako da se ji je vlila kri. Obtoženi se zagovarja, da je ni mislil vdariti, ampak da jo je hotel aamo stran poriniti. Dobil je 4 dni in samo jeden post. •Zemlja m joče, kjer ti hodiš*. Fran TroBt in Mesesnel iz Poddrage sta 18. nov. v kovačnioi Žorža »račune delala«. Pri tem sta si nekaj v navskriž prišla in Mesesnel je b^je, kakor pravi Fran Trošt, njega počastil s sledečimi nelepimi priimki: Lurap, slepar, si me za 7 gld. hotel oslepariti. Bog te je Itrajfsl, ker si očeta čepov in zato si čotast Krava, hudoben osel. Fran TroSt je seveda ogorčen iskal zadoščenja pri sodniji. Pred obravnavo dne 14. dee. je pa zopet Fran TroBt slišal še sledeče priimke: »Ti si lump, zemlja Be joče, kjer ti hodiš. Za to te j« oče zavrgel. Hočeš mene oslepariti, kakor si Božiča in občino. Lump, krava, osel«, zavoljo tega je bil Mesesnel v ravno isti obravnavi obsojen. A ker se mu je kazen zdela previsoka, vložil je pravočasno vsklic. Sin obtoženca je pod prisego potrdil, da njegov oče ni nikjer, niti v kovačnici, niti pred obravnavo Trošta ozmrjal z lum-pom, kravo in hudobnim oslom. Svoje besede je pripravljen z »desetimi prisegami pritrditi«. Radi 7 gld. oče njegov ni v kovačnici očital, pač pa pred sodnijo. Na podlagi te izpovedbe je sodni dvor Bicer ob toženca oprostil, glede psovk, glede očitanja sleparije ga je obsodil na dva dni zapora oziroma na 15 K. Obtoženi se skrbno informira pri predsedniku, »kdo da bo stroške trpel ?« »Agitiral je zase na nesramen način, kakor imajo navado klerikalni iupani agitiratU. Nato se vrši pri sodišču kot vsklicnem obravnava proti Josipu Kuharju, županu v Dolih, po dr. Štoru, kot zastopniku tožitelja Mirka Hansa. Obtoženca zagovarja dr. J. Brejc. Josip Kuhar je bil tožen radi tega, ker je rekel Slobodi, da Šimec samo s tikimi občuje, ki niso nič vredni kakor na pr. z Hansom, in da je ravno istemu predbacival, da je hotel pri vodni Btavbi za 5 ali 6 fašin goljufati. Vsa stvar se je vršila takole : Vsled prošnje županstva je dobila občina dež. podpore 125 gld. v to svrho, da vtrdi bregove deroče Bistrice. Obtoženec je kot župan vprašal rečnega nadzornika Mirka Hansa, koliko stanejo fašine v to svrho. Hans je rekel, da bi stale 4 gld. Ko se je zvršila vodna stavba, je župan vprašal stavbnega podjetnika Kavko, koliko da dobi za fašine, nakar mu je dotični rekel, da 3 20 gld. in da je 32 fašin. Ko se je radi tega župan še enkrat informiral pri Hansu, ga je ta opetovano zavračal, da ga to nič ne briga. Vendar je pa čez 3—4 tedne dal narediti še 4 fašine; ostali denar je mesto da oddal občini, poslal na dež. vlado. Ker Hans napram vprašanju župana ni hotel dati nobenega povoljnega odgovora, je župan enkrat proti Slobodi in njegovi ženi se izrekel (pod prošnjo molčečnosti), da bi Hans gotovo občino za 5 ali 6 fašin ogoljufal, da se ni on sam pobrigal. Ker je Hans vsled molčečnosti Slobodove žene zvedel, ga je tožil. Obtoženi je dobil kazen 210 gld. ali 3 tedne zapora. Obtoženec je pa proti previsoki kazni vložil priziv po dr. Brejcu. Dr. Brejo povdarjajoč opozarja sodni dvor, da je župan radi nedoločenega odgovora rečnega nadzornika opravičeno lahko sumil kako nepoštenost. DolžnoBt Hansa bi bila povedati županu natančen račun, ko je videl slednjega v zmoti. Nato vstane dr. Štor. Značilno je, da je ta v svojem govoru Bi upal, opozarjajoč na istočasne volitve, izreči pred sodnim dvorom sledeče besede : »Obtoženi je agitiral zase na ne sramen način, kakor imajo navado klerikalni župani agitirati«. Glede teh besedi si je dr. Brejc pridržal pravico sodnij-sk o postopati. Na to je sodnik pritrdil razsodbi prvega sodnika. Obtoženi bo moral plačati 210 gld. Nato se vrše tajne obravnave. Februarnki dogodki pred tržaškim dei. sodiščem. Radi tržaških izgredov so bili zopet obsojeni: Težak Alojzij Jurinovič iz Trsta na lOdnevni zapor, Andrej Stare iz Dekani na 6tedenski strogi zapor, Peter Bruno iz Turina na 7dnevni zapor, kotlar JoBip F u g o 1 i n iz Trsta na 1 mesečni strogi zapor, brivec Rudolf B ruma t i na 7dnevni zapor. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. aprila. f Kardinal Jakob Missia. Absolu-cije ob truplu pokojnikovem v goriški stolnici so izvršili: prvo knezoškof dr. K a h n, drugo škof M a h n i č, tretjo knezoškof dr. Jeglič, četrto opat P. Bonifacij E c k e r in peto škof dr. F1 a p p kot oficijator. — Občino Št. Vid pri Ljubljani je zastopal župan g. Anton Belec. Iz ZatiČine je bil pri pogrebu navzoč tudi prior cistercijanov P. Gerhard M a i e r. — »Narod« je priobčil vest, da je bil kardinal strasten kadilec vir-žink. To je popolnoma izmišljeno. Kardinal Bploh ni redno kadil, izvzemši morda nekoliko pri kakem obedu. To so bilo le redke izjeme. V Gorici ni nikdar kadil. — Na plošči, ki bo pokrivala kardinalovo rakev, bode vrezan priprost križ. Napis smo včeraj omenili. — Beseda Missia izvira iz besede: misliti. V narečju govore v onem kraju ljudje mesto: jaz sem mislil, jaz sem misia. Da je to res, dokazuje ime rojstne njegove hiie: pri M i s I o v i h. — Mej tem ko je truplo Njega Eminencije ležalo na mrtvaškem odru, preštevali so »Slov. Narod«, »Soča« in «Edinost«, koliko tisočakov je vlekel kardinal na leto in kako ogromna mora biti zapuščina. »Soča« pravi, da je imel v Gorici dohodkov 80.000 K (zlagano za dve tretjini). »Slovenski Narod« pripoveduje, da je kardinal imel v Ljubljani ogromnih dohodkov, katere je prinesel v Gorieo. Poleg tega da je bil zavarovan za ogromne svote. »Soča« dostavlja, da je kardinal zapustil svojim najbližjim sorodnikom le prav neznatne svoticel Dejstvo pa je, da je zapu-puščina kardinalova jako skromna! Vpraša se, kam je izginilo premoženje? To nam pove tisoč in tisoč ubozih, katere je kardinal podpiral v Ljubljani in Gorici, in stavbinska dela, ki jih je izvrševal na svoje stroške. V Ljubljani in Gorici je vzdrževal cole družine s mesečnimi prispevki. Vse je delal na skritem. In zdaj kličemo liberalcem: Le napadajte, Njegovo srce več ne čuti. Upamo za trdno, da je že prejelo plačilo v nebesih. Nadškofa Stadlerja je sv. oče sprejel v avdijenci dna 2. t. m. V avdijenci je yčeraj cesar sprejel dež. šolskega nadzornika gospoda Frančiška H u b a d a. Razžaljenje nad razžaljenje Včeraj se je vršila pri vzklicnem sodišču obravnava proti nekemu županu, ker je baje obdolžil činovnika, da ni fašin pravilno za-računil. Zastopnik zasebnega tožnika je obrnil to zadevo na občinske volitve in odvetnik dr. Stor, zastopajoč zasebnega tožnika, je pri javni vzklicni obravnavi izrekel glede obtoženega župana razžaljive besede : Obtoženi je agitiral na nepošten način, kakor navadno klerikalni žup a n i a g i t ira j o ! — Cisto nepoklicano in neutemeljeno je žalil odvetnik dr. Stor obtoženca in klerikalne župane, in to naj si županje dobro zapomnijo. Umrl je v Marseillu na Francoskem češki drž. poslanec H o f i c a. O njegovem pisateljskem delovanju (bil je tudi romanopisec in rodoljuben pesnik) je v predzadnji številki poročal »Dom in Svet«. — Poslanca Hofica je zadela kap. Bil je na potovanju proti jugu, kjer si je hotel okrepčati svoje zdravje. Njegova žena se je takoj, ko so ji< sporočili moževo smrt, podala v Marseille. Truplo bo prepeljano v Prago, kjer se bo vršil pogreb. PoBlanec Hofica je bil iskren prijatelj Slovencev. N. v m. p.! Volitev v goriško trgovsko in obrtno zbornico. »Soča« prinaša o tej volitvi tele zanimive podatke: Do včeraj je bil rok za pismeno volitev z glasovnicami, poslanimi »c. kr. volilni komisiji« po okr. glavarstvih ali za Goričane po magistratu. Volitev pa bo šele 7. in 8. t. m. In tu nam pada dvoje dejstev v oči! Volilci so imeli le malo časa glasovnice v rokah — mnogi jih pa niti dobili niso — dočim dobi lahko zbornica 4. t. m. že vse glasovnice iz cele dežele. Do 7. ali 8. t. m. pa skrbni gospodje natančno seštejejo glasove iz vsakega okraji posebe ter jih lahko tudi razdele po — strankah. Ako bi še kaj manjkalo, bi se seveda v Gorici do odločilnega dne toliko bolj potrudili. — Torej celo take vrste kontrolo nad vo-litvijo so si oskrbeli gospodujoči možaki v zbornici, dočim se je odvzela nam volilcem sleherna kontrola nad volilnim postopanjem in nad — zlorabami in samosilstvi 1 Pa najlepša je ta-le: Volilci v Gorici bi morali do včeraj vročiti glasovnice na magistratu, p a premnogi še do danes niso dobili izkaznic. — Čitatelji naj primerjajo te volitve z volitvami v kranjsko trgovsko zbornico. Poroča se nam, da prihaja kranjski trgovski in obrtni zbornici mnogo glasovnic nazaj, ker se, prepozno odposlane, niso mogle dostaviti volivcem. Častni občan. Okoliške občine sio-venjegraške so imenovale tovarnarja gosp. Josipa Farsky častnim občanom zaradi njegovih ^velikih zaslug za okoliško šolo. v Vs Zi Kranja se poroča: Ker zadnji »Gorenjec« z njemu lastno surovostjo napada vsled volitev v trgovsko in obrtno zbornico gospode trgovca Omerso, krojaškega mojstra Rebolja, kamnoseka Jegliča ter hotelirja »Nove PoŠte« Fr. Sajovioa, zato vsem somišljenikom te gospode prav toplo priporo čamo. Ornlg pojde v pokoj. Iz P t u j a se poroča, da je ptujski župan Ornig se naveličal županovanja in da bode resigniral na županstvo. V Ptuju je namreč izSIa bro&ura •o finančnem položaju mesta Ptuja dne 20. februvarija 1902, po aktih sestavil Konrad Ftirst, obč. svetnik«. V broSuri se najostreje napada župana Orniga. Ako je res, kar se -trdi v brošuri, potem je polom v Ptuju neizogiben. Župan Ornig je sam zahteval preiskavo in je izjavil, da ne vodi več županskih poslov, dokler se zadeva ne pojasni. Obč. svet ptujski je imel tajno (!) sejo, v kateri so obč. svetovalci ropotali nad obč. svetnikom F(lrstom, da je stvar spravil v javnost Tudi danes ima obč. svet sejo. K proslavi 701etnioe g. Doberleta je naznanjenih 250 ognjegasoev s Kranjskega in deputacija iz Opatije. V plemliki Stan je povzdignil cesar poveljnika 7. pešpolka Vikt. Reitza z naslovom »pl. Reitzenegg«. Za mnogo čestitko o mojem dvojnem odlikovanji izrekam vsem prijateljem in znancem s tem najiskrenejšo zahvalo. Bog Vas blagoslovi na prošnjo sv. Antona <3udodelnika! Mihael Saje, župnik. Vojaška godba v Trstu in proee-sije. Z ozirom na izjemno stanje v Trstu je letos brigadir generalni major pl. Conrad zabranil svirati vojaški godbi pri velikonočnih procesijah v Trstu. Vojaško godbo je nadomeščala veteranska godba. Ogenj v Mariboru. V Mariboru je m, iradnji tračni tlakKffi-Om« I Cm op»-«f»«t« Stanjt taro-n«tn T.mp.-ratiin ivec. 7. zjutr. S. popol. O^lljl 8 | 114| Vetr.