L ' " H} H Kratki KATEKIZEM f C v vprašanjih in odgovorih za ljudske šole ljubljanske škofije. Cena 18 saldov. ■af B Bg gg —^=sa»«.—'-S^«*3r V LJUBLJANI. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 110301 I. O veri. Kaj se pravi krsansko-katoliško verovati ? KrSansko-katoliško verovati se pravi: za res¬ nico imeti vse, kar je Bog razodel, in kar sveta ka¬ toliška cerkev zapoveduje verovati, naj je v sv. pismu zapisano, ali ne. Ali je vera h izveličanju potrebna? Vera je vsakemu človeku k izveličanju po¬ trebna, ker ,.hrez vere ni mogoSe Bogu dopasti“. Hebr. 11, 6. In Jezus pravi: „Kdor ne veruje, bode pogubljen Mark. 16, 16. Ali je h izveličanju zadosti, da Icatolišlci Kristjan le v srci veruje, kar je Bog razodel ? K izveličanju ni zadosti, da katoliški kristjan le v srcu veruje, kar je Bog razodel; temuč mora tudi: 1) Svojo vero v delih kazati, to je, po veri živeti. „ Kakor je telo brez duše mrtvo , tako je tudi vera brez del mrtva 11 . Jak. 2, 26. 2) Kar v srcu veruje, če je treba, tudi očitno z besedo spoznati ali pričati. „ Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim Ošetom, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Ošetom, ki je v nebesih“. Mat. 10, 32, 33. Zakaj moramo verovati, kar je Bog razodel ? Verovati moramo, kar je Bog razodel, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost, katera ne more ne goljufati, ne goljufana biti. 1 * 4 — Od hod vemo, har je Bog razodel ? Kar je Bog razodel, vemo nekoliko iz svetega pisma, nekoliko pa iz ustnega izročila svete kato¬ liške cerkve. Kaj je sveto pismo ? Sveto pismo so tiste bukve, ki so jih od sve¬ tega Duha navdihnjeni in razsvetljeni možje spisali in o katerih sveta katoliška cerkev trdi, da so iih taki navdihnjeni in razsvetljeni možje spisali. Kaj je ustno ali besedno izročilo svete katoliške cerkve? Ustno izročilo svete katoliške cerkve so tisti nauki, ki so jih aposteljni ali iz ust Jezusa Kri¬ stusa samega slišali, ali po navdihnjenji in razsvetljenji svetega Duha oznanovali, pa jih niso v svetem pismu zapisali. Katere resnice more vsak človek , kedar k pameti pride, vedeti in verovati, če hoče izveličan biti? Teh šest resnic mora vedeti in verovati: 1) Da je en Bog. 2) Da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro pla¬ čuje, hudo pa kaznuje. 3) Da so tri Božje osebe enega bitja in ene natore: Oče, Sin in sveti Duh. 4) Da se je Bog Sin, druga Božja oseba, za nas včlovečil zato , da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil in večno izveličal. 5) Da je človeška duša neumrjoča. 6) Da je milost Božja k izveličanju potrebna, in da Človek brez milosti Božje nič zaslužnega za večno življenje ne more storiti. Kaj je vsakemu katoliškemu kristjanu znati zapovedano ? Vsakemu katoliškemu kristjanu je znati zapove¬ dano: 1) apostoljsko vero; 2) Gospodovo molitev — 5 ali očenaš; 3) deset Božjih in pet cerkvenih zapo¬ ved; 4) sedem svetih zakramentov; 5) kršansko pravičnost. Kje je to posebno zapopadeno, lear mora katoliški kristjan ve¬ rovati ? Kar mora katoliški kristjan verovati, je posebno zapopadeno v apostoljski veri, katera ima 12 členov ali delov, in se tako glasi: 1) Verujem v Boga Očeta vsegamogoČnega, stvar¬ nika nebes in zemlje. 2) In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega. 3) Kateri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. 4) Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen. 5) Sel pred pekel, tretji dan od, mrtvih vstal. 6) Sel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vse¬ gamogoČnega. 7) Od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. 8) Verujem v svetega Duha. 9) Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov. 10) Odpušanje grehov. 11) Vstajenje mesa. 12) In večno življenje. Amen. Hazlaganje apostoljsfce vere. I. Verujem v Boga Očeta vsegamogoČnega, stvarnika nebes in zemlje. a) O Bogu. Ali je več Bogov ? Le en Bog je, kateri je sam od sebe neskončno popolnoma bitje. 6 — Katere so lastnosti Božje, Jci nam jih je treba sosebno vedeti? Lastnosti Božje, ki nam jih je treba sosebno vedeti, so te: 1) Bog je večen: je vselej bil, je in bo vselej. ,,Preden so gore postale, in je bila zemlja stvarjena in nje krog, si ti od vekomaj do vekomaj, o Bog! 1 Ps. 89, 2. 2) Bog je zgolj duh: bitje, ki ima nar bolj popolnoma um in nar boljšo voljo, telesa pa ne. „j Bog je duh , in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in v resnici Jan. 4 24. 3) Bog je vsegaveden: ve vse, sedanje pre¬ tečeno in prihodnje; tudi ve naše nar skrivnejše misli in želje; torej mu nič ne moremo prikriti. ,,VaŠi lasje na glavi so vsi šteti 11 . Mat. 10. 30. 4) Bog je neskončno moder: stori vse iz nar boljšega namena, in vselej izvoli nar priprav- nejše pripomočke, da svoj namen doseže. „Kako veli¬ častna. so tvoja dela, o Gospod! vse si v modrosti na¬ redil Ps. 103. 24. 5) Bog je vsegamogočen: stvaril je nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. „Pri Bogu. ni nemogoča nobena reČ.“ Luk. 1, 37. 6) Bog je vsegapričuj oč: povsod je v ne¬ besih in na zemlji. „Se bo li kdo v skrivni kraj skril, da bi ga jaz ne videl ? pravi Bog.“ Jer. 23, 24. 7) Bog 'je neskončno svet: hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. „Svet, svet, svet je Go¬ spod Bog vnjskinih trum.“ Iz. 6, 3. 8) Bog'je neskončno resničen in zvest: vse, kar reče_, je res; in vse, kar obljubi ali zažuga, gotovo spolni. Gospodova beseda je prava, in vsa njegova dela so v zvestobi Ps. 32, 4. 9) Bog je nespremenljiv: je vekomaj ravno tisti. , Jaz sem. Gospod, m se ne spreminjam “ Mat. 3, 8. 10) Bog je neskončno dobrotljiv: skrbi po očetovo za vse svoje stvari; vse dobro imamo - 7 — od njega. „Hvalite Gospoda , ker Gospod je dober ,“ Ps. 134, 3. 11) Bog je neskončno usmiljen: nam od¬ pušča naše grehe, ako se resnično poboljšamo. »Bo¬ dite usmiljeni, kakor je vas Oče usmiljen. 1 " Lub. 6, 36. 12) Bog je neskončno pravičen, vse dobro plačuje, in vse hudo kaznuje, na tanko, kakor si kdo zasluži. »Bog bo povrnil vsakemu po njegovih delih. 11 Rim. 2, 6. Koliko je Kozjih oseb ? Tri Božje osebe so: Oče, Sin in sveti Duh. Kako se tri Božje osebe mej seboj razločujejo ? Bog Oče je sam od sebe od vekomaj; Bog Sin je rojen od Boga Očeta od vekomaj; Bog sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od ve¬ komaj. Katera dela se vsaki osebi posebej prilastujejo ? Bogu Očetu se prilastuje stvarjenje, Bogu Sinu odrešenje, Bogu svetemu Duhu posve¬ čenj e. Kako se imenujejo vse tri Božje osebe skupaj? Vse tri Božje osebe skupaj se imenujejo pre¬ sveta Trojica. S čim spoznava katoliški kristjan presveto Trojico ? Katoliški kristjan spoznava presveto Trojico z znamenjem svetega križa, ker vsako teh treh Božjih oseb imenuje, kadar se prekrižuje. Kaj zraven tega katoliški kristjan še spoznava z znamenjem svetega križa? Katoliški kristjan z znamenjem svetega križa tudi še spoznava, da je Jezus Kristus za nas na križu umrl in nas s svojo smrtjo odrešil. — 8 — b) O stvarjenji. Kdo je vse stvaril? Bog je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je. Kaj pomeni beseda stvaritl? Beseda stvar iti pomeni: iz nič kaj narediti. Kaj nam pripoveduje sveto pismo o stvarjenji sveta ? Sveto pismo nam o stvarjenji sveta pripoveduje to-le: V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna; voda in tema ste jo pokrivale. F koliko dneh je Bog zemljo človeku za prebivanje vravnal ? Bog je zemljo v šestili dneh človeku za prebi¬ vanje vravnal. Prvi dan Bog reče: „Bodi svetloba!“ In bila je svetloba. Drugi dan Bog reče: „Bodi nebes! 1 ' In bil je nebes. Nekaj vode je šlo v oblake. Tretji dan Bog reče: „Naj se steče voda v en kraj, in suka zemlja naj se prikaže!" In bili so stu¬ denci, potoki, reke, jezera in morja, in prikazala se je suha zemlja. Tudi še Bog ukaže, da naj zemlja rodi travo, zelišča in drevesa, in zgodilo se je tako. Četrti dan Bog reče: „Naj bodo luči na nebu, naj razsvetljujejo zemljo in naj vrste noč in dan in letne čase!" In bile so luči na nebu: solnce, luna in brez števila zvezd. Peti dan Bog reče: „Naj bodo ribe v vodi in ptice^pod nebom! In bile so Šesti dan Bog reče: ,,Naj rodi zemlja laznino, živino in zverino!" In zgodilo se je. In poslednjič reče: „Naredimo človeka po svoji podobi, in naj gospoduje vsej zemlji!" In človek je bil. In vse, kar je Bog naredil, je bilo prav dobro. Sedmi dan je Bog počival, to je, nehal je stva- riti, in je ta dan blagoslovil in posvetil. — 9 Katere so nar imenitniše stvari Kozje ? Nar imenitniše stvari Božje so angelji in ljudje* Kaj so angelji? Angelji so zgoli duhovi, kateri imajo um in voljo, telesa pa ne. Zakaj je Bog angelje stvaril ? Bog je angelje stvaril, da bi ga spoznali, častili * ljubili, molili, mu služili, in ljudi varovali., Kako pravimo angeljem, M ljudi varujejo ? Angeljem, ki ljudi varujejo, pravimo angelji varili. Kakošni so bili angelji precej po stvarjenji? Dobri so bili, v milosti Božji, in v veliki po¬ polnosti. Ali so vsi angelji v milosti Božji ostali ? Veliko angeljev se je z napuhom zoper Boga pregrešilo in milost Božjo zgubilo. Kako je Bog napuhnjene angelje kaznoval ? Napuhnjene angelje, ki jih imenujemo hudobne duhove, je Bog vekomaj zavrgel in v pekel pahnil. Kako je Bog človeka stvaril? Bog je hotel, da iz prsti hodi telo. In bilo je. Pa živelo še ni. Tedaj je dušo vanj dihnil, in živel je prvi človek, Adam. Kako je Bog druzega človeka stvaril? Ko je Adam trdno spal, je Bog hotel, da bodi iz njegovega rebra človeško truplo. Temu truplu je Bog dušo dal. In bil je drugi človek, Eva. Iz česa je tedaj človek ? Človek je iz telesa in iz neumrjoče duše, katera je po Božji podobi stvarjena. — 10 — Zakaj je Bog človeka stvaril ? Bog je človeka stvaril, da bi ga spoznal, častil, ljubil, molil, m u služil in pokoren bil, in da bi bil večno zveličan. Bije sta živela prva človeka ? Prva človeka sta živela v silno lepem in pri¬ jetnem kraji, kateremu se paradiž ali raj pravi. Imela sta vse potrebne reči, in prav dobro se jima je godilo. Kalcošno je bilo telo prvih človekov ? Telo prvih človekov je bilo zdravo, trdno in po posebni milosti Božji neurorjoče. Kako sna je bila duša prvih človekov ? Um prvih človekov je bil razsvetljen, da sta lahko Boga prav spoznavala; volja je bila k do¬ bremu nagnjena; bila sta nedolžna in Bogu pri¬ jetna ali v milosti Božji. Ali sta bila prva človeka zmirom Bogu pokorna ? Prva človeka Adam in Eva nista bila zmirom Bogu pokorna. V kateri reči sta bila prva človeka Bogu nepokorna ? Po hudobnem duhu v kačji podobi zapeljana, sta jedla sad z drevesa, katerega jima je bil Bog pre¬ povedal, in sta s tem grešila. Kaj je greh prvima človekoma škodoval ? Greh je prvima človekoma veliko škodoval na duši in na telesu. Kaj je greh prvima človekoma na telesu škodoval? Po grehu je telo prvih človekov oslabelo in je bilo umrjoče. — 11 — Kaj je greh prvima človekoma na duši škodoval ? Po grehu je um prvih človekov o temnel, da Boga nista prav spoznala; volja je bila k hu¬ demu nagnjena; zgubila sta nedolžnost in posvečujočo milost Božjo; Bogu sta bila z o p e r n a , in zaslužila sta vekomaj zavržena biti. Alije ta greh samo našim prvim staršem škodoval? Ta greh ni samo našim prvim staršem škodoval, ampak tudi nam, ki smo iz njih rodu, prinesel nam je časno in večno smrt, in še veliko druzega hudega na duši in na telesu. Kako se temu grehu pravi? Temu grehu se pravi izvirni ali podedvani greh, ker iz prvega človeka v vse ljudi izvini, ali ker smo ga vsi od prvega človeka podedovali. „Po enem Človeku je prišel greh na svet, in po grehu smrt; in tako je nad vse ljudi smrt prišla, ker so vsi v njem. grešili. 11 Kim. 5, 12. Ali je Bog človeka zavoljo tega vekomaj zavrgel ? Bog človeka ni vekomaj zavrgel, temuč mu je obljubil Odrešenika, ki se mu tudi Mesija (Kristus, Maziljenec) pravi. Ali je obljubljeni Odrešenik precej po grehu prvi\ staršev na svet prišel ? Obljubljeni Odrešenik je še le štiri tavžent let po grehu prvih staršev na svet prišel. Ali je Bog ljudi mej tem brez pomoči pustil ? Že prva človeka in pozneje več svetih mož je Bog sam podučeval, kakošen je in kaj od nas hoče. Ti sveti možje, ki jih očake imenujemo, so: Noe, Abraham, Izak, Jakob. — 12 — To katerih, svetih možeh je Bog Jakobove mlajše podučeval? Jakobove mlajše — hebrejsko, izraelsko ali judovsko ljudstvo — je Bog po Mojzesu in druzih prerokih podučeval. S čim so preroki spričevatij-da jih je Bog poslal? Da jih je Bog poslal, so preroki Šfijjfevali s čudeži', to je, s takimi deli, ki jih nereden ne more storiti, kakor sam Bog; in s prerolfdta-;^, njem, to je z napovedovanjem takih prihodnjih reči,^ ki jih nobeden ne more vedeti, kakor sam Bog. Kaj so preroki o obljubljenem Odrešeniku prerokovali? Preroki so prerokovali: da bo Odrelemk J u j ' dovega rodu in iz Davidove hiše; *da bori^veta devica njegova mati; da bode v Betlehem ukrojen in v Nazaretu zrejen; da bo svet mož v puščavi ljudi k pokori in poboljšanju opominjal in jih^tako na njegov prihod pripravljal; da bo potem Odre¬ šenik sam očitno mej ljudi stopil, jih učil in čudeže delal; da ga bodo hudobni Judje zavoljo njegovega uka sovražili, preganjali in poslednjič umorili; da pa ne bo v grobu ostal, ampak bo od mrtvih vstal; da se bo potem njegov uk po vsem svetu razširil, in se ohranil do konca sveta. Zakaj je Bog tolikanj o Mcsiju po prerokih napovedoval? Zato je Bog po prerokih tolikanj o Mesiju na¬ povedoval, da bi ga ljudje, kadar bi prišel, mogli po teh znamenjih spoznati. Kdaj je obljubljeni Odrešenik na svet prišel? Obljubljeni Odrešenik je pred osemnajst sto leti na svet prišel, in on je Jezus Kristus. 13 — 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinega, Go¬ spoda našega. Kdo je Jezus Kristus ? Jezus Kristus je: 1) edinorojeni Sin Boga Očeta; 2) Bog in človek skupaj; 3) naš odrešenik in Izve- ličar; 4) naš Gospod, zapovednik in učenik. Zakaj se Jezus Kristus imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta? Jezus Kristus se imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta, ker je on sam iz Boga Očeta od ve¬ komaj rojen. ,,Bog je svet tako ljubil, da je dal svo¬ jega edinorojenega Simi; da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje Jan. 3, 16. Zakaj pravimo, da je Jezus Kristus Bog in človek skupaj ? Jezus Kristus je Bog in človek skupaj, ker je Bog od vekomaj in ker se je v času včlovečil. „V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. In Beseda je meso po¬ stala, in je mej nami prebivala. 11 Jan. 1, 1, 14. Koliko nator ima tedaj Jezus Kristus? Jezus ima dve natori, božjo in človeško. Koliko oseb ima Jezus Kristus? Jezus ima eno Božjo osebo, s katero je člo¬ veško natoro zedinil. Koliko volj ima Jezus Kristus? Jezus ima dve volji, božjo in človeško. „Oče, ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti, 11 je molil Jezus na Oljski gori. Mat 26, 39. Alije Kristus nebeškemu Očetu v vsem enak? Kakor Bog je Jezus Kristus nebeškemu Očetu v vsem enak. ,,Jaz in Oče sva eno.“ Jan. 10, 30. Ka¬ kor človek mu pa ni enak, ampak je manjši. „OČe je večji od mene.“ Jan. 14, 28. — 14 — Zakaj se je Sin Božji včlovečil? Sin Božji se je včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu greha in večnega pogubljenja odrešil, in nam večno zveličanje zadobil. Zato mu je ime Jezus (Odrešenik, Izveličar). Kako je Jezus Kristus naš Gospod? Jezus Kristus je naš Gospod, ker je pravi Bog in naš Odrešenik. 3. Kateri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. Ali ima Jezus očeta? Kakor Bog ima Jezus nebeškega Očeta; kakor človek pa nima očeta. Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa. Ali ima Jezus Mater? Kakor Bog Jezus nima matere; kakor človek pa ima mater Marijo, presveto Devico, katera ga je od svetega Duha spočela. Zakaj se Marija Mati Božja imenuje? Marija se imenuje Mati Božja, ker je mati Jezusa Kristusa, kateri je Bog in človek skupaj. Kaj uči sveta cerkev zavoljo te velike časti Marije Device? Zavoljo tč velike časti Marije Device uči sveta cerkev, da je bila Marija s posebno milostjo Božjo po zasluženji Jezusa Kristusa brez madeža iz¬ virnega greha spočeta. Kdo je Mariji oznanil, da bode mati Jezusova? Angelj Gabrijel, poslan od Boga v mesto Nazaret, je Devici Mariji oznanil, da bode mati Jezusova. Kje je bil Jezus rojen? Jezus je bil v Betlehemu v hlevcu rojen. — 15 — Komu je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno ? Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno: 1) po angelju pastirjem; 2) po zvezdi modrim v jutrovi deželi; 3) po modrih kralju Herodu in pismarjem; 4) po Simeonu in Ani v tempeljnu ljudem. Kaj seje zgodilo po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa? Po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa se je to zgodilo: 1) Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je angelj oznanil. 2) Kristus je bil osmi dan po postavi obrezan in Jezus imenovan. 3) Modri iz jutrove dežele so ga molili in mu darovali zlata, kadila in mire. 4) Jezus je grozovitnemu Herodu, kateri ga je hotel umoriti, v Egipt ubežal. 5) Od ondod je bil po Herodovi smrti v Nazaret nazaj pripeljan in v tem mestu izrejen. Kaj imenitnega vemo o Jezusovi mladosti? O Jezusovi mladosti to vemo: 1) Ko je bil Jezus 12 let star, je prišel s svo¬ jimi starši v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku. 2) Jezus je v Jeruzalemu ostal; čez tri dni so ga pa stariši v tempeljnu našli, kjer je mej učeniki sedel, ter jih poslušal in izpraševal tako, da so se vsi čudili njegovemu umu in njegovim odgovorom. 3) Jezus se je zopet v Nazaret vrnil in je ondi ostal. 4) Bil je pokoren svojim staršem. 5) Rastel je v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Kaj posebnega se je zgodilo, preden je Jezus učiti začel? Preden je Jezus učiti začel, se je to zgodilo: — 16 — 1) Sv. Janez Krstnik je pričal, da je Jezus jagnje Božje, katero odjemlje grehe sveta. 2) Jezus se je dal sv. Janezu krstiti v reki Jor¬ danu. 3) Sveti Duh se je v golobji podobi nad Jezu¬ som prikazal. 4) Bog oče se je oglasil, rekoč: „Ta je moj ljubeznjivi Sin, nad katerim imam dopadajecje.“ 5) Jezus je bil od svetega Duha v puščavo pe- ljan, in ko se je 40 dni in 40 noči postil, ga je hu¬ dobni duh skušal, in potem so mu angelji stregli. Kaj posebnega sc je zgodilo potem , ko je bil Jezus učiti začel? Potem, ko je bil Jezus učiti začel, se je posebno to zgodilo. 1) Jezus je po svoji domači deželi hodil od kraja do kraja. 2) Privzel si je učencev, izmej katerih je izvolil 12 aposteljnov. 3) Oznanoval je svoj božji nauk: razodeval je vesele resnice, ki smo jih dolžni verovati, in učil je lepe čednosti, ki smo jih dolžni v dejanji spol- novati. 4) Svaril je nejevero in pregrehe, in razdeval zmote Judov, pismarjev in farizejev. 5) Potrjeval je svoj nauk z besedami svetega pisma, s čudeži in z lastnimi izgledi. 6) Prerokoval je prihodnje reči. 7) Povsod je dobrote skazoval. Kakošne čudeže je Jezus delal? Jezus je v Kani Galilejski vodo v vino spre¬ menil, dvakrat z malo hlebi in ribami več tavžent ljudi nasitil, vetru in morju zapovedal, po morju hodil kakor po suhem. Kakošne čudeže je Jezus sosebno nad ljudmi delal? Jezus je dajal slepim, da so videli; gluhim, da so slišali; mutastim, da so govorili; hromim, da so 17 hodili; gobove je očiševal; vsakoršne bolnike, tudi take, ki so bili daleč od njega, je ozdravljal; hudobne duhove je izganjal, in mrtve oživljal (Jajrovo hčer, najmljanskega mladenča, Lazarja, ki je že štiri dni v grobu ležal). Kako je Jezus te čudeže delal? Le pogledal, rekel, hotel je,'in čudež se ie zgodil. Katere prihodnje reči je Jezus prerokoval? Jezus je prerokoval, da bo veliko trpel, na križu umrl in tretji dan od mrtvih vstal; aposteljnom je prerokoval, kako se jim bo po njegovi smrti hudo godilo, da ga bo Juda izdal, Peter zatajil, da jim bo svetega Duha poslal: prerokoval je, da bosta mesto Jeruzalem in tempelj razdjana, da sobo njegov uk povsod razširil in ohranil do konca sveta. In ta prerokovanja so se natanko spolnila ali se še spolnujejo. Ali so vsi verovali v Jezusa? Veliko jih je verovalo v Jezusa; veliki judovski duhovni, pismarji iu farizeji so ga pa sovražili za¬ voljo njegovega uka, in so ga iskali umoriti. 4. Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen. Alije zamogel Jezus trpeti? Jezus je zamogel trpeti, ker je bil Bog in člo¬ vek skupaj, in je tudi res trpel na duši in na telesu. Na duši je trpel veliko bridkost in žalost, na telesu pa veliko rev in težav, veliko tepenja in ran, ker je bil bičan, s trnjem kronan in križan. Kdo je Jezusa sovražnikom izdal? Juda Iškarijot izmej dvanajst aposteljnov je Je¬ zusa za trideset srebrnikov sovražnikom izdal. — 18 — Kaj je Jezus še pred svojim trpljenjem tisti večer storil ? Jezus je še pred svojim trpljenjem tisti večer z aposteljni velikonočno jagnje jedel, jim noge umival, in zakrament svetega Rešnjega telesa postavil. Kam je šel Jezus po zadnji večerji s svojimi aposteljni? Po zadnji večerji je šel Jezus s svojimi apo¬ steljni na Oljsko goro, in je ondi trpel veliko žalost in smrtne težave, ter molil, rekoč: „Oče! ako je mogoče, naj gre od mene to grenko trpljenje; pa ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš!“ Kaj se je zgodilo, Jco je bil Jezus odmolil? Ko je bil Jezus odmolil, ga je angelj iz nebes potrdil, in je z aposteljni šel izdajalcu naproti. Briči in vojšaki so Jezusa prijeli, zvezali, peljali k Anu in Kajfu, drugi dan pa k rimskemu oblastniku Pon- ciju Pilatu, iz same nevošljivosti in sovraštva so ga krivo tožili in kričali, da mora križan biti. In Pilat je iz strahu pred Judi nedolžnega Jezusa v smrt na križi obsodil. Kje je bil Jezus "križan ? Jezus Kristus je bil na gori Kalvariji blizo mesta Jeruzalema križan, in je na križu umrl. Kaj se je godilo, Jco je Jezus na kriki visel? 1) Jezus je za svoje sovražnike molil: ,,Oče\ odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo. il 2) Skesanega razbojnika je potolažil, rekoč: „Resnično ti povem , danes bos z menoj v raji. 11 3j Svojo mater je izročil Janezu, rekoč Mariji: „Žena! glej tvoj sin! 11 Iu Janezu! „Glej tvoja Mati! 1 ' 4) Opoldne je solnce otemnelo, in tema je bila po vsej zemlji do treh popoldne, in tedaj je naznanil Jezus svoje trpljenje in zapuščenost, rekoč: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil?“ - 19 - v 5) Prevelicega trpljenja žejin, je rekel: »Zejin sem!“ in so mu dali jesiha. 6) Rekel je: »Dopolnjeno jek 1 7) Zavpil je z velikim glasom: »Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!“ In ko je bil to izrekel, je glavo nagnil in umrl. Kaj se je ob Jezusovi smrti godilo ? Zagrinjalo v tempeljnu se je pretrgalo od vrha do tal; zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi so se odpirali; stotnik in kateri so ž njim Jezusa va¬ rovali, so se silno bali in so rekli: „ Resnično, ta je bil Božji Sin! 11 Vsi pa, ki so to videli, so se na prsi trkali in se trepetaje vrnili. ^Mat. 27, 54.) Kdo je telo Jezusovo pokopal? Jožef Arimatejic in Nikodem sta Jezusovo telo pokopala v nov, v skalo vsekan grob, kamor še nikdo ni bil položen. 5. Šel je pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal. Kam je šla duša Jezusova, ko se je bila od telesa ločila? Ko se je bila duša Jezusova od telesa ločila, je šla pred pekel oznanit odrešenje pravičnim, ki so ga ondi mirno in brez trpljenja čakali. Kdaj je Jezus od mrtvih vstal f Jezus je tretji dan po svoji smrti iz lastne moči, neumrjoč in častitljiv, kakor premagalec smrti in hu¬ dobnega duha, od mrtvih vstal. Zakaj je Jezus Kristus od mrtvih vstal ? Jezus Kristus je od mrtvih vstal: 1) Da je spolnil sveto pismo in svoje lastno pre¬ rokovanje. »Moje duše ne boš pustil v peklu, in ne boš pripustil svojemu Svetemu videti trohnobe.' 1 Ps. 15, 10. »Jezus jim je rekel: Poderite ta tempelj, in v — 20 ~ treh dneh ga bom postavil. On je pa govoril o tem- peljnu svojega telesa.“ Jan. 2, 19, 21. 2) Da je svet prepričal, da je resnico učil in da ga je res Bog poslal. Jezus je rekel hudobnim fari¬ zejem, da se jim bode dalo znamenje Jona preroka. ,,Zakaj kakor je bil Jona v trebuhu morskega soma tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin Človekov v srcu zemlje tri dni m tri noci.“ Mat. 12, 40. je naše upanje potrdil in nam prihodnje vstajenje zagotovil. Jezus sam pravi: „ Jaz sem vsta¬ jenje in življenje-, kdor v me veruje, bo Živel, ako- ravno umrje. 11 Jan. 11, 25. Kako je Jezus aposteljne in učence prepričal, da je res od mrtvih vstal ? Jezus se je prikazal pobožnim ženam, Magda¬ leni, Petru, dvema učencema, ki sta šla v Emavs, in večkrat zbranim učencem; je vpričo njih jedel in se jim dal datakniti, enkrat se je več kot pet sto učencem na gori prikazal, in jih je s tem popolnoma prepričal, da je res od mrtvih vstal. Tudi Jezusovi sovražniki so njegovo vstajenje zvedeli po vojakih, ki so grob varovali. 6. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsega- mogočnega. Kdaj je sel Jezus v nebesa ? Jezus je šel štirdeseti dan po svojem vstajenji, vpričo svojih učencev, na Oljski gori, iz lastne moči v nebesa. Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsegamogočnega? To se pravi: Jezus ima vso Očetovo čast in ob¬ last v nebesih in na zemlji. 7. Od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Ali bo Jezus se kdaj prišel ? Jezus sam je rekel, in dva angelja sta pričala — 21 — pri njegovem vnebohodu, da bo še prišel konec sveta, z veliko močjo in častjo v oblakih neba, zato da bo sodil vse ljudi, žive in mrtve, to je, dobre in hu¬ dobne, in da bo vsakemu povrnil po njegovih delih. „ Videli bodo Sinu Človekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom .“ Mat. 24, 30. „Vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme slehern v svojem telesu, kakor je storil , ali dobro ali hudo.“ 2. Kor. 5, 10. 8. Verujem v svetega Duha. Kdo je sveti Buh? Sveti Duh je tretja Božja oseba; on je pravi Bog. Kaj moramo verovali o svetem Buhu ? O svetem Duhu moramo verovati: 1) Da sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. ,, Kadar pa pride TolaŽnik, katerega. vam lom. jaz poslal od Očeta , Duli resnice, kateri od Očeta izhaja, on bo pričeval o meni.“ Jan. 15, 26. 2) Da nas sveti Duh posvečuje. ,,Ne iz del pra¬ vičnosti, katere smo mi storili, ampak po svojem usmi¬ ljenji nas je izveliČal v kopeli prerojenja in ponov- Ijenja svetega Duha . Tit. 3, 5. Kje nas sveti Buh posvečuje ? Sveti Duh nas posvečuje: 1) Pri svetem krstu. 2) V zakramentu svete pokore. 3) Kolikorkrat druge svete zakramente vredno 'prejemamo. Kako nas sveti Buh posvečuje! Sveti Duh nas posvečuje, ker v nas vlije po¬ svečujočo milost, in nas stori Božje otroke, ali pa, posvečujočo milost v nas pomnoži. Zraven tega pa še tudi naš um razsvetljuje, nas uči in nagiba po Božji volji ravnati, in nam deli svoje darove. „Da- 22 — rovi so mnogoteri, Duh je pa eden. Vse to pa dela j eden in ravno tisti Duh, kateri deli slehernemu, kakor hoče.“ 1. Kor. 12, 4, 11. Kateri so darovi svetega duhal Darovi svetega Duha so ti: 1) dar modrosti, 2) dar umnosti, 8) dar sveta, 4) dar moči, 5) dar uče¬ nosti, 6) dar pobožnosti, 7) dar strahu Božjega. 9. Sveta katoliška cerkev; občestvo svetnikov. Kaj je sveta katoliška cerkev 1 Sveta katoliška cerkev je vidna družba vseh pravovernih kristjanov pod vidnim poglavarjem, rimskim papežem, kateri ene nauke verujejo, in ene zakramente prejemajo. Kdo je nevidni poglavar svete cerkvel Nevidni poglavar svete cerkve je Jezus Kristus, ker je njen začetnik, in ker je obljubil pri njej biti vse dni do konca. Komu je Jezus vladanje svoje cerkve izročil 1 Jezus je aposteljnom in njih naslednikom vla¬ danje svoje cerkve izročil, ker jim je rekel: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. 11 Jan. 20, 21. „Resnično, vam povem, karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.“ Mat. 18, 18. Katerega izmej aposteljnov je Jezus vidnega poglavarja svoji cerkvi postavili Jezus je aposteljna Petra vidnega pogla¬ varja svoji cerkvi postavil, katerega naslednik je rimski papež. „Ti si peter [skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; - 23 in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razve¬ zano tudi v nebesih. 11 Mat. 16, 18,19. , Simon, Simoni glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal ka¬ kor pšenico. Jaz pasem prosil zate, dane jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spreobrnil, potrdi svoje brate. 11 Luk. 22. 31. 32. „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce. 1 ' Jan 21, 16, 17. Ce nad Jezusovim ukom dvomi ali prepiri vstanjo, komu jih gre razsodili ? Če nad Jezusovim ukom dvomi ali prepiri vsta¬ nejo, jih gre razsoditi papežu in škofom, pravim pred¬ nikom Jezusove cerkve. Ali se morejo škofje z rimskim papežem v Jezusovem uku zmoliti ? Škofje z rimskim papežem se ne morejo v Jezu¬ sovem uku zmotiti, ker je Jezus aposteljuom in ujih naslednikom obljubil, da bo pri njih vse dni do konca sveta, .in da jim bo sv. Duha poslal, kateri jih bo vso resnico učil, in bo pri njih ostal vekomaj. Po katerih znamenjih se spozna prava cerkev f Prava Jezusova cerkev se spozna po štirih zname¬ njih, in ta so: 1) da je edina, 2) sveta, 3) katoliška ali vesoljna, 4) apostoljska. Kako je prava cerkev edina ? Prava cerkev je edina, ker ima 1) enega poglavarja, 2) eno vero, 3) ene zakramente. „En Gospod (je), ena vera, en krst." Ef. 4, 5. Kako je prava cerkev svetal Prava cerkev je sveta: 1) ker je njen začet¬ nik Jezus Kristus svet; 2) ker je njen nauk svet: 3) ker ima svete zakramente; 4) ker svoje verne k svetosti napeljuje; 5) ker so zmiraj svetniki v njej. — 24 — „Po njem , ki vas je poklical in je svet, tudi v vsem svojem obnašanji sveti bodite. 11 1. Per. 1, 15. Kako je prava cerkev katoliška ali vesoljna t Prava cerkev je katoliška ali vesoljna, ker jo je Jezus Kristus za vse ljudi, za vse čase, in za vse kraje postavil, in ker vse veruje, kar je Jezus Kristus učil, in ima vse zakramete, ki jih je Jezus Kristus postavil. „Pojdite in učite vse narode. Učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte! jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta. 11 Mat. 28, 19. 20. Kako je prava cerkev apostoljska ? Prava cerkev je apostoljska: 1) ker veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili; 2) ker so njeni škofje nasledniki aposteljnov. ,, Vzidani ste na stalo aposteljnov in prerokov , in poglavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus. 11 Ef. 2, 20. Katera cerkev ima vsa ta znamenja, da je prava ? Le sama katoliška cerkev ima vse ta zname¬ nja; torej je le naša cerkev prava Jezusova cerkev; vse druge so se pozneje začele, so pravo vero po- kazile. Kako se še drugač imenuje prava cerkev ? Prava cerkev se tudi rimska imenuje, ker je rimski papež njen vidni poglavar in srednik cerkvene edinosti. Kakošno zvezo imajo pravoverni kristjani mej seboj ? Pravoverni kristjani imajo mej seboj zvezo, kakor udje enega telesa. „ Kakor imamo v enem te¬ lesu veliko udov , vsi udje pa nimajo ravno tistega opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, sle- hern pa smo eden druzega udje.“ Rim. 12, 4. 5. — 25 - Kako se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje ? Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje občestvo svetnikov. Zakaj se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje občestvo ? Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje občestvo, ker se vsi pravoverni kristjani duhovnih dobrot vdeleževajo. Katere so duhovne dobrote, ki se jih vsi pravoverni kristjani vdeleževajo ? Duhovne dobrote, ki se jih vsi pravoverni krist¬ jani vdeleževajo ; so : 1) Jezusov uk, 2) sveti zakra¬ menti, 3) daritev svete maše, 4) molitev, 5) dobra dela in zasluženje vernih kristjanov. Zakaj se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje občestvo svetnikov ? Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje ob¬ čestvo svetnikov, ker so vsi pravoverni kristjani v zakramentu svetega krsta posvečeni in k svetosti poklicani. Kateri so udje svete cerkve, hi so mej seboj združeni in zvezani? Udje svete cerkve, ki so mej seboj zvezani in združeni, so ti: 1) verni na zemlji, 2) svetniki v nebesih, 3) duše v vicah. Kako smo verni na zemlji v zvezi mej seboj ? Verni na zemlji smo si tako v zvezi, da molimo eden za druzega in si z druzimi dobrimi deli poma¬ gamo. ,, Molite eden za druzega, da boste ohranjeni ; veliko namreč 'premore stanovitna molitev pravičnega Jak. 5, 16. Kako smo verni na žemlji v zvezi z dušami v vicahl Verni na zemlji smo ž njimi tako v zvezi, da mi za duše v vicah Boga prosimo, in jim z molitvijo, z dobrimi deli in posebno z daritvijo svete maše po- - 26 magamo, duše v vicah pa za verne na zemlji Boga prosijo. Sveta in dobra je misel za mrtve moliti, da bi bili grehov rešeni 2. Mark. 12, 46. Kako smo verni na zemlji v zvezi s svetniki v nebesih ? Verni na zemlji smo ž njimi tako v zvezi, da svetnike v nebesih častimo in na pomoč kličemo, svetniki v nebesih pa za nas na zemlji Boga prosijo. ,,Ljubezen nikoli ne mine .“ 1. Kor. 13, 8. 10. Odpuščanje grehov. Kaj nas uči člen apostoljske vere: Odpuščanje grehov? Ta člen apostoljske vere nas uči, daje Jezus Kristus svoji cerkvi dal oblast, grehe odpuščati. Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati? Škofje in mašniki imajo v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati. Kje se grehi odpuščajo ? Grehi se odpuščajo v zakramentu svetega krsta in v zakramentu svete pokore. Kteri grehi se odpuščajo pri svetem krstu? Pri svetem krstu se odpuščajo izvirni greh in vsi pred svetim krstom storjeni grehi. Kteri grehi se odpuščajo pri sveti pokori ? Pri sveti pokori se odpuščajo vsi po svetem krstu storjeni grehi. 11. 12. Vstajenje mesa. In večno življenje. Amen. Kaj nas je učil Jezus o stani i človekovem po smrti? Jezus nas je učil o človelcevem stanu po smrti: 1) Da je človeška duša neumrjoča. 2) Da je precej po smrti vsak človek posebej sojen. 3) Da duše tistih ljudi, ki v milosti Božji umrjo, pa vendar niso brez vseh malih grehov, v vice pridejo. 4) Da duše 27 — pravičnih, ki so popolnoma čiste, v nebesa pridejo. 5) Da so duše grešnikov, kateri v smrtnem grehu umrjo, v pekel obsojene. 6) Da se bodo sodnji dan trupla vseli mrtvih zopet z dušami sklenile iu iz zemlje vstale. 7) Da bo potem splošna ali poslednja sodba, po kateri bodo pravični vekomaj v nebesih plačevani, grešniki pa v peklu vekomaj kaznovani. Kaj pomeni beseda Amen ? Beseda Amen pomeni: Resnično je — vse to trdno verujem. H. 0 krčanskem upanju. Kaj se pravi kršansko upati? Kršansko upati se pravi: od Boga za trdno pričakovati, kar nam je zavoljo neskončnega zaslu- ženja Jezusa Kristusa obljubil. Kaj upamo od Boga ? Od Boga upamo večno življenje, to je, večno izveličanje, in vse pripomočke, ki jih k izveličanju potrebujemo. Zakaj upamo v Boga? V Boga upamo, ker je vsega mogočen, zvest v svoj ih obljubah, neskončno dobrotljiv in usmi¬ ljen, torej more in hoče vse spolniti, kar je obljubil. Ali je kršansko upanje potrebno? Kršansko upanje je tako potrebno, da brez njega ni mogoče Bogu dopasti. ,.Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. 1 ' 1. Kor. 13, 13. S čem kršansko upanje nar bolj skazujemo? Kršansko upanje nar bolj skazujemo z mo¬ litvijo. 28 Kaj je molitev ? Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. JZdkaj molimo ? Zato molimo, da Boga, svojega nar vikšega Gospoda častimo, za prejete dobrote hvalimo, in prosimo potrebnih dobrot, posebno, da bi nam grehe odpustil, nam v vseh nadlogah pomagal. Koliherna je torej molitev ? Molitev je trojna: častil n a, hvalilna in prosilna. Na Icolilco načinov molimo ? Molimo ali samo znotranje, ali pa ob enem tudi zunanje. Kdaj molimo znotranje? Znotranje molimo, kadar samo misli in želje k Bogu povzdigujemo, pa z besedo ne izrekujemo. Kdaj molimo zunanje? Zunanje molimo, kadar misli in želje k Bogu povzdigujemo in ob enem tudi z besedo izrekujemo. Kaj moramo misliti in želeti, Teadar molitev z besedo izrekujemo ? Kadar molimo, moramo ravno to misliti in želeti, kar z besedo govorimo. Same besede pri Bogu nič ne veljajo. „To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce je pa daleč od mene 11 , je očital Jezus Judom. Mat. 15, 8. Ali je z besedo moliti dobro in potrebno ? Z besedo moliti je dobro in potrebno, ker tako sami sebe in druge, ki nas vidijo ali slišijo, k po¬ božnosti vnemamo. - 29 — Ali smo dolžni moliti? Dolžni smo moliti, ker dolžni smo Bogu živo za¬ upanje, prisrčno hvaležnost, in naj večjo čast ska- zovati, kar se godi z molitvijo; in ker nam je Jezus moliti zapovedal, in je tudi on neprenehoma molil. „Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi Mat. 4, 10. „Prosite, in se vam bo dalo. ‘ Mat. 7, 7. Kakošna mora biti molitev, da bo Bogu prijetna in nam po- magljiva? Molitev mora biti: 1) Pobožna, to je, pri molitvi moramo vselej v Boga in v to misliti, kar govorimo. „Bog j e duh,_ in kateri ga molijo, ga morajo v duhu in v resnici moliti Jan. 4, 24. 2) Srčna, to je, v srcu moramo čutiti, kar z besedo izrekujemo. 3) Resnična, to je, tudi sami si moramo v resnici prizadevati za to, česar Boga prosimo. 4) Ponižna, to je, prepričani bodimo, da smo zlasti zavolj svojih grehov pred Bogom vsi nevredni in da nam Bog le iz samega usmiljenja dobrote ska- zuje. ,. Molitev ponižnega človeka oblake predere Sir. 35, 21. 5) Skesana, to je, pravo žalost moramo nad svojimi grehi imeti, in trdno skleniti, svoje življenje poboljšati. —• Očitni grešnik je trkal na prsi, rekoč: „Bog bodi milostljiv meni grešniku! 1 1 In šel je opra¬ vičen domu, prevzetni farizej pa ne. Luk- 18. G) V Jezusovem imenu, to je, le v Jezu¬ sovo neskončno zasluženje moramo zaupati, ne pa v svoje lastne dobra dela. „Alco boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.“ Jan. 16, 23. 7) Stanovitna, to je, ne smemo jenjatimoliti, £e tudi nismo precej uslišani. „Vse, karkoli prosite v molitvi, ako Verujete, boste prejeli Mat. 21. 22. 8) Vdana v Božjo voljo, to je, Bogu mo¬ ramo prepustiti, da nas po svoji previdnosti ali usliši, 30 - ali pa ne. „Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih ; pa vendar ne, kakor jaz hočem, ampak ka¬ kor ti .“ Mat, 26, 39. 9) Iz dobrega namena, ali zato, da Boga častimo, ne pa da bi nas ljudje hvalili. y Kadar mo¬ lite, ne hodite kakor hinavci, kateri radi v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, da bi jih ljudje videli. Resnično, povem vam, prejeli so moje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega Boga na skrivnem; in tvoj Oče, kateri na skrivnem vidi, ti ho povrnil Mat. 6, 5, 6. Kaj nam pomaga dobra molitev ? Dobra molitev stori: 1) Da dosežemo, kar Boga prosimo, ako je v naše zveličanje. „Prosite in se vam bo dalo. Zakaj slehern, kateri prosi, prejme “ Mat. 7, 7, 8. 2) Da smo v nadlogah potolaženi. „Ce je kdo mej vami žalosten, naj moli. 11 Jak. 5, 13. 3) Da smo v skušnjavah, potrjeni ter jih ložej pre¬ magamo. ,,Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo Murk. 14, 38.' 4) Da smo čedalje boljši in pobožuiši, in Bogu prijetniši. „Vaš Oče jim ho dal z nebes dobrega duha, kateri ga prosijo Luk. 11, 13. To nam spričuje živ¬ ljenje Marije prečiste Device, aposteljnov in vseh svetnikov. Kje najdemo ob kratkem, za kar nam je treba moliti? Za kar nam je treba moliti, najdemo ob kratkem v očenašu ali v Gospodovi molitvi. Zakaj se ta molitev imenuje očenaš? Ta molitev se imenuje očenaš, ker se s tema besedama pričenja. Zakaj se ta molitev imenuje Gospodova molitev ? Ta molitev se imenuje Gospodova molitev? ker jo je učil naš Gospod Jezus Kristus. 31 Kdaj je Jezus Kristus moliti učil? Učenci so Jezusa prosili, rekoč: „Uči nasmoliti," in Jezus jim je odgovoril: Tako-le molite: „Oče naš, kateri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo : zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji; daj nam danes naš vsakdanji kruh ; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od¬ puščamo svojim dolžnikom; in nas ne vpelji v skuš¬ njavo ; temuČ resi nas hudega. Amen. 1 Koliko delov ima očenaš? Očenaš ima ogovor in sedem prošenj. Katere besede se imenujejo ogovor? Ogovor se imenujejo besede: O če naš, kateri si v nebesih. Koga ogovarjamo s temi besedami? S temi besedami ogovarjamo Boga, ki je naš Oče? Zakaj pravimo Bogu Oče ? Bogu pravimo Oče, ker nas je po svoji podobi stvaril, ia po očetovo za nas skrbi. , Ali ni en Oče nas vseh% Ali nas ni en Bog stvaril ." Mat. 2, 10. „Fso svojo skrb nanj zvrnite, ker njemu je skrb za vas.“ 1. Pet. 5, 7. Zakaj pravimo Bogu naš Oče ? Bogu pravimo naš Oče, ker nam je pri svetem krstu po svetem Duhu dodelil, da smo njegovi otroci, njegovi deleži in bratje mej saboj. ,,Prejeli ste Duha posinovljenih otrdk, v katerem kličemo-. Aba (Oče)! Ako (smo) pa otroci , (smo) tudi deleži, in sicer deleži Božji, sodeleži pa Kristusovi. 1,1 Rim. 8, 15, 18. Zakaj pravimo: kateri si v nebesih? „Kateri si v nebesih" pravimo zato, ker Bog, dasiravno je povsod pričujoč, vendar posebno v nebesih - 32 — prebiva, kjer se svojim izvoljenim z obličja v obličje kaže in vlivati daje. Kaj prosimo v prvi prošnji: Posvetimo bodi tvoje Ime? V prvi prošnji prosimo: 1) Da bi vsi ljudje na zemlji Boga prav spoznali in častili. 2 ) Da bi se nejeverniki, krivoverci in grešniki k Bogu spreobrnili in resnično spokorili. Kaj prosimo v drugi prošnji: Pridi k nam tvoje kraljestvo? V drugi prošnji prosimo: 1) Da bi Bog svoje kraljestvo, to je, svojo cerkev in pravo vero razširjal in vtrjeval, kraljestvo hudobnega duha pa, to je, pregrehe, nejevere in zmote, razcleval. 2) Da bi Bog vero, upanje in ljubezen v nas obudil, in te čednosti v nas množil. 3) Da bi nam po tem življenji nebesa dodelil. Kaj prosimo v tretji prošnji: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji? V tretji prošnji prosimo, da bi nam Bog milost dal, 1) njegovo sveto voljo vselej in povsod tako zvesto spolnovati, kakor jo angelji in svetniki v ne¬ besih spolnujejo, in 2) v Božjo voljo vselej popolnoma vdati se. Kaj prosimo v četrti prošnji: Daj nam danes naš vsakdanji kruh? V četrti prošnji prosimo: 1) Da bi nam Bog dal vsega, česar nam je za telesno in dušno življenje treba. 2) Da bi Bog draginjo in lakoto dobrotljivo od nas odvruil, in pa greh, kateri večkrat take ne¬ sreče za sabo vodi. Kaj prosimo v peti prošnji: Odpusti nam naše dolge, ka¬ kor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom? V peti prošnji prosimo, da bi nam Bog grehe odpustil ravno tako, kakor tudi mi iz srca odpu¬ ščamo vsem, kateri so nas razžalili. Kaj prosimo v šestiprošnji: In nas i v skušnjavo? V sesti prošnji prosimo: 1) Da bi Bog od nas odvrnil skušnjave ali vse to, kar nas v greh nape¬ ljuje. 2) Da bi nam Bog v skušnjavah moč dal, se jim ustaviti in jih premagati. Kdo nas sleuša ali v greh napeljuje'? Skuša nas: 1) Naše meso, to je, naše hudo nagnjenje in poželenje. „ Vsak je, skušan , kakor je od svojega po- feljenja vlečen in vabljen . 11 Jak. 1, 14. 2) Svet, to je, hudobni ljudje s pregrešnim go¬ vorjenjem in življenjem, bogastvo, nečimurna čast in druge posvetne reči. ,, Vse, kar je na svetu , je pože- Ijenje mesci, in poŽeljenje oči, in napuli življenja, kar ni iz Očeta, ampak iz svetd. In svet prejele in njegovo poželenje. Kdor pa stori voljo Božjo, ostane vekomaj .“ 1. Jan. 2, IG. 17, 2) Hudobni duh, ki nam pamet slepi, vero slabi iu prelomnikom Božjih zapoved veselje in srečo obeta . „Bodite trezni in Suj te; ker hudoba, vaš zopernik, kodi okoli kakor rjoveč lev, in išče, koga bi požrl .'' 1 1. Pet,. 5, 8- Ali tudi Bog koga skuša? Tudi Bog skuša pravične in svete z boleznijo, z revščino iu z drugimi nadlogami, pa le zato, da se njih svetost lepši pokaže, in da večje zasluženje imajo. „Blagor človeku, kateri pretrpi skušnjavo; ker sku- Šen bo prejel krono življenja , ki jo je Bog tistim ob¬ ljubil, ki ga ljubijo Jak. 1, 12. ,,Ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba , da te je skušnjava skusila.“ Tob. 12, 13. Kaj prosimo v sedmi prošnji: Tcmue reši nas hudega? V sedmi prošnji prosimo: 1) Da bi nas Bog zlasti hudega na duši, to je, greha rešil, in nas ob¬ varoval večnih in časnih kazni. 2) Da bi nas Bog 2 - 34 tudi časnih nadlog in težav rešil, ako niso k našemu izveličanju. 3) Da bi nam milost dodelil, vse nadloge in težave, ki nam jih pošilja, voljno in stanovitno trpeti. „ Lončarsko posodo peč poskusi, pravične ljudi pa skušnjava britkosti Sir. 27, 6. Kaj pomeni beseda Ainen? Beseda Amen pomeni: Zgodi se, ali, zgodilo se bo, kar prosimo. Katero molitev večidel očenašu pridevamo ? Očenašu večjidel pridevamo češ ena m arij o ali molitev, s katero zlasti presveto Devico Marijo, mater Božjo, v častimo in na pomoč kličemo, rekoč: Cesena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blažena si mej ženami, in blažen je sad tvojega te¬ lesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj, in o naši smrtni uri. Amen. Koliko delov ima češenamarija 1 Cešenamarija ima tri dele: 1) pozdravljenje arh angela Gabri jela, ki je Mariji oznanil, da bo mati Jezusova; 2) pozdravljenje tete Elizabete, ki jo je Marija obiskala; 3) in besede, ki jih je sv. cerkev pristavila. Kdaj zlasti časti časti cerkev Mater Božjo z angelovim češenjemt Cerkev zlasti časti Mater Božjo z angelovim češenjem, kadar zjutraj, opoldne in zvečer k molitvi zvoni. Česa se nam je o tem zvonenji še posebno spominjati ? O tem zvonenji se moramo sosebno hvaležno in pobožno spominjati, da se je Sin Božji včlovečil. Kaj molimo, kadar zvoni angelovo češenj e? Kadar zvoni angelovo češenje, molimo: 1) Angel Gospodov je oznanij Mariji, in spočela je od svetega Duha. Uešena Ma¬ rija i. t. d. - 35 — 2) Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji besedi. Češena Marija i. t. d. 3) In Beseda je meso postala, in je mej nami prebivala. Cešena Marija i. t. d. Zvečer se še moli 1 očenaš in 1 eešenamarija za duše v vicah. Čemu je katoliška cerkev sveti rožni venec {roženkranc) vpeljala ? Katoliška cerkev je sveti rožni venec vpeljala: 1) da bi se večkrat spominjali nar imenitniših skriv¬ nosti našega odrešenja, namreč: Jezusovega včlove- čnnja, trpljenja in vstajenja; in 2) da bi tudi pre- čisto Devico Marijo vredno častili. Koliko delov ima sveti rožni venec? Sveti rožni venec ima tri dele: veseli, žalostni in častitljivi del. I. Veseli del. Po veri se molijo tri češenamarija in se zvrstoma pristavi: 1) kateri nam oživi pravo vero; 2) kateri nam daj trdno upanje; 3) kateri nam vžgi pri¬ srčno ljubezen. J) Katerega si Devica od svetega Duhd spočela. 2) Katerega si Devica v obiskanji Elizabete nosila. •j) Katerega si Devica v Betlehemu rodila. 4) Katerega si Devica v tempeljnu darovala. 3) Katerega si Devica v tempeljnu naSla. II. Žalostni del. Po veri se molijo tri češenamarije in se pristavlja po vrsti: 1) kateri nam potrdi spomin; 2) kateri nam razsvetli pamet; 3) kateri nam omeči voljo. J) Kateri je za nas krvav pot potil. 2) Kateri je za nas bičan bil. K) Kateri je za nas s trnjem kronan bil. 4) Kateri je za nas težki križ nesel. 3) Kateri je za nas križan bil. III. Častitljivi del. Po veri se pri treh češenamarijah pristavi: 1) kateri 2 * - 36 nam vodi naše misli; 2) kateri nam vodi naše besede; 3) kateri nam. vodi naše djanje. T) Kateri je od smrti vstal. 2) Kateri je v nebesa sel, 3) Kateri je svetega Duha poslal. 4) Kateri te je v nebesa vzel. 5) Kateri te je v nebesih kronal. III* O ljubezni* Kaj se pravi kršansko ljubiti ? Kršansko ljubiti se pravi: Boga nar večjo dobroto, zavoljo njega samega, in bližnjega zavoljo Boga ljubiti; zavoljo Boga vse radovoljno storiti, kar nam je zapovedal. ,,Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči. Ta je nar večja in prva zapoved. Druga pa tej enaka: Ljubi svojega bliž¬ njega kakor sam sebe. 11 Mat. 22, 37. 38. 39. Mark. 12. 30. 31. Zakaj moramo Boga še ljubiti ? Tudi zato moramo Boga ljubiti, ker je do nas neskončno dobrotljiv. „Ljubimo mi Boga, ker nas je Bog pred ljubil. 11 1. Jan. 4. 19. Kako moramo Boga ljubiti ? Boga moramo ljubiti čez vse iz vzega srca, iz vse duše, iz vse misli in iz vse moči. Kaj se pravi Boga čez vse ljubiti? Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga raji imeti kakor vse stvari, raji kakor vse, kar nam more pri¬ jetno in dopadljivo biti, in toraj raji vse, tudi živ¬ ljenje dati, kakor Boga razžaliti. Kdo je naš bližnji ? Naš bližuji je vsak človek, bodi si prijatelj ali 37 sovražnik, kakor nas Jezus Kristus uči v povesti o usmiljenem Samarijanu. Kaj se pravi bližnjega ljubiti ? B ližnj ega lj u b iti se pravi: bližnjemu vse dobro hotčti, in če je mogoče in potrebno , mu tudi dobro storiti, nikoli pa mu hudega želeti, ali celo kaj tacega storiti, kar mu je neprijetno in škodljivo. Kaj se pravi bližnjega zavoljo Boga Ijubitil Bližnjega zavoljo Boga ljubiti se pravi: bliž¬ njega zato" ljubiti, ker je po Božji podobi stvarjen in z Jezusovo krvjo odrešen, in ker je Bog za¬ povedal bližnjega ljubiti. ,,Ako kdo reče: ,Ljubim Bogain sovraži svojega brata , je lažnih. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, katerega vidi, kako more Boga ljubiti, katerega ne vidi ? In to zapoved imamo od Boga, da kdor ljubi Boga, naj'ljubi tudi svojega brata 1. Jan. 4. 20. 21. 8 katerimi besedami je Kristus zapoved, bližnjega ljubiti, razložil ? Kristus je zapoved, bližnjega ljubiti, s temi be¬ sedami razložil. „ Vse karkoli hočete , da vam ljudje store, tudi vi njim storite. Zakaj to je postava, in preroki . ‘ Mat. 7, 12. Ali je krsanska ljubezen potrebna ? Kršanska ljubezen je tako potrebna, da človek, kateri se pameti zave, brez ljubezni ne more doseči večnega življenja. „Kdor ne ljubi, ostane v smrti. 11 1. Jan. 3, 14. Kako skazujemo ljubezen do Boga in do bližnjega ? Ljubezen do Boga in do bližnjega skazuiemo. Če Božje zapovedi spolnujemo. „Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki me ljubi. u Jan. 14,21. — 38 Katere so desetere Božje za/povedi? Desetere Božje zapovedi so te: 1) Veruj v enega samega Boga. 2) Ne imenuj po nemarnem Božjega imena. 3) Posvečuj praznik. 4) Spoštuj očeta in mater, da bos dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji. 5) Ne ubijaj. 6) Ne prešeštvaj. 7) Ne kradi. 8) Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9) Ne želi svojega bližnjega žene. 10\ Ne želi svojega bližnjega blaga. Komu je dal Bog desetere zapovedi t Bog je dal desetere zapovedi Mojzesu na sinajski gori za izraelsko ljudstvo, ko je bilo po izhodu iz Egipta v puščavi. Kako je dal Bog desetere zapovedi? Bog je dal desetere zapovedi ob gromu in blisku, in jih je izročil Mojzesu zapisane na dvčh kamnenih ploščah. Ali smo tudi mi dolžni desetere Božje zapovedi spolnovati? Tudi mi smo dolžni desetere Božje zapovedi spolnovati, ker jih je Jezus Kristus sam potrdil, bolj natanko razložil, in nam spolnovati zapovedal. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi." Mat. 19. 17. ,.Nikar ne mislite, da sem prišel razvezovat po¬ stavo ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel: 1 Mat. 5, 17. Alije mogoče desetere Božje zapovedi spolnovati? Desetere Božje zapovedi spolnovati je mogoče, ker Bog vsacemu k temu potrebno milost da. „Bog je, ki dela v vas hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji. 11 Fil. 2, 13 ,, Vse zamorem v njem, kateri mo močnega dela." Fil. 4, 13. — 39 — Katere dolžnosti obsegajo desetere Božje zapovedi 1 Prve tri Božje zapovedi obsegajo dolžnosti do Boga; drugih sedem pa obsega dolžnosti pri sleher¬ nem do samega sebe in do bližnjega. Kje so ob kratkem zapopadene desetei-e Božje zapovedi? Desetere Božje zapovedi so ob kratkem zapopa¬ dene v dveh zapovedih od ljubezni, ki ste: 1) Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega srca, iz vse duše, in v se misli, in iz vse moči. 2) Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Kaj je pomniti pri vsaki Božji zapovedi? Pomniti je, da vsaka Božja zapoved nekaj zapo¬ veduje, nekaj pa prepoveduje. Kaj se nam v prvi Božji zapovedi zapoveduje? V prvi Božji zapovedi se nam zapoveduje: v enega Boga verovati, vanj upati, ga ljubiti in moliti. Kaj se nam v prvi Božji zapovedi prepoveduje ? V prvi Božji zapovedi se nam prepoveduje: 1) Nejevera, kadar kdo ne veruje v pravega Boga, ali ne veruje tega, kar nam je Bog razodel. 2) Malikovanje, kadar kdo žive ali nežive stvari, ali narejene podobe po Božje časti. 3) Krivoverstvo, kadar kdo kako resnico, ki jo je Bog razodel, in jo sveta cerkev uči, svojeglavno in trdovratno zametuje. 4) Vedeževanja, kadar kdo trdi ali verjame, da se more iz izmišljenih znamenj kaj prihodnjega Povedati. 5) Prazna vera, kad^ir kdo kacim rečem posebno moč pripisuje, ki je nimajo ne po natori, ne po raz- odenji Božjem. 6) Vraze ali copernije, kadar kdo hoče s po¬ močjo hudobnih duhov kaj posebnega storiti. 7 ) Obupnost, kadar kdo misli, da mu Bog ne more ali noče več pomagati. 8) Nezaupnost, kadar kdo zadosti trdno ne upa, da mu bo Bog potrebno dal ali pomagal. 9) Predrzno zaupanje v Božjo milost, kadar kdo misli, da mu bo Bog že grehe odpustil, naj se po¬ boljša ali ne Zakaj angelje častimo in na pomoč kličemo ? Angelje častimo in na pomoč kličemo, ker so nam za varuhe odločeni, ker nas ljubijo, za naše zveličanje skrbe, za nas prosijo, in našo molitev Bogu darujejo. „8vojim angelje,nx je zapovedal zavoljo tebe, da naj te varujejo na vseh tvojih potih. Na ro¬ kah te bodo nosili , da kje s svojo nogo ne zadeneš ob kamen. Ps. 90, 11. 12. Zakaj svetnike častimo in na pomoč kličemo ? Svetnike častimo in na pomoč kličemo, ker so svetniki prijatli Božji, in tudi za nas Boga prosijo. „Ta je prijatelj bratov in Izraelovega ljudstva ; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Je¬ remija, prerok Božji.' 1 2. Murk. 15, 14. Zakaj podobe častimo ? Podobe častimo, ker nam podobe kaj častitlji¬ vega pred oči stavijo; ali katero Božjo osebo, ali Mater Božjo, ali angelja, ali svetnika. Cešenje ni na¬ menjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. Zakaj trupla svetnikov častimo? Trupla in svetinje svetnikov častimo: 11 Ker so svetniki v njih Bogu zvesto služili, ali pa še mučeni . bili. 2) Ker je Bog po truplih svetnikov večkrat ; čudeže delal, in ljudem veliko dobrega skazoval. — 41 — 3) Ker bo Bog njih trupla po sodnem dnevu v ne¬ besa vzel. Kaj nam druga Božja zapoved zapoveduje? Druga Božja zapoved nam zapoveduje, Božje ime posvečevati in častitljivo izrekovati. Kako posvečujemo Božje ime? Božje ime posvečujemo: 1) Če Boga naravnost pred vsem svetom spo¬ znavamo. „ Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom, tudi jez spoznal pred svojim Očetom.“ Mat. 10,32. 2) Če Boga v dušnih in telesnih potrebah na pomoč kličemo. ,, Kliči me ob dnevu stiske ; otel te bom, in me boš Častil “ Ps. 49, 15. 3) Če besedo Božjo pridno in pobožno poslu¬ šamo. ,, Blagor jim , kateri besedo Božjo poslušajo, in jo ohranijo Luk. It, 28. 4: če s potrebno in pravično prisego Boga na pričo kličemo, da se verjame, kar pričamo. „ Go¬ spoda, svojega Boga, se boj, in njemu samemu sluzi, in pri njegovem imenu prisegaj 5. Mojz. 6. 13. 5) Če Bogu storjene obljube zvesto spolnujemo. , Kar je naenkrat prišlo iz tvojih ust. spolni in stori kakor si obljubil Gospodu, svojemu Bogu, in kakor si govoril po svoji volji in s svojimi ustmi “ Mojz. 23, 23. 6) Če vse, karkoli delamo, v Božjo čast obra¬ čamo aii Bogu darujemo. ,, Ali jeste ali pijete, ali kaj druzega delate, vse k časti Božji delajte." 1. Kor. 10, 31. Kaj nam druga Božja zapoved prepoveduje? Druga Božja zapoved nam prepoveduje, Božjemu imenu nečast delati. S čem se Božjemu imenu nečast deta? Božjemu imenu se nečast dela z vsakim grehom; zlasti pa: 1) Z bogokletstvom, če se o Bogu, o pravi — 42 veri ali o svetnikih zaničljivo govori. „Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smrti umrje. ‘ 3. Mojz. 24, 16. 2) Če kdo kolne. „Preklinjevalci ne bodo posedli Božjega kraljestva.' 1 1. Kor. 6 10. 3) Cc kdo brez potrebe ali celo po krivem pri¬ sega. ,,A 7 <; prisegaj po krivem pri mojem imenu, in ne skruni imena svojega Boga. 1 ' 3. Mojz. 19, 12. 4) Ge kdo Bogu storjenih obljub ne spolnuje. : ,,Kadar storiš obljubo Gospodu svojemu Bogu, ne od¬ lašaj je dopolniti ; zakaj Gospod, tvoj Bog , jo bo terjal; in oko se obotavljaš, ti bode šteto v greli.' 1 5. Mojz. 23. 21. 5) če kdo Božje ime brez potrebe in brez časti izrekuje.^ 6; Ge Božjo besedo kazi ali napak obrača. ,,Povem vam. da za vsako prazno besedo, katero bodo ; ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodriji dan." Kaj nam tretja Božja zapoved zapoveduje? Tretja Božja zapoved nam zapoveduje, ; v nedeljo, katera je že od apostolskih časov k spo¬ minu Kristusovega vstajenja v naš praznik odločena, od hlapčevskega dela počivati, in bogoljubne dela opravljati. „Spomni se, da posvečuješ sobotni dan.'' 2. Mojz. 20, 8. Kaj nam tretja Bažja zapoved prepoveduje? Tretja Božja zapoved nam prepoveduje: 1) Vsak hlapčevsko delo brez sile in pravega privoljenja. „Sest dni delaj in opravljaj vse svoje dela ; sedmi dan pa je sobota ( počitek) Gospoda, tvojega Boga ; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat." 2. Mojz. 20, 9. 10. 2) Vsa druga opravila, katere temu dnevu ali nečast delajo, ali pa njegovo posvečevanje zadržujejo. 43 — Kaj je v četrti Božji zopovedi zapovedano ? V četrti Božji zapovedi je otrokom zapo¬ ve d a n o .starše spoštovati, jih ljubiti, jim streči, v vsem, kar ni zoper Božje zapovedi, pokornim biti v dušnih in telesnih potrebah pomagati, in za nje mo¬ liti. „ Otroci bodite, pokorni staršem v vseh rečeh; zakaj to je, dopadljivo v Gospoduj 1, Kol. 3, 20. „Bogu je treba bolj skušati, kakor ljudi. 1 ' Ap. djanje 5, 29. „iSin! podpiraj starost svojega očeta in ne žali ga v njegovem, življenji in ako mu pamet pesa, mu zanašaj, in ne zaničuj ga v svoji moči; zakaj usmiljenje do očeta ne bo nikdar pozabljeno .“ Sir. 3, 14. 15. Kaj je v četrti Božji zapovedi prepovedano ? V četrti Božji zapovedi je prepovedano, staršem nepokoren biti, jih sovračiti, zaničevati, za¬ sramovati, zmerjati ali preklinjati, jih v potrebah zapustiti, ali jim škodovati, „Oko, katero svojega očeta zasramuje, in svojo mater zaničuje, naj kro¬ karji pri potokih izkljujejo in mladi orli požrejo. 1 ' Preg. 30 17. , Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj smrti umrje; očeta in mater je preklinjal, nje¬ gova kri bodi nad njim. 3. Mojz. 20, 9. „Kdor udari svojega očeta ali svojo mater , naj umrje “ 2. Mojz. 21, 15. Kaj je Bog obljubil otrokom, kateri dolžnosti do staršev zvesto spolnujejo ? Otrokom, kateri dolžnosti do staršev zvesto spol- nujejo, je Bog obljubil, da jim bo dobro, in da bodo dolgo živeli na zemlji, po smrti pa da bodo večno zveličani v nebesih. Kaj čaka otrok, kateri četrte zapovedi ne spolnujejo ? Otrok, kateri četrte zapovedi ne spolnujejo, ča¬ kajo nar hujše časne in večne kazni. ,,Preklet bodi, kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere!“ 5. Mojz. 27, 16. — 44 — Ali uideva četrta Božja zapoved samo otroke in starše ? Četrta Božja zapoved ne zadeva samo otrok in staršev, ampak tudi vse podložne, in vse njih duhovske in deželske gosposke, tudi vse gospodarje in učenike, in vse tiste, ki so zavoljo starosti in ime¬ nitnosti časti vredni. „Vsak človek bodi višji oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga; katere pa so, so od Boga postavljene. 1 'Rim. 13. 1. Kaj je v peti Božji zapovedi zapovedano ? V peti Božji je zapovedano: 1) Mir in edinost imeti z vsemi ljudmi, tudi s tistimi, ki so nas razžalili. 2) Slehernemu dobre izglede dajati. 3) Bližnjemu dušne in telesne dobrote skazovati. Kaj je v peti Božji zapovedi prepovedano ? V peti Božji zapovedi je prepovedano: umoriti ali pa poškodovati koga druzega ali pa sa¬ mega sebe; tudi je prepovedano pohujšanje, jeza, sovraštvo, in vse razžaljenje bližnjega. „Kdor po- Tiujša katerega teh 'malih, ki v mene verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. 11 Mat. 18, 6. Kaj nam Bog v šesti zapovedi zapoveduje? V šesti zapovedi nam Bog zapoveduje sramožljivim in čistim biti na duši in na telesu, v mislih in željah, besedah, obnašanji in dejanji, in ogi¬ bati se vseh grešnih priložnosti. „Blagor njim, kateri so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali. ‘ Mat. 5,8. Kaj nam Bog v šesti zapovedi prepoveduje ? V šesti zapovedi nam Bog prepoveduje: vsako nečisto dejanje, obnašanje in govorjenje, rado- voljno dopadajenje in privoljenje pri nečistih mislih in željah, in vse, karkoli v nečistost napeljuje. „Ne- — 45 — čistost naj se še ne imenuje mej vami, ali nesram¬ nost, ali nespametne ali grde besede Ef. 5, 3, 4. Kaj je v sedmi Božji zapovedi zapovedano ? V sedmi Božji zapovedi je zapovedano: 1) vsakemu to odpustiti, dati in opraviti, kar je njego¬ vega, 2) ukradeno blago povrniti, 3) storjeno škodo popraviti. ,, Dajte vsakemu, kar ste dolžni : davek, komur (gre) davek, dac komur dac. 1 Rim. 13, 7. Dajte cesarju, kar je cesarjevega , in Bogu, kar je Božjega “ Mat. 22. 21. ,,Ako kdo poškodova njivo ali vinograd, in spusti svojo živino, da se tuje popase : naj nar boljše, ,kar ima na svoji njivi ali vinogradu, po cenjeni škodi povrne.“ 2. M oj z. 22, 5. Kaj je v sedmi Božji zapovedi prepovedano ? V sedmi Božji zapovedi so prepovedani ti grehi: tatvina, goljufija pri meri in vagi, pri- drževanje tujega blaga in zasluženega plačila, odr- tija pri posojevanji, in vse poškodovanje bližnjega na njegovem premoženji in pri njegovih pravicah. „Teht- nica naj bo pravična, in težaki pošteni , mernik pra¬ vičen in šestak primeren 3. Mojz. 19, 36. „Gorj& njemu, kateri zida svojo hišo v krivici in svoje zgornje pohištvo v nepravici, kateri svojega prijatla zastonj stiska in mu ne dd njegovega zaslužka Jerem. 22, 13. Kaj je v osmi Božji zapovedi zapovedano ? V osmi Božji zapovedi je zapovedano: resničnost, odkritosrčnost v govorjenji in dejanji, poganjanje za dobro ime bližnjega in preklic obre¬ kovanja in opravljanja. „ Govorite resnico vsakateri s svojim bližnjim Ef. 4, 25. Kaj je v osmi Božji zapovedi prepovedano ? V osmi Božji zapovedi je prepovedano: krivo pričevanje, krive tožbe, vsaka laž, tudi laž iz šale in v sili, obrekovanje, opravljanje, krivo natol- — 46 — cevanje, predrzne sodbe in podpihovanje. „Kriva priča ne bo brez kazni , in kdor govori lazi, ne bo ubežal. 11 Preg. 19, 5. „Lažnjive ustnice so Gospodu gnjusoba .“ Preg. 12, 22. „Odpravi od sebe hudobne usta in opravljive ustnice naj bodo daleč od tebe! 1 Preg. 4, 24. „Nihče naj v svojem srcu ne misli hu¬ dega zoper svojega bližnjega Cah. 8, 17. „Preklet je podpihovalec in dvojezičnih; zakaj mej mnogimi, ki v miru Sive, napravi zmešnjave. 11 Sir. 28, 15. Kaj je v dveh poslednjih zapovedih zapovedano ? V dveh, poslednjih zapovedih je zapove¬ dano: 1) čistega srca biti, 2» hudo poželenje kro¬ titi, 3) svojemu bližnjemu vse dobro iz srca privo- Šiti. ,,Blagor njim, kateri so Čistega srca, ker oni bodo Boga gledali .“ Mat. 5, 8. Kaj se nam v dveh poslednjih zapovedih prepoveduje ? V dveh poslednjih zapovedih se nam pre¬ poveduje: nevošljivost, veselje nad tujo škodo, in lakomno poželenje do vsega, kar ni našega. Kaj se ličimo iz dveh poslednjih zapovedih? Iz dveh poslednjih zapovedi se učimo, da krist¬ janu ni zadosti zapovedanih dolžnosti le zunanje spol- novati, temuč da mora tudi resnično voljo imeti ali iz vsega srca pripravljen biti, vse storiti, kar Bog zapoveduje, in vse odpustiti, kar Bog prepoveduje. „Vedil bo on, ki v srce vidi, in ohranovalca tvoje duše nič ne goljufa! 1 Preg. 24, 12. ,,Ne vsak, kateri mi pravi : Gospod , Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak, kateri stori voljo mojega Očeta, ki jev ne¬ besih, tisti pojde v nebeško kraijestvo.“ Mat 7, 21. Kaj je Bog tistim obljubil, kateri njegove zapovedi spolnujejo? Bog je tistim, kateri njegove zapovedi spolnujejo, večno življenje, in tudi že na tem svetu veliko do¬ brega obljubil. ,,Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi.' 1 Mat. 19, 17. — 47 — * * *• Ali smo dolžni cerkvene zapovedi spolnovati? Dolžni smo cerkvene zapovedi spolno¬ vati: 1) ker nam četrta Božja zapoved veleva, du- hovski gosposki pokornim biti: 2) ker nam je Kri¬ stus naravnost zapovedal cerkev poslušati. ,,Kdor vas posluša, mene posluša ; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje , zaničuje njega, kateri me je poslal .“ Luk. 10, 17. „Ce (tvoj brat ) cerkve ne posluša , naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik “ Mat. 18, 17. Katere cerkvene zapovedi nam je posebno treba vedeti in spolnovati? Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno treba vedeti in spolnovati, so te: 1) Posvečuj zapovedane praznike. 2) Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3) Posti se zapovedane postne dni, namreč: Štir- desetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zdrži se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. 4) Spovej se svojih grehov postavljenemu spo¬ vedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto ReŠnje telo. 5) Ne obhajaj ženitve o prepovedanih Časih. Kaj nam cerkev v prvi zapovedi zapoveduje? Corkev nam v prvi zapovedi zapoveduje, praznike ravno tako posvečevati, kakor nedelje, toraj tudi o praznikih od hlapčevskega dela počivati, in bogoljubne dela opravljati. Zakaj je cerkev praznike postavila in posvečevati zapovedala? Nekaj praznikov je cerkev postavila v spomin imenitnih dogodb iz Jezusovega življenja, in ti se Gospodovi prazniki imenujejo; nekaj pa v čast pre¬ svete Device Marije in drugih svetnikov, — 48 da bi Boga hvalili za milosti, ki jih je svetnikom storil, in se opominjali njih čednosti posnemati. Kaj cerkev v prvi zapovedi prepoveduje ? Cerkev prepoveduje o praznikih vse tisto, kar je v nedeljo prepovedano; namreč: 1) Vsa hlapčevska dela brez potrebe in brez pravega privoljenja. 2 ) Taka opravila in razveseljevanja, katere temu dnevu ali nečast delajo ali pa njegovo posvečevanje zadržujejo. Kaj je v drugi cerkveni zapovedi zapovedano ? V drugi cerkveni zapovedi je zapovedano, ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri celi sveti maši s pobožnostjo biti. Kaj je treba storiti, da bi nedelje in praznike po namenu svete cerkve posvečevali? Da bi nedelje in praznike po namenu svete cer¬ kve posvečevali, ni zadosti le pri sveti maši biti, ampak je treba tudi pridigo zvesto poslušati, zakra¬ menta svete pokore in svetega Rešnjega telesa pre¬ jemati, duhovne bukve brati, pri popoldanski službi Božji biti, in druga dobra dela opravljati. Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepovedano ? V drugi cerkveni zapovedi je zlasti prepo¬ vedana lenoba v službi Božji ob nedeljah in praz¬ nikih, kakoršna je: 1) Če kdo ni pri celi sveti maši, ali pa ni pri nji s pobožnostjo, ali pa če je le malokdaj pri pridigi. 2) Če kdo čas svetega dneva potrati s pojeda- njem, popivanjem, igranjem ali drugim takim razve¬ seljevanjem, katero od Božje službe odvračuje, ali pa je sicer posvečevanju praznika nasproti. Kaj je sveta maša? Sveta maša je nekrvava daritev nove zaveze, 49 - vedni spomin krvave daritve, katero je Jezus Kristus na križu opravil. Zalcaj se sveti maši daritev pravi ? Sveti maši se pravi daritev, ker se pri njej Bogu vsegamogočnemu telo in kri Jezusa Kristusa na altarji daruje. Zakaj se pravi sveti maši nekrvava daritev? Sveti maši se pravi nekrvava daritev, ker se pri njej ne preliva Jezusova kri, kakor se je na križu prelivala. Kakošen razloček je mej daritvijo Jezusa Kristusa na križu, in daritvijo svete maše? Sveta maša je ravno tista daritev, katero je Jezus Kristus na križu opravil, razloček je samo v tem, kako se daruje; na križu je Jezus Kristus svojo kri prelil, pri sveti maši je pa več ne preliva. Kdaj je Jezus Kristus daritev svete maše postavil? Jezus Kristus je daritev svete maše pri zadnji večerji postavil: 1) Vzel je kruh in kelih z vinom. 2) Posvetil je oboje, in rekel nad kruhom : To je moje telo, in nad kelihom: To je kelih moje krvi. 0) Dal je oboje pričujočim aposteljnom zavžiti. 4) Zapovedal je: To storite v moj spomin. Zakaj je Jezus Kristus daritev svete maše postavil ? Jezus je daritev svete maše postavil: 1) Da je v svoji cerkvi pravo in resnično daritev do konca sveta zapustil. 2) Da je v svoji cerkvi ohranil vedni spomin krvave daritve na križu. 3) Da nam je dal sosebno znamenje svoje ne¬ skončne ljubezni. Kdo opravlja du/ritev svete maše ? Pri sveti maši se nevidno Jezus Kristus sam 50 daruje za nas svojemu nebeškemu Očetu, vidno pa mašnik to daritev opravlja. Kako opravlja masnih daritev svete maše ? Mašnik opravlja daritev svete maše, ker ravno to dela, kar je Jezus Kristus pri zadnji večerji storil: 1) Vzame kruh in kelih z vinom. 2) Oboje blagoslovi, in izreče besede Kristusove, s katerimi se kruh in vino v telo in kri Jezusa Kri¬ stusa spremeni. 3 ) On sam zavžije telo in kri Jezusa Kristusa, in da oboje v podobi kruha zavžiti tudi vernim, ka¬ dar k sv. Obhajilu pristopijo. Zakaj Opravlja mašnik daritev sv. maše? Mašnik opravlja daritev svete maše: 1) Da Bogu, Narvikšemu, vso spodobno čast iu hvalo skazuje. 2) Da se Bogu za vse prejete dobrote zahvaljuje. 3) Da bi nam zadobil pri Bogu odpuščanje grehov. 4) Da bi nam sprosil od Boga vse tiste milosti, katerih potrebujemo. Komu se daritev sv. maše daruje? Daritev svete maše se daruje in se sme daro¬ vati le samemu Bogu. Opravlja se sicer tudi v čast in spomin svetnikov, pa takrat mašnik ne daruje svetnikom, ampak Bogu samemu. Zakaj se opravlja daritev svete maše svetnikom v čast? Daritev svete maše se opravlja svetnikom v čast: 1) Da Boga hvalimo za tiste milosti, ki jih je svetnikom dodelil. 2) Da svetnike na pomoč kličemo, in jih pro¬ simo, da bi svojo prošnjo pri Bogu z našo molitvijo sklenili. — 51 — Za koga se daritev svete maše daruje? Daritev svete maše se daruje za žive in mrtve. Kako moramo pri sveti maši biti? Pri celi sveti maši moramo biti, nobenega nje¬ nih imenitniših delov ne smemo po nemarnem za¬ muditi; pa ni zadosti, da bi bili le pričujoči, kadar se sveta maša bere, ampak moramo tudi 1) pazno, 2) pobožno, 3) spodobno pri njej biti. Kaj se pravi, pri sveti maši pazno biti ? Pazno pri sveti maši biti, se pravi: ne biti radovoljno razmišljen, na dele svete maše paziti in svoje misli pri Bogu imeti. Kaj se pravi, pri sveti maši pobožno biti? Pobožno pri sveti maši biti, se pravi: Boga ponižno moliti, ga za prejete dobrote hvaliti, ga novih milosti prositi, svoje grehe obžalovati in trdno skle¬ niti poboljšati se. Kaj se pravi, pri sveti maši spodobno biti? Spodobno pri sveti maši biti, se pravi: se lepo pri njej obnašati, se ne radovedno ozirati, in nič ne¬ spodobnega ne počenjati. Kateri so nar imenitnejši deli svete maše? Nar imenitnejši deli svete maše so: evangelij, darovanje, povzdigovanje in obhajilo. Kaj moramo pri evangeliji storiti ? Pri evangeliji moramo vstati, se pokrižati, in pomniti, da smo dolžni nauke svetega evangelija znati, jih pred vsem svetom trditi, za nje poganjati se, in po njih živeti. Kaj moramo pri darovanji storiti ? Pri darovanji moramo svoje misli in želje z mašnikovimi mislimi in željami skleniti, in sami sebe Bogu darovati. — 52 — Kaj moramo pri povzdigovanji storiti? Pri povzdigovanji moramo Jezusa Kristusa v podobah kruha iu vina moliti, na prsi trkati in .spoznati, da so naši grehi krivi Jezusove smrti; toraj moramo svoje grehe obžalovati, vero, upanje in ljubezen obuditi. Kaj moramo pri mašnikovem obhajilu storiti? Pri mašnikovem obhajilu se moramo vsaj v duhu obhajati, to je, moramo popolnoma obžalovati svoje grehe in goreče z Jezusom se vredno skleniti. Kaj gre še zraven svete maše k očitni dopoldanski službi Božji ? Tudi pridiga ali poslušanje Božje besede gre k očitni dopoldanski službi Božji. Zakaj smo dolžni pridige poslušati ? Pridige smo dolžni poslušati: 1) Ker se v pridigah Božja beseda oznanuje in razlaga. 2 ) Ker je le malo ljudi, katerim bi bile krčan¬ ske resnice prav in do čistega znane. 3) Ker človek zopet lahko pozabi, kar je od kršanskih resnic vedel, in ker velikrat opušča to, kar je dolžan storiti, če ga nihče ne opominja in ne spodbuja. 4) Ker je bila pridiga že prve krčanske čase s sveto mašo sklenjena, in se je k prvemu poglavit¬ nemu delu svete maše štela. Kaj mora storiti, kdor hoče, da mu bodo pridige v prid? Kdor hoče, da bi mu bile pridige v prid, mora: 1) Z zbranim duhom in prav zvesto poslušati. 2) Kar v pridigi sliši, mora na se obračati ne Da druge. 3) Mora resnično voljo imeti in si prizadevati, nauke pridigarjeve na tanko spolnovati. Kaj je v tretji cerkveni zapovedi zapovedano ? V tretji cerkveni zapovedi je zapovedano: 1) ob petkih in sobotah zdržati se mesnih jedi; 2) zapovedane postne dni pa zraven tega tudi še v jedi pritrgati si, to je, le enkrat na dan do sitega najesti se. Zakaj nam cerkev post zapoveduje? Zato, 1) da Kristusa posnemamo, ki se je tudi postil; 2) da se s postom pokorimo za svoje grehe; 3) da se vadimo svoje poželenje premagovati; 4) da se učimo cerkev spoštovati in jo vbogati. Kaj je v četrti cerkveni zapovedi zapovedano ? V četrti cerkveni zapovedi je zapovedano: spoved vsaj enkrat v letu opraviti in sveto obhajilo vsaj o velikonočnem času vredno prejeti. Kaj je v peti cerkveni zapovedi zapovedano ? V peti cerkveni zapovedi je zapovedano: da od prve adventne nedelje do praznika svetih treh Kraljev, in od pepelnične srede do prve nedelje po veliki noči ne smemo ženitve obhajati. IV. o svetih zakra¬ mentih* Kaj je zakrament P Zakrament je vidno znamenje nevidne milosti Božje, postavljen od Jezusa Kristusa v naše posve¬ čenje. Kako nas sveti zakramenti posvečujejo ? Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker nam eni posvečujočo milost Božjo dele, eni pa to milost v nas pomnožijo. — 54 - Pri katerih zakramentih se nam posvečajoča milost Božja deli ? Posvečujoča milost Božja se nam deli pri sve¬ tem krstu in pri sveti pokori; za to se ta dva zakra¬ menta imenujeta zakramenta mrtvih , ker grešnika, ki je na duši mrtev, k duhovnemu življenju obujata. .Kateri zakramenti posvečujočo milost Božjo v nas množijo? Sveta birma, sveto Rešnje telo, sveto poslednje olje, sveto mašnikovo posvečevanje in sveti zakon v nas posvečujočo milost Božjo množijo, in zato se ti zakramenti imenujejo zakramenti živih, ker tisti, ki jih hočejo prejeti, morajo že imeti posvečujočo milost Božjo ali duhovno življenje. Od koga imajo sveti zakramenti svojo moč? Sveti zakrameti imajo svojo moč od svojega začetnika Jezusa Kristusa. Koliko je svetih zakramentov in kateri so ? Svetih zakramentov je sedem, in so ti: 1) Sveti krst. 2) Sveta birma. 3) Sveto Rešnje telo. 4) Sveta pokora. 5) Sveto poslednje olje. 6) Sveto mašnikovo posvečevanje. 7j Sveti zakon. I. 0 zakramentu svetega krsta. Kaj je sveti krst? Sveti krst je prvi in nar potrebnejši zakra¬ ment, v katerem je človek z vodo in Božjo besedo izvirnega greha in vseh drugih pred krstom storjenih grehov očišen, in k duhovnemu življenju prerojen in posvečen. Kakaj se sveti krst prvi zakrament imenuje? Sveti krst se prvi zakrament imenuje, ker mora človek kršen biti, preden zamore kak drug svet za¬ krament prejeti. 55 — Zakaj se sveti krst nar potrcbnejši zakrament imenuje? Sveti krst se imenuje nar potrebnejši za¬ krament, ker brez krsta ne more nihče zveličan biti. ,,Resnično, resnično, ti povem, ako kdo ni pre¬ rojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v Božje kraljestvo Jan. 3, 5. Katere milosti deli sveti krst? Sveti krst deli: 1) Odpuščanje izvirnega greha in vseh drugih pred krstom storjenih grehov, in vseh časnih in večnih kazni. 2) Milost Božjo, katera nas opravičuje in po¬ svečuje, da smo otroci Božji in deležniki večnega zveličanja. 3) Kateri sveti krst prejmejo, stopijo v Jezusovo cerkev, in so njeni udje. 4) Sveti krst vtisne duši neizbrisljivo znamenje^ torej se sveti krst ne sme več kakor enkrat ve¬ ljavno in brez smrtnega greha prejeti. Kdo sme krstiti ? V sili sme vsak človek krstiti; sicer imajo pa le škofje in župniki pravico krševati; z njih pri- puščenjem pa smejo tudi drugi mašniki in dijakoni ta sveti zakrament deliti. Kaj mora storiti, kdor kršuje ? Kdor kršuje, mora: 1) Namen imeti tako krstiti, kakor je Kristus zapovedal krševati. 2) Mora človeka, katerega kršuje, s pravo vodo obliti. 3) Mora mej oblivanjem izreči besede: „Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Kaj mora odrašeni človek storiti, kateri hoče kršen hiti? Odrašeni človek, kateri hoče kršen biti, mora: 1) Nar potrebnejše nauke svete vere vedeti in verovati. — 56 — 2) Mora želeti ud cerkve Jezusove biti. 3) Mora svoje grehe obžalovati. 4' Mora skleniti in pa z besedo obljubiti, da bo do konca svojega življenja po kršanski veri. živel. Kdo namesti otrok to obljubi? Botri in botre to namesti otrok obljubijo. Ali je človek dolžan obljubo svojih krstnih botrov spoluovati? Obljubo svojih krstnih botrov spolnovati je člo¬ vek dolžan, in spodobi se tudi, da krstno obljubo večkrat ponovi, in sicer: 1) Kadar k pameti pride; 2) svoj rojstni dan; 3) pred sveto birmo; 4) pred spovedjo in svetim obhajilom. Kako se krstna obljuba ponavlja? Krstna obljuba se tako ponavlja: Verujem v Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Verujem v Jezusa Kristusa edinorojenega Sina Božjega kateri je Bog in človek skupaj, in kateri je človeški rod s svojim trp¬ ljenjem in svojo smrtjo odrešil. Verujem vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apo- steljni oznanovali, in kar nam sveta katoliška cerkev, v kateri hočem Živeti in umreti, verovati zapoveduje. Odpovem se iz vsega srca hudiču, njegovemu napuhu in vsem njegovim delom. Odpovem se tudi rsem gre¬ hom in vsem zapeljivim naukom sveta. Trdno skle¬ nem krčansko živeti. Bog me potrdi v mojem sklepu s svojo vsegamogočno milostjo. Amen. Kdkohio dolžnost imajo botri in botre ? Botri in botre imajo dolžnost, tiste, ki so jib pri svetem krstu držali, v kršanski veri dobro učiti in k pobožnemu življenju napeljevati, zlasti kadar jim starši pomrjo, ali če so starši zanikerni. 57 — 2. O zakramentu svete birme. Kdaj so bili aposteljni in učenci v veri potrjeni t Aposteljni in učenci Jezusovi so bili binkošti« praznik od svetega. Duha v veri potrjeni. Pri katerem zakramentu so Uidi drugi kristjani že ob času apo- steljnov posebno potrjenje v veri od svetega Duha prejemali ? Kristjani so že ob času aposteljnov pri za¬ kramentu svete birme posebno potrjenje v veri od svetega duha prejemali. V apostoljskein dejanji (8, 14—17.) se bere: , Ko so bili slišali (/posteljni, ka¬ teri so bili v Jeruzalemu, da je Samarija sprejela Božjo besedo , so jim Petra in Janeza poslali. In sta prišla, in sta za nje molila, da bi prejeli svetega Duha,- Zakaj v njih nobenega Še ni bil prišel, ampak samo kršeni so bili v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta roke na nje pokladala, in so prejeli svetega Duhci. 11 Kdo. je prve kristjane birmoval? Aposteljni so prve kristjane birmovali. Kdo ima dan današnji oblast birmovati ? Dan današnji imajo to oblast škofje, ker so pravi nasledniki aposteljnov. Kako škof birm ujejo? Škof Z razprostrtima rokama nad birmanci mo¬ lijo, in prosijo, da bi sveti Duh k njim prišel. Po¬ tem pomažejo vsacega birmanca posebej s sveto kri- zmo na čelu, rekoč: „Zuznamenjam te z znamenjem svetega križa in potrdim te z mazilom izveliSanja v imenu Očeta in Sina in svetega Duhaj in ga neko¬ liko na lice udarijo v znameuje, da naj po Jezusovi veri, ko bi mogel še toliko zavolj nje trpeti, sta¬ novitno živi in jo srčno do smrti priča. Katere milosti dobimo pri sveti birmi ? Sveta birma: 1) pomnoži v nas posvečujočo milost Božjo; 58 — 2) nas še posebno v veri potrdi, da zamoremo |>o njej stanovitno živeti, in jo srčno do smrti pričati; 3) vtisne duši neizbrisljivo znamenje; toraj se veljavno in brez greha sveta birma ne more več ka¬ kor enkrat prejeti. Kaj je sveta birma? Sveta birma je zakrament, v katerem sveti Duh kršenega človeka s poklado škofovih rok, s sveto krizmo, in z Božjo besedo v milosti potrdi, da sveto vero stanovitno spoznava ali priča, in po njej živi. Ali se tudi k sveti birmi botri jemljejo ? Tudi k sveti birmi se botri jemljejo, kateri imajo potem dolžnost birmance opominjati in napeljevati, da sveto vero stanovitno pričajo in po njej žive. Kakošen mora človek biti, kateri hoče sveto birmo vredno prejeti? Kdor hoče sveto birmo vredno prejeti, mora biti v stanu milosti Božje, in če je odrašen, mora v veri in posebno, kar ta zakrament zadeva, dobro podučen biti; tudi se mora z molitvijo in z drugimi dobrimi deli k temu zakramentu pripravljati. 3. 0 zakramentu svetega Rešnjega telesa. Kakošen duhovni živeč je Jezus obljubil učencem in vernim? Jezus je obljubil učencem in vernim, da jim bo svoje telo in svojo kri vžiti dal, takrat, ko je bil 5000 ljudi v puščavi s peterimi hlebi nasitil, rekoč: ,,Ne išite me, ker ste Čudeže videli , temuč ker ste od kruhov jedli in nasiteni bili. Ne delajte za jed, katera mine , ampak za jed, katera v večnem, življenji ostane. — Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj, m kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. — Judje — 59 — so se mej seboj prepirali in djali: Koko nam moro ta svoje meso doli jesti 1 } Jezus jim je tedaj rekel: Resnično, resnično, vam povem: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli Življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo : kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil po¬ slednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pijača. Kdor jč moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. 1 ' J»u. 6, 26 — 57. Kdaj je Jezus to obljubo spolnil ? To obljubo je Jezus pri zadnji večerji spolnih Takrat je vzel kruh v svoje presvete roke, ga je posvetil, zahvalil nebeškega Očeta, posvečeni kruh razlomil, in ga svojim aposteljnom podal, rekoč: „ Vzemite in jejte! to namreč je moje telo, katero bode za vas v smrt dano." Potem je vzel kelih z vinom, ga je posvetil, in tudi svojim aposteljnom podal, rekoč: „ Vzemite in pite iz njega vsi! to namreč je moja kri, kri nove zaveze, katera bode za vas in za njih veliko prelita v odpuščanje grehov. To storite v moj spomin. V kaj je Jezus takrat kruh in vino spremenil? Jezus je takrat kruh in vino v svoje živo telo in v svojo živo kri spremenil. Samo podobe kruha in vina se niso spremenile. Kaj so podobe kruha in vina? Podobe kruha in vina so vse to, ker je zuna¬ njega, ali kar s telesnimi počutki vidimo in občutimo. Komu je Jezus oblast dal ravno to storiti, kar je on pri zad¬ nji večerji storil? Jezus je dal aposteljnom in vsem njihovim na¬ slednikom oblast, ravno to storiti, kar je sam pri zadnji večerji storil, ker jim je rekel: „ To storite v moj spomin.“ - 60 - Kako so aposteljni in učenci to Jezusovo povelje spolnovali ? Aposteljni in učenci so se po prihodu svetega Duha z vernimi k Božji službi zbirali, so kruh in vino z Jezusovimi vsegamogočnimi besedami v nje¬ govo telo in njegovo kri spreminjali, so to nebeško jed sami zavživali, in tudi vernim zavžiti dajali, to pa so delali v hvaležni spomin Jezusa Kristusa. Kdo ima dan današnji oblast kruh in vino v Jezusovo telo in kri spreminjati? Dan današnji imajo škofje in mašniki oblast, kruh in vino v Jezusovo telo in kri spreminjati, ker so nasledniki apostcljuov. Tri katerem svetem opravilu spreminjajo škofje in mašniki kruh in vino v Jezusovo telo in kri? Pri sveti maši spreminjajo škofje in mašniki kruh in vino v Jezusovo telo in kri, kadar namreč pri povzdigovanji nad kruhom in vinom tiste svete besede izgovarjajo, katere je bil Jezus pri zadnjej večerji nad njimi izrekel. Kako imenujemo Jezusovo telo in Jezusovo kri v podobah kruha in vina ? Jezusovo telo in Jezusovo kri v podobah kruha in vina imenujemo zakrament svetega Rešnjega telesa. Kaj je tedaj zakrament svetega Rešnjega telesa? Zakrament svetega Reš n j ega telesa je nar- svetejši zakrament, je pravo telo in prava kri našega Gospoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina. Alije v podobi kruha samo telo Jezusovo, in v podobi vina samo kri Jezusova? V podobi kruha je živo telo Jezusovo, in torej tudi njegova kri in njegova duša in njegova Božja natora pričujoča; v podobi vina ni samo Jezusova kri, ampak je tudi njegovo telo in njegova duša in - 61 njegova Božja natora pričujoča. V vsaki podobi in v vsakem, tudi nar manjšem delu vsake podobe je tedaj Jezus Kristus ves pričujoč kakor Bog in člo¬ vek, z dušo in s telesom, s krvjo in z mesom. Kaj se iz tega učimo ? Iz tega se učimo: 1) Da smo dolžni Jezusa Kristusa v zakramentu svetega Rešnjega telesa moliti. 2) Da tisti, kateri zakrament svetega Rešnjega telesa le v eni podobi ali le tudi en košček svete hostije zavžije, celega Jezusa Kristusa prejme, in toraj ne le njegovo telo, ampak tudi njegovo kri. 3) Da Jezus Kristus, dokler podobe niso spre¬ menjene, pod njimi zmiraj pričujoč ostane. Zakaj je Jezus zakrament svetega Rešnjega telesa postavil? Jezus je zakrament svetega Rešnjega telesa po¬ stavil : 1) V spomin svojega trpljenja in svoje smrti. „To storite v moj spomin “ Luk. 22, 19. 2) Da daje našim dušam živež za večno živ¬ ljenje. „Kdor je moje meso in pije mojo kri , ima večno življenje. Kalco ae pravi svetemu opravilu, pri katerem zakrament sve¬ tega Rešnjega telesa prejmemo ? Svetemu opravilu, pri katerem zakrament svetega Rešnjega telesa prejmemo, se pravi sveto obhajilo. Ali smo dolžni zakrament svetega Rešnjega telesa prejemati? Dolžni smo zakrament svetega Rešnjega telesa prejemati, ker je Jezus ta zakrament v to postavil, da bi bil živež našim dušam za večno življenje. ,,Res¬ nično, resnično vam povem, ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega; in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor pa je moje meso in pije mojo 62 - kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil po¬ slednji dan. Jan. 6, 54, 55. Kdaj smo dolžni prejeti zakrament svetega Rešnjega telesa? Po cerkveni zapovedi smo dolžni zakrament sve¬ tega Rešnjega. telesa vsaj enkrat v letu, in sicer o velikonočnem času prejeti. Kdaj smo še dolžni prejeti ta sveti zakrament ? Dolžni smo ta sveti zakrament še tudi v smrtni nevarnosti prejeti, ker je popotnica v večno izveli- čanje. Cerkev pa priporoča, da bi verni ta sveti zakrament večkrat mej letom prejemali, ker je dušni živež in posebno dober pripomoček k svetemu živ¬ ljenju. Katere milosti dobimo, če sveto Rešnje telo vredno prejmemo? Če sveto Rešnje telo vredno prejmemo, dobimo veliko dobrega, in sicer: 1) Posvečujoča milost Božja se v nas ohrani in pomnoži. 2) Se z Jezusom natanko sklenemo in zedinimo. 3) Mali grehi se nam odpuste. 4) Hudo nagnjenje se v nas pomanjša. 5) Naša duša se k dobremu poživi in potrdi. 6) Dobimo zastavo večnega življenja. Kaj moramo storiti, če hočemo zakrament svetega Rešnjega telesa vredno prejeti ? Če hočemo zakrament svetega Rešnjega telesa vredno prejeti, se moramo k temu prav in skrbno pripraviti. KoliJcerno je pripravljanje k svetemu obhajilu ? Pripravljanje k svetemu obhajilu je dvojno, pri¬ pravljanje na duši in pripravljanje na telesu. Kako se je treba na duši pripravljati ? Na duši se je treba pripravljati s čisto vestjo in s pobožnim srcem. — 63 — Kaj se pravi čisto vest imeti? Čisto vest imeti, se pravi: brez smrtnega greha, to je, v milosti Božji biti. Kaj mu je treba storiti, Jcclor ima smrten greh nad seboj? Kdor ima smrten greh nad seboj, se ga mora iz srca kesati, prav spovedati, in še le, kadar zadobi mašnikovo odvezo, zakrament svetega Rešnjega te¬ lesa prejeti. Kaj stori, kdor vedoma v smrtnem grehu zakrament svetega. ■Rešnjega telesa prejme ? Kdor vedoma v smrtnem grehu zakrament sve¬ tega Rešnjega telesa prejme, nov velik greh stori, v sodbo in pogubljenje ga sprejme, ker se nad telesom in krvjo Jezusa Kristusa strašno pregreši. „Naj ČloveJc sam sebe presodi; in tako naj je od tega kruha in pije, od keliha. Zakaj kdor nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa Gospodovega. 11, 1. Kor. 11, 28. 29. Kaj se pravi pobožnega srca biti '? Pobožnega srca biti, se pravi: 1) Vero, upanje in ljubezen obuditi. 2) Presveto Rešuje telo moliti. 3) S hvaležnim srcem misliti v trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. 4) Ponižnost in druge kršanske čednosti, zlasti pa ljubezen do bližnjega v sebi vnemati. Kako se moramo že poprejšnji večer za sveto obhajilo pri¬ pravljati ? Že zvečer pred svetim obhajilom je treba moliti, premišljevati, svete bukve brati, tudi pripuščenega posvetnega veselja zdržati se. Kako se moramo k svetemu obhajilu na telesu pripravljati ? Kar telo zadeva, moramo, če nismo nevarno bolni: 1) od polnoči tešč biti; 2) v čedni in spo- - 04 — dobni obleki in z vsem spoštovanjem k Božji mizi pristopiti. Kaj je treba storiti, kadar se pred svetim obhajilom očitna spoved moli ? Kadar se pred svetim obhajilom očitna spoved moli. je treba uatihoma žalost nad svojimi grehi in gorečo željo po Jezusu v sebi obuditi. Kaj moramo storiti, kadar masnih sveto hostijo kažejo ? Kadar mašnik sveto hostijo kažejo, jo moramo ponižno moliti, in na prsi trkati, rekoč: „Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bode moja dusa.“ Kako moramo sveto hostijo prejeti? Spodobno moramo usta odpreti, jezik na spodnje ustnice položiti, pred se bukvice ali pa bel prt, če je pri rokah, podstaviti, in sveto hostijo ponižno pre¬ jeti in zavžiti, je ne žvečiti ali v ustih pridrževati. 'Če se sveta hostija ust prime, je ne smemo s prstom, ampak le z jezikom odločiti. Kaj moramo po svetem obhajilu storiti? Po svetem obhajilu moramo: 1) Jezusa Kristusa zahvaliti za tolikošuo dobroto, da se je ponižal k nam priti. 2) Ga ponižno moliti. 3) Mu obljubiti, da bomo svoje. življenje po nje¬ govem uku in izgledu vedno ravnali. 4) Ga prositi, da naj s svojo milostjo vedno v nas ostane. 5) Vero, upanje in ljubezen obuditi. 6) Mu vse dušne in telesne potrebe potožiti. Kako se spodobi na dan svetega obhajila živeti ? Dan svetega obhajila se zlasti spodobi: 1) vsega postopanja varovati se, dobra dela opravljati, svete bukve brati in svoje misli v Bogu zbrane imeti; 2) tudi popoldne v cerkev iti, in prav pobožno moliti; 3) vsega hruma in tudi pripuščenega posvetnega ve¬ selja ogibati se, kar je mogoče. 4. O zakramentu svete pokore. Komu je dal Jezus oblast grehe odpuščati ? Jezus je svojim aposteljnom in vsem njihovim naslednikom oblast dal grehe odpuščati rekoč: „ Kakor je Oče mene poslal , tudi jaz vas pošljemPrejmite svetega Duha; katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, in katerim jih boste zadržali , so jim za¬ držanih Jan. 20, 21 — 23. Kateri zakrament je Jezus tedaj postavil? Jezus je tedaj zakrament svete pokore postavil. Kaj je zakrament svete pokore ? Zakrament svete pokore je zakrament, v kate¬ rem v to postavljeni mašnik na Božjem mestu greš¬ niku po svetem krstu storjene grehe odpusti, če se jih skesano in do čistega spove, in tudi resnično voljo ima, se poboljšati in pravo pokoro delati. Katere milosti dobimo v zakramentu svete pokore ? V zakramentu svete pokore dobimo: 1) odpu¬ ščanje grehov; 2) odpuščanje večnih kazni; 3) po- ! svečujočo milost Božjo; 4) mir vesti. Kaj se pravi resnično pokoro delati ? Resnično pokoro delati, se pravi: k Bogu se Vrniti, od katerega smo se z grehom odvrnili, ali: 1) svoje grehe sovražiti in se jih kesati, 2) svojih grehov se spovedati in poboljšati, in 3) za nje za¬ dostovati. Koliko reči je potrebnih k zalcramentu svete pokore? K zakramentu svete pokore je potrebnih pet reči, in te so: 1) Izpraševanje vesti; 2) kes ali obžalovanje; trdni sklep; 4) spoved; 5) zadostovanje. 3 66 — a) Izpraševanje vesti. Kaj se pravi, vest izpraševati? Vest izpraševati, se pravi: premišljevati, kaj smo grešili od svoje zadnje dobro opravljene spovedi, ali pa od tistega časa, kar smo začeli greh spoznavati. Kaj moramo storiti, predno začnemo vest izpraševati ? Preden začnemo vest izpraševati, moramo svetega . Duha na pomoč poklicati, da nas razsvetli, in nam I da spoznati, kaj in kako smo grešili. Kako vest nar bolje izprašujemo? Vest nar bolje izprašujemo, če premišljujemo: 1) Ali smo grešili zoper deset Božjih ali pa zoper pet cerkvenih zapovedi. 2) Ali smo krivi poglavitnih grehov, grehov zoper svetega Duha, vnebovpijočih ali pa tudi tujih grehov. 3) Ali smo duhovna in telesna dela kršanskega usmiljenja ali pa kaj druzega dobrega opustili, kari smo bili dolžni storiti. 4) Ali smo dolžnosti svojega stanu prav spolno- vali ali ne. Kaj moramo pri tem izpraševanji dobro premisliti ? Pri vsem tem izpraševanji moramo dobro pre- [j misliti, ali smo grešili v mislih, v željah, z besedo ali I: pa celo v dejanji. Premisliti moramo tudi vrsto in število smrtnih grehov, in okoliščine, katere greh j zvekšujejo ali zmanšujejo, ali spreminjajo. Kaj je treba pomisliti, kadar se grešnih misli in želja izpra- L šujemo ? Pri izpraševanji grešnih misli je treba pornis- j liti, ali smo jih radi imeli in se radi v njih zadr- !i ževali, ali ne; pri željah pa, ali smo vanje dovolili,;; ali ne, dasiravno v dejanji nismo grešili. i 67 - Rako si moramo števila smrtnih grehov spomniti? Števila smrtnih grehov se spomnimo, ako pre¬ mislimo, če smo greh vsak dan, vsak teden, ali vsak mesec storili, in kolikorkrat vsak dan, ali vsak teden ali vsak mesec. Koliko si je treba prizadevati pri izpraševanji vesti ? Pri izpraševanji vesti si je treba vsaj toliko prizadevati, kolikor pri katerem drugem imenitnem opravilu. Zakaj se zelo pregreši, kdor svojo vest zanikrno izprašuje? Kdor svojo vest zanikrno izprašuje, se zelo pregreši, ker se tak človek v nevarnost postavi, kak velik greh pozabiti. Kolikokrat je treba vest izpraševati? Prav dobro je vsak dan vest izpraševati, posebno zvečer, preden spat gremo. b) Kes ali obžalovanje. Kaj je kesanje? Kesanje je stud nad grehom, ker je greh nar večje hudo, in notranja žalost zavoljo razžaljenja Božjega, s trdnim sklepom, Boga nič več ne razžaliti. Kakošen mora kes biti? Kes mora biti: 1) notranj; 2) čez vse velik; 3) splošen ali nad vsemi grehi; 4) čeznatoreu. Kdaj je kes notranj? Kes je notranj, kadar ni le na jeziku, ampak tudi v srcu, to je, kadar grešnik ne govori le z besedami, da se kesa, ampak mu je v resnici žal, da je grešil. Kdaj je kes čez vse velik? Kes je čez vse velik, kadar je grešniku bolj 3 * 68 - žal, da je Boga razžalil, kakor ko bi bil vse na svetu zgubil. Kdaj je Jces splošen ? Kes je splošen, kadar grešnik vse storjene grebe obžaluje. Kdaj je kes čematoren ? Kes ječeznatoren, kadar je grešnik z milostjo svetega Duha in iz čeznatornih nagibov k kesanju nagnjen, ker je z grehom Boga razžalil, ker je ne¬ besa zgubil in pekel zaslužil. Kdaj bi bil Ices zgolj natoren? Kes bi bil zgolj natoren, ko bi grešnik le iz na- tornih nagibov greh obžaloval in studil, postavim, ker je po grehu v časno nesrečo, v sramoto, ali v škodo prišel. Ali more zgolj natorno leesanje grešniku odpuščenje pri Bogu dobiti ? Zgolj natorno kesanje ne more grešniku odpu¬ ščanja pri Bogu dobiti. Koliker je čeznatoren kes ? Ceznatoren kes je dvojin: popolnoma in nepo- polnoma. Kaj je popolnoma kes ? Popolnoma kes je čeznatorna žalost in čez¬ natoren stud nad grehom, ker smo Boga, nar večjo dobroto, ki ga čez vse ljubimo, ž njim razžalili. Kako se popolnoma Jces obudi? Popolnoma kes se tako obudi: „0 moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznjivega Bogd, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega srca ljubim, ž njim razžalil. Trdno sklenem s tvojo milostjo svoja 69 — življenje poboljšati, in vse , tudi smrt raji pretrpeti, halcor tebe, svojega Boga, tebe, neskončno svetost in. dobroto, še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, da spolnim ta svoj sklep! Prosim te po ne¬ skončnem zasluženji tvojega Božjega Sina, našega Go¬ spoda in IzoeliSarja Jezusa Kristusa. Amen.“ Kaj moramo storiti, če hočemo popolnoma kes olmditi? če hočemo popolnoma kes obuditi, moramo: 1) Boga prositi, da bi nam k temu svojo milost dal; 2) dobro premisliti, kdo je tisti, ki smo ga razžalili; 3) kesanje večkrat obuditi. Kdaj je človek dolžan popolnoma kes obuditi ? človek je dolžan popolnoma kes obuditi: 1) Kadar hoče kak svet zakrament prejeti, pa ni v stanu milosti Božje, in se ne more spovedati. 2) Kolikorkrat je v smrtni nevarnosti. Kdaj naj človek obudi še popolnoma kesT Prav dobro je, popolnoma kes obuditi vsak dan, zlasti zvečer, preden gremo spat. Kaj dobi človek s popolnoma skesanjem ? S popolnoma skesanjem dobi človek odpuščanje vseh grehov, ako nima priložnosti, pa ima vender resnično voljo, se spovedati, kakor hitro bo mogoče. Kaj je nepopolnoma kesl Nepopolnoma kes je čeznatorna žalost in čezna- toren stud nad grehom, ker je greh sam na sebi ostuden, in ker smo z grehom nebesa zgubili in pe¬ kel zaslužili. Zraven pa moramo tudi trden sklep storiti, Boga nič več ne žaliti. Kaj dobi grešnik z nepopolnoma kesanjem? Z nepopolnoma kesanjem dobi grešnik odpuščanje grehov, toda le z odvezo pri spovedi. 70 — c) Trdni sklep. Kaj je trdni sklep ? Trdni sklep je resnična volja, svoje življenje poboljšati in nič več ne grešiti. Kaj sklene, kdor ima resnično voljo poboljšati se? Kdor ima resnično voljo poboljšati se, sklene: 1) Varovati se vseh grehov in bližnjih prilož¬ nosti in nevarnosti, ki v greh napeljujejo. 2) Pregrešno nagnjenje v sebi krotiti in pre¬ magovati, in si milost Božjo hraniti z vsemi potreb¬ nimi pomočki: z molitvijo, postom i. t. d. 3) Tuje blago povrniti, popraviti pohujšanje, ki ga je z grehom naredil, in škodo poravnati, ki jo je bližnjemu storil na poštenji, na premoženji, na zdravji, ali kako drugače. 4) Vsem sovražnikom in razžalnikom iz srca odpustiti. 5) Vse dolžnosti stanu na tanko spolno vati. Kaj mora storiti grešnik, da dobi resnično voljo poboljšati se? Da grešnik dobi resnično voljo poboljšati se, mora: 1) Boga prositi, da bi mu k temu svojo milost dal; 2) večkrat premišljevati, da je milost Božja veliko več vredna, kakor vse časne dobrote, in da je greh večje hudo, kakor vse časne nesreče. d) Spoved. Kaj je spoved ? Spoved je skesano obtoženje grehov pred po- oblastenim mašnikom, da bi grešnik od njega odvezo dobil. Kakošna mora spoved biti? Spoved mora biti: 1) ponižna; 2) čista; 3) na¬ tančna, odkritosrčna in brez zvijač. Kdaj je spoved ponižna? Spoved je ponižna, kadar se grešnik ves 71 — skesan in osramoten svojih grehov obtoži, vse nepo¬ trebne izgovore opusti in se spovednikovi sodbi po¬ polnoma podvrže. Kdaj je spoved čista? Spoved je čista, kadar se grešnik vseh svojih K še ne spovedanih smrtnih grehov obtoži, kakor se jih po pridnem izpraševanji vesti zave. Kdaj je spoved natančna, odkritosrčna in hren zvijač? Spoved je natančna, odkritosrčna in brez zvijač: 1) Kadar grešnik po pravici pove število vseh smrtnih grehov, in tudi okoliščine, katere greh zvekšajo, ali celo v drugačnega spremene. Vendar pa človeka, s katerim je grešil, ne sme nikoli imeno¬ vati, in nič ne povedati, kar bi poštenju bližnjega škodovalo. 2) Kadar to, kar pri grehih za gotovo ve, pove za gotovo; česar ne ve prav, pa tako pove, ka¬ kor vč. Ali velja spoved, če grešnik pri njej smrten greh iz strahu in napačne sramozljivosti ali zanikrnosti zamolči? Ce grešnik pri spovedi iz strahu in napačne sra- možljivosti ali pa iz zanikrnosti kak smrten greh zamolči, njegova spoved nič ne velja; tak grešnik se še vnovič smrtno pregreši, ker zakramentu svete po¬ kore veliko nečast stori. Kaj mora grešnik storiti, kateri je pri spovedi smrten greh na- laš ali pa iz pregrešne zanikrnosti zamolčal ? Grešnik, kateri je pri spovedi kak smrten greh n&l&š ali pa iz pregrešne zanikrnosti zamolčal, bi ne storil prav, ko bi se potem le zamolčanega greha spovedal, temuč se mora tudi obtožiti: 1) Pri koliko spovedih je ta greh zamolčal. 2) Mora ponovit vse spovedi, pri katerih je smr¬ ten greh zamolčeval. 3) Se mora spovedati, ali, in kolikrat je vtem pre¬ grešnem stanu zakrament sv. Kešnjega telesa prejel, in če se je to tudi o velikonočnem času zgodilo. — 72 4) Mora povedati, če je v tem pregrešnem stanu tudi kake druge svete zakramente prejemal. Kaj je potreba pomisliti, da iz strahu ali napačne sramožljivosti pri spovedi ne zamolčimo Icacega smrtnega grehal Da iz strahu ali napačne sramožljivosti pri spo¬ vedi ne zamolčimo smrtnega greha, je treba po¬ misliti : 1) Da se nismo sramovali grešiti v pričo Boga, ki vse vidi, in se nismo bali večno pogubljeni biti. 2 ) Da je bolje, svoje grehe skrivaj spovedniku povedati, kakor pa v grehih nepokojno živeti, ne¬ srečno umreti in sodnji dan pred vsem svetom v sramoto priti. 3) Da tudi spovednik za človeške slabosti ve, in ima torej usmiljenje z grešnikom. 4) Da je spovednik pod smrtnim grehom in ojstrimi časnimi in večnimi kaznimi dolžan molčati to, kar v spovedi sliši. Kaj mora grešnik storiti, kateri se Icacega smrtnega greha iz nezadolžene nevednosti ali pozabljivosti ni spovedal ? Grešnik, kateri se kacega smrtnega greha iz ne- zadolžene nevednosti ali pozabljivosti ni spovedal, je sicer veljavno spoved storil, vender se pa mora ne¬ spovedanega greha pri prvi spovedi obtožiti, če tega ne more kmali po storjeni spovedi, ali morebiti še pred svetim obhajilom storiti. Ali smo dolžni se tudi malih grehov spovedati ? Nismo sicer dolžni, vendar je pa to prav dobro, da se tudi malih grehov spovedujemo: 1 ) Ker ne vemo vselej prav dobro ločiti, kateri grehi so majhni in kateri veliki. 2) Ker tudi nar manjši greh Boga žali in v nas milost Božjo manjša, dasiravno nam je popolnoma ne vzame. 3) Ker bi kmali v smrtne grehe padli, ko bi se malih grehov ne varovali. — 73 Mi smo dolžni večkrat spovedovati se? Dolžili smo večkrat spovedovati se: 1) Ker večkrat grešimo, in ker je nevarno, spravo z Bogom odlašati. 2) Ker nas večkratna spoved grešnih nevarnosti in priložnosti varuje, in dušo milosti Božji vtrjuje. 3) Ker večkratna spoved tudi vest čisti in ojstri. Kdaj so otroci dolžni prvič k spovedi iti? Otroci so dolžni v prvo k spovedi iti, kadar že k pameti pridejo in vedo dobro od hudega ločiti. Kako mora grešnik pri spovedi govoriti? Grešnik mora pri spovedi govoriti: 1) razločno in kar je mogoče, s spodobnimi besedami; 2) ne pre¬ tiho, ne preglasno, da ga spovednik lahko sliši, drugi pa ne. Kaj mora grešnik storiti, preden se začne spovedovati? Preden se grešnik začne svojih grehov spovedo¬ vati, mora poklekniti, se prekrižati in spovedniku reči: Prosim, duhovni oče, svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem. — Jaz, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsegamogočnemu, Mariji, Ma¬ teri Božji, vsem ljubim svetnikom, in vam, častit¬ ljivemu mašniku. Božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil (povej kedaj?), velikokrat in obilno grešil v mislih in željah, z bese¬ dami in dejanjem; posebno se pa obtožim, da sem — (zdaj svoje grehe povej). Kako se spoved sklene? Spoved se sklene s temi besedami: Ti in vsi moji drugi grehi, katerih se spomnim ali ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih drugi storili, so mi iz srca žal, ker sem Boga, njega samo sveto in preljubeznjivo dobroto, Ž njimi razžalil. Trdno sklenem, nič več ne grešiti in vseh priložnosti v greh se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in. svete odveze. 74 — e) Zadostovanje. Kaj je zadostovanje ? Zadostovanje so tista dela, ki jih spovednik grešniku za spovedane grehe v pokoro naloži, kakor so: molitev, post, miloščina in druga dobra dela. Kako se mora naložena pokora opraviti? Naložena pokora se mora opraviti: 1) s ponižnim srcem; 2j zvesto, kakor je bila naložena; 3) brez odlašanja, kakor hitro je mogoče. Ali je treba Bogu zraven naložene pokore tudi še z drugimi deli zadostovati ? Treba je Bogu tudi še z drugimi dobrimi deli zadostovati: 1) Ker spovednik ne naloži vselej tako velike pokore, da bi bila našim grehom popolnoma primerjena. 2) Ker smo po Jezusovem povelji dolžni storiti vreden sad pokore. S katerimi deli moremo Bogu za grehe še zraven naložene po* kore zadostovati ? Dela, s katerimi moremo Bogu za grehe še zra¬ ven naložene pokore zadostovati, so: 1) Molitev, post in miloščina. 2) Druga dobra dela, ki jih iz tega namena ra- dovoljno opravljamo. 3) Nadloge in težave, ki jih voljno in v duhu pokore trpimo. 4) Cerkveni odpustki. O odpustkih. Kaj so odpustki? Odpustki so odpuščanje časnih kazni , katere bi po odpuščenem grehu ali v sedanjem življenji ali pa po smrti v vicah mogli trpeti. Kaj mora katoliški kristjan o odpustkih verovati? Katoliški kristjani morajo o odpustkih včrovati: 1) Da je prava cerkev od Jezusa Kristusa oblast prejela, odpustke deliti. 75 - 2) Da je nam prav dobro in koristno cerkvene odpustke dobivati, ker se tudi ž njimi za grehe zadostuje. Kdo ima v pravi cerkvi oblast odpustke deliti ? Rimski papež sami imajo oblast po vsej cerkvi odpustke deliti; škofje pa imajo oblast, v svojih škofijah po cerkvenih postavah odpustke dajati. Kolikeri so odpustki? Odpustki so dvojni: Eni so popolni, eni pa ne¬ popolni. Kaj so popolni odpustki? Popolni odpustki so odpuščenje vseh časnih kazni, ki jih je grešnik zaslužil. Kaj so nepopolni odpustki? Nepopolni odpustki so tisti odpustki, s kate¬ rimi cerkev le nekaj časnih kazni odpušča. Taki odpustki so odpustki za štirdeset dni, za eno, sedem ali več let. Česa nam je treba, da odpustke dobimo ? Da odpustke dobimo, nam je treba: 1) da smo v milosti Božji; 2) da vse zvesto spolnimo, kar nam sveta cerkev v zadobljenje odpustkov veleva. Ali morejo odpustki tudi dušam v vicah v prid biti ? Odpustki morejo, po prošnji živih, tudi dušam v vicah v prid biti, če so tudi iz tega namena do¬ deljeni; tedaj pa morajo živi Bogu za mrtve daro¬ vati tista dobra dela, ki jih cerkev v zadobljenje od¬ pustkov zapoveduje. 5. 0 zakramentu svetega poslednjega olja. Kaj je sveto poslednje olje ? Sveto poslednje olje je zakrament, v katerem bolnik po maziljenji s svetim oljem in po zapove¬ dani mašnikovi molitvi prejme milost Božjo k duš- - 76 — nemu, in večkrat tudi k telesnemu zdravju. Tako pravi sv. apostelj Jakob: „Ce je kdo bolan mej vami, naj posije po cerkvene mošnike, in naj molijo nad njim, in naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospodo¬ vem ; in verna molitev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajsal. in, ako je v grehih, mu bodo odpuščeni .“ Juk. 5, 14. 15. Zakaj se pravi temu zakramentu poslednje olje? Temu zakrameutu se pravi poslednje olje, ker se mej vsimi svetimi maziljenji, kijih je Gospod, naš Izveličar, svoji cerkvi zapovedal, poslednjič deli. Komu se deli zakramet svetega poslednjega olja? Zakrament svetega poslednjega olja se deli bol¬ nikom v nevarni bolezni, in sicer, če je mogoče, dokler so še bolniki popolnoma pri zavednosti. Katere milosti dodeli kolniku sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje dodeli bolniku tele milosti: 1) Mu pomnoži posvečujočo milost Božjo. 2) Mu odpusti male in tuje tiste smrtne grehe, ki se jili ali iz nezadolžene pozabljivosti, ali pa iz nezmožnosti ni spovedal. 3) Ga reši hudih nasledkov in ostankov greha. 4) Mu dodeli moč, ustavljati se zapeljevanju hudobnega duha in njegovim skušnjavam. h) Mu dodeli pomoč zoper prevelik strah in trepet zavoljo smrti, ki se bliža, in zavoljo sodbe, ki ga čaka. 6) Mu dodeli tudi večkrat telesno zdravje, če je duši v izveličanje. S čim se mora kolnik k zakramentu svetega poslednjega olja pripravljati ? Bolnik se mora z živo vero, s trdnim zaupa¬ njem v Boga, z izročenjem v Božjo voljo, pred vsem pa s čisto spovedjo k zakramentu svetega poslednjega olja pripravljati. Če mu pa ni več mogoče spovedati se, naj se vsaj resnično skesa svojih grehov. Kolikokrat sme bolnik zakrament svetega poslednjega oljaprejeti ? Bolnik sme ta zakrament tolikokrat prejeti, ko- korkrat v novo smrtno nevarnost pride. -Ali je bolnik, kadar nevarno zboli, dolžan zakrament svetega poslednjega olja prejeti ? Dasiravno zakrament svetega poslednjega olja ni k izveličanju tako potreben, da bi nihče brez njega ne mogel izveličan biti, je vendar človek v nevarni bolezni dolžan ga prejeti, in sicer zavoljo velikih milost, ki jih po njem zadobi. 5. 0 zakramentu svetega mašnikovega posvečevanja. Kaj je zakrament svetega mašnikovega posvečevanja? Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja je zakrament, v katerem tisti, ki so posvečeni, duhovno oblast in posebno pomoč sv. Duha prejmejo, da mo¬ rejo dolžnost svojega stanu prav in sveto opravljati. Kakošno oblast dodeli mašnikovo posvečevanje? Mašnikovo posvečevanje dodeli oblast: 1) kruh in vino v pravo telo in pravo kri našega Gospoda Jezusa Kristusa spreminjati, in nebeškemu Očetu darovati; 2) vernim kristjanom grehe odpuščati ali pa zadrževati. Katere milosti deli mašnikovo posvečevanje? Mašnikovo posvečevanje deli: 1) Pomnoženje posvečujoče milosti Božje. 2) Novi mašnik dobi posebno milost Božjo, da zamore dolžnosti svojega stanu natanko in s pridom spolnovati. - 78 — 3) Ta zakrament vtisne duši neizbrisljivo zna¬ menje, in zato se ne more več kakor enkrat vredno prejeti. Kaj smo škofom inmašnikom dolžni zavoljo njih svetega stanu? Dolžni smo škofe in mašnike zavoljo njih svetega stanu spoštovati, častiti, ljubiti, jim v vseh duhovnih rečeh pokorni in zavoljo njih truda za naše zveličanje hvaležni biti, in za nje moliti. 7. 0 zakramentu svetega zakona. Kaj je zakrament svetega zakona ? Zakrament svetega zakona je nerazvezljiva zveza, s katero se neoženjen kristjan in neomožena kristjana po postavi vzameta in zaročita, da jima Bog milost da, v svojem zakonskem stanu do smrti bogaboječe živeti, in svoje otroke po kršansko rediti. Kako imenuje sveti apostelj Pavel ta zakrament ? Sveti apostelj Pavel imenuje ta zakrament velik zakrament v Kristusu in v cerkvi, ker pomeni du¬ hovno zvezo Jezusa Kristusa z njegovo cerkvijo. Ali je zakonski stan potreben? Zakonski stan je sploh potreben, da se človeški rod ohrani in množi, ni pa potreben za vsakega člo¬ veka posebej. Brezzakonski ali deviški stan je za posamne popolnejši. Kaj dodeli zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona pomnožuje posvečujočo milost Božjo in dodeli še te posebne milosti: 1) Da zakonska pobožno do smrti skupej živita. 2 ) Da svoje otroke v strahu Božjem redita. - 79 — ¥• O krčanski pra¬ vičnosti« Kateri Sloveli je krčansko pravičen ? Tisti človek je kršansko pravičen, kateri s pomočjo Božje milosti vse zapovedi Božje, ki nas jih je Jezus Kristus učil in vse cerkvene zapovedi rado- voljno in natanko, in zato spolnuje, da bi si Božje dopadajenje pridobil. Kaj je tedaj potrebno h krčanski pravici1 H kršanski pravici je potrebno, da se hudega varujemo in da dobro storimo , to je, da vse studimo in opustimo, kar je zoper Božjo voljo in zoper Jezusov nauk, in da vse ljubimo in storimo, kar je po Božji volji in po Jezusovem nauku. Kaj je hudo ? Pravo edino hudo je greh. Kaj je greh1 Greh je prostovoljno prelomljenje Božje postave. Koliker je grehi Greh je dvojin: 1) podedvani ali izvirni greh; 2) djanski greh. Kaj je podedvani ali izvirni greh? Podedvani ali izvirni greh je tisti greh, ki smo ga od prvih staršev podedvali, ali kateri iz prvih človekov v vse ljudi izvira. — 80 — Katere so kazni izvirnega greha? Kazni izbirnega greha so: smrt, oslabljenje uma, nagnjenje k hudemu, zguba posvečujoče milosti Božje, veliko nadlog in težav. Kaj je djanski greh ? Djanski greh je prelomljenje Božje postave, ki ga človek sam prostovoljno stori. Kako se djanski greh stori ? Djanski greh se stori: z mislimi, z željami, z besedami, z dejanjem, in z odpuščanjem tčga, kar je kdo dolžan storiti. Kakošen razloček je mej djanslcimi grehi ? Mej djanskimi grehi je ta razloček: eni so ve¬ liki ali smrtni, eni pa le mali ali odpustljivi grehi; eni so lastni, eni tuji grehi. Kaj je smrtni greh ? Smrtni greh je veliko prelomljenje Božje postave. Kaj stori, da je greh večji ali ostudnejši ? Kolikor bolj vedoma in prostovoljno kdo kaj hudega stori, in kolikor imenitnejša je zapoved, katero kdo prelomi, toliko večji je tudi njegov greh. Kaj škoduje smrtni greh? Smrtni greh vzame duši duhovno življenje, to je, posvečujočo milost Božjo, in stori človeka Bogu nedopadljivega in večne smrti vrednega. Kateri so odpustljivi ali mali grehi f Odpustljivi ali mali grehi so tisti grehi, s katerimi Božjo postavo le v majhnih rečeh, ali ne prav prostovoljno prelomimo. — 81 — Zakaj smo dolžni se tudi malih grehov varovati ? Dolžni smo se malih grehov varovati: 1) Ker vsak tudi nar manjši greh Boga žali. 2) Ker moramo biti pripravljeni raji vse pretr¬ peti, kakor Boga z nar manjšim grehom razžaliti. 3) Ker mali grehi posvečujočo milost Božjo v nas pomanjšajo, in nas sčasoma v smrtne grehe pripeljejo. Kaj so lastni grehi? Lastni grehi so tisti, ki jih sami storimo. Kaj so tuji grehi ? Tuji grehi so tisti, ki jih sicer ne storimo sami, pa smo krivi, da jih drugi store. Katere so poglavitne vrste djanskih grehov ? Poglavitne vrste djanskih grehov so: poglavitni (naglavni) grehi, grehi zoper svetega Duha, v nebo vpijoči grehi, tuji grehi. Kateri so poglavitni grehi ? Poglavitni grehi so ti: 1) Napuh. 2) Lakom¬ nost. 3) Nečistost. 4) Nevošljivost. 5) Požrešnost. 6) Jeza. 7) Lenoba. Zakaj se ti grehi imenujejo poglavitni grehi ? Ti grehi se imenujejo poglavitni grehi, ker iz vsacega teh grehov veliko druzih grehov izvira. Kateri so grehi zoper svetega Duhal Grehi zoper svetega Duha so ti: 1) Predrzno na Božjo milost grešiti. 2) Nad Božjo milostjo obupati. 3) Spoznani kršanski resnici se ustavljati. 4) Bližnjemu zavoljo milosti Božje nevošljiv biti. — 82 — 5) Do zveličavnega opominovanja otrpneno srce imeti. 6) V nespokornosti trdovratno ostati. Kateri so vnebo vpijoči grehi? V nebo vpijoči grehi so ti: 1) Radovoljni uboj. 2) Mutasti ali sodomski greh. 3) Zatiranje ubožcev, vdov in sirot. 4) Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati. Kateri so tuji grehi? Tuji grehi so ti: 1) V greh svetovati. 2) Grešiti velevati. 3) V drugih greh privoliti. 4) V greh napeljevati. 5) Drugih greh hvaliti. 6) K grehu molčati. 7) Greh pregledati. 8) Greha se vdeležiti. 9) Greh zagovarjati. Ali je že krčansko pravičen, Mor se le hudega varuje ? Kdor se le hudega varuje, še ni kršansko pra¬ vičen, temuč mora tudi dobro delati. Kaj je dobro ? Dobro je, kar je po Božji postavi. Po Božji postavi so pa čednosti in dobra dela. Kolikere so čednosti, katere mora kristjan spolnovati ? čednosti, katere mora kristjan spolnovati, so Božje in djanske čednosti. Katere so čednosti ? Božje čednosti so te tri: Vera, upanje in lju¬ bezen. — 83 Kdaj je človek posebno dolžan te tri Božje čednosti obuditi ? Človek je posebno dolžan te tri Božje čednosti obuditi: 1) Kakor hitro k pameti pride. 2) Večkrat v življenji. 3) V hudi skušnjavi zoper te čednosti in na smrtni postelji. Kako se dajo tri Božje čednosti z besedo obuditi? Tri Božje čednosti se dajo z besedo tako obuditi: Vera. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh, kateri si vse stvaril, kateri vse ohranuješ in vladaš, kateri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se je sin Božji včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem in trdim vse, kar si ti, o Bog ? razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni ozoanovali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog ! večna in neskončna resnica in mo¬ drost, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. O Bog! pomnoži mojo vero. Up anj e. Upam in se zanesem na tvojo neskončno do¬ broto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem zaslužen ji svojega edinor ojenega Sina Jezusa Kri¬ stusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpuščanje mojih grehov, po smrti pa večno izve- ličanje dal, in dodelil, tebe z obličja v obličje gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe po¬ trebne pomoči, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kateri si vsegamogočen, zvest, ne¬ skončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! potrdi moje upanje. — 84 — Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz vsega srca, Čez vse, ker si nar večja dobrota , neskončno popolnoma, in vse ljubezni vreden j ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsega srca, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Ž njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma ljubezen ; po- vikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz srca ljubiti želim, in si to trdno prizadevam , mi je iz srca žal, da sem tebe, svojo neskončno Dobroto, katero čez vse ljubim, tebe, svojega v Stvarnika, Odrešenika in Posvečevalca raz¬ srdil. Žal viije, da■ sem grešil, da sem tebe, svo¬ jega vsegamogoČnega Gospoda , svojega nar boljšega Očeta, razžalil. Trdno sklenem, vse grehe in vse grešne priložnosti zapustiti, storjene grehe Čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojega otroka, in dodeli mi milost ta svoj sklep dopolniti. Prosim, te po ne¬ skončnem zasluŽenji tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in IzveliČarja Jezusa Kristusa. Amen. Katere so poglavitne djanslce čednosti ? Poglavitne djanslce čednosti so te: 1) Modrost. 2) Zmernost. 3) Pravičnost. 4) Srčnost. Katere čednosti so poglavitnim grehom nasproti? Poglavitnim grehom so te čednosti nasproti: 1) Ponižnost je napuhu nasproti; 2) dobrotljivost lakomnosti; 3) čistost nečistosti; 4) ljubezen nevoš- Ijivosti; 5) zmernost požrešnosti; 6 potrpežljivost jezi; 7) gorečnost lenobi. — 85 - Katere dolžnosti je Jezus Kristus posebno priporočal? Jezus Kristus je te dolžnosti posebno priporočil : 1) Nar prej Božjega kraljestva in njegove pra¬ vice iskati. 2) Sam sebe zatajevati. 3) Svoj križ nositi. 4) Za Kristusom hoditi. 5) Krotalt in ponižen biti. 6) Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, _ kateri nas sovražijo ; moliti zanje, kateri nas žalijo in pre¬ ganjajo. Katere čednosti je Jezus Kristus na gori učil ? Jezus Kristus je te čednosti na gori učil : 1) Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2) Blagor krotkim ; ker zemljo bodo posedli. 3) Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo. 4) Blagor njim, kateri so pravice lačni in žejni ; ker nasiteni bodo. 5) Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli. 6) Blagor njim, kateri so čistega srca; ker Boga bodo gledali. 7) Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo ime¬ novani. 8) Blagor njim, kateri zavoljo pravice preganjanje trpe; ker njih je nebeško kraljestvo. Kaj so dobra dela kristjanova? Dobra dela kristjanova so taka dela, katera so Bogu dopadljiva, in kristjanu, ki jih opravlja, za¬ služna za večno življenje. Ali so dobra dela k izveličanju potrebna ? Dobra dela so k izveličanju potrebna; ker vera brez dobrih del jo mrtva. — 86 — Ali more človek iz lastne moči dobra dela opravljati? Dobrih del, kakoršne so k izveličanju potrebna in pri Bogu zaslužena, Človek ne more iz lastne moči, ampak le s pomočjo milosti Božje opravljati. Kaj si zasluzimo z dobrimi deli? Z dobrimi deli si zaslužimo: 1) Pomnoženje po¬ svečujoče milosti Božje; 2) večno in časno plačilo, ki ga je Bog iz same milosti tistim obljubil, ki dobro delajo. Kako morajo biti dobra dela opravljena? Dobra dela, da bodo Bogu dopadljiva in nam zaslužna, morajo biti opravljena: 1) V stanu milosti Božje. 2) Prostovoljno. 3) Iz ljubezni do Boga. Katera so nar imenitnejša dobra dela? Nar imenitnejša dobra dela so: 1) Moliti. 2) Po¬ stiti se. 3) Vbogajme dajati. Katera so telesna dela usmiljenja? Telesna dela usmiljenja so ta: 1) Lačne nasito- vati. 2) Žejne napajati. 3) Popotnike sprejemati. 4) Nage oblačiti. 5) Bolnike obiskovati. 6) Jetnike reše¬ vati. 7) Mrliče pokopavati. Katera so duševna dela usmiljenja? Duhovna dela usmiljenja so ta: 1) Grešnike svariti. 2) Nevedne učiti. 3) Dvomljivim prav sveto¬ vati. 4) Žalostne tolažiti. 5) Krivico voljno trpeti. 6) Razžalnikom iz srca odpustiti. 7) Za žive in mrtve Boga prositi. Kateri so evangeljski svetje? Evangeljski svetje so ti trije: 1) Radovoljno uboštvo. 2) Vedno devištvo. 3) Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem. — 87 — O štirih poslednjih rečeh. Katere so štiri poslednje reši? Štiri poslednje reči so: 1) Smrt, 2) sodba, 3) pekel, 4) nebesa. „V vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reši, in vekomaj ne bos grešil. 1 ' Sir. 7, 40. 1) 0 smrti. Kaj je smrt? Smrt je ločitev duše od telesa. Ali morajo vsi ljudje umreti? Vsi ljudje morajo umreti. „Ljudem je odločeno enkrat umreti Hebr. 9, 27. Od kod pride, da mora vsak Slovele umreti? Da mora vsak človek umreti, pride po grehu? ki sta ga bila prva človeka v raji storila. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bilo tudi naše telo neumr- joče. Smrt je plačilo za greh. „Po enem člo¬ veku je prišel greh na svet in po grehu smrt, in tako je nad vse ljudi smrt prišla, ker so vsi v njem gre¬ šili." Kimlj. 5, 12. Ali vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli? Ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli; to le sam Bog ve, „Ob, uri, ki je ne veste, bo Sin Človekov prišel Mat. 24. 44. Zakaj nam ni Bog razodel , kdaj, kje , in kako bomo umrli ? Bog nam ni razodel dneva in ure naše smrti, da bi bili za smrt vedno pripravljeni. „Cujte, ker ne veste ne dneva ne ure.“ Mat. 25, 13. Kako moramo za smrt vedno pripravljeni biti? Vedno se moramo greha skrbno varovati in — 88 - dobra dela delati, da nas smrt nikoli nepripravljenih ne najde. Kalcošna je smrt pravičnih ? Smrt pravičnih je srečna. „Draga je pred Go¬ spodovim obličjem smrt njegovih svetih,“ Ps. 115, 15. Kahošna je smrt grešnikov ? Smrt grešnikov je silno strašna. „Smrt grešnikov je silno huda 11 Ps. 33, 22. 2) 0 nenmrjočnosti človeške duše. Kaj se pravi: človeška duša je neumrjoča? Človeška duša je neumrjoča, se pravi: Člo¬ veška duša ne bo nikoli umrla, temuč bo, tudi po smrti telesa še, vekomaj mislila in želela, vekomaj Živela. „Prah se povrne v svojo prst, iz katere je bil, in duh se vrne k Bogu, ki ga je bil dal . 11 Prid. 12, 7. S katerimi besedami je Jezus to povedal, da je človeška duša neumrjoča? Ko so bili Jezusovi učenci žalostni, da bodo mogli zavoljo njegovega uka grozno veliko trpeti, jim je Jezus rekel: , Ne bojte se njih, kateri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tisteaa , kateri more dušo in telo poaubiti v pekel . 11 Mat. 10, 28. Kaj nam pomaga vediti, da je naša duša neumrjoča ? Ker je ^naša duša neumrjoča, bodimo pokojni in veseli, če nam tudi starši, bratje, sestre, do¬ brotniki odmrjejo, ali tudi, če se nam smrt bliža: nikar preveč ne žalujmo, saj le samo telo umrje, duša pa ne, ona vekomaj živi. . Ondi pri Bogu se bomo zopet videli. — 89 K čemu naj nas spodbuda misel, da je naša duša nenmrjoca? Ta misel naj nas spodbada, da posebno za svojo dušo skrbimo, in si prizadevajmo vedno boljši in svetejši biti. „Kaj pomaga Človeku če ves svet pri¬ dobi, svojo dušo pa pogubiP 1 Mat. 16, 26. 3) 0 posebni sodbi. Kaj se zgodi z dušo vsaeega človeka precej po njegovi smrti ? Duša vsaeega človeka je precej po njegovi smrti sojena. ,, Ljudem je odločeno enkrat umreti, po tem pa sodba. li Hebr. 9, 27. Kako se pravi tej sodbi precej po smrti? Tej sodbi precej po smrti se pravi posebna sodba, ker je vsaka duša posebej sojena. Po čem bo Iiog ljudi sodil ? Bog bo ljudi sodil po vsem, kar so v svojem življenji na zemlji dobrega ali hudega mislili, želeli, govorili in storili, ali kar so dobrega opustili. „Vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim , da slehern prejme v svojem telesu , kakor je storil ali dobro ali hudo.“ 2. Kor 5, 10. Kaj nam pomaga vedeti, da bodemo precej po smrti sojeni? Ce nas ljudje po krivem sodijo, ali če se nam hudo godi, bodimo pokojni; zakaj precej po smrti se bo pri Božji sodbi pravica skazala; in vse trp¬ ljenje se bode v veselje spremenilo. K čemu naj nas spodbada misel v posebno sodbo ? Misel v posebno sodbo naj nas spodbada, po Jezusovih naukih stanovitno živeti, ker nas ne bo tako sodil, kakor ljudje mislijo ali govore, ampak po svoji sveti besedi in po svojih zapovedih. „Be- seda, katero sem govoril, ona qa bo sodila poslednji dan.“ Jan. 12, 48. 90 — Kam je duša pri posebnej sodbi obsojena? Kamor si je zaslužila, ali v vice ali v pekel, ali pa v nebesa. 4) O vicah. Kaj so vice ? Vice so kraj, kjer duše trpe časne kazni. Katere duše so obsojene v vice? V vice so duše tistih ljudi obsojene, kateri sicer v milosti Božjej umrjo, pa imajo vender še male grehe nad sabo, in kateri se svojih grehov v življenji še niso dosti spokorili. „Niš omadezvanega ne pojde v nebeško kraljestvo .“ Razod. 21, 27. Kakošno trpljenje imajo duše v vicah? Duše v vicah posebno zato veliko trpč, ker neizrečeno hrepene Boga gledati in večno vživati, pa ga vendar le ne morejo; vrh tega imajo tudi še drugo trpljenje, katero jim je Božja pravica naložila. Doklej ostanejo duše v vicah? Duše ostanejo v vicah, dokler se popolnoma ne očistijo; ker nič nečistega ne more iti v nebeško kraljestvo. Kako moremo dušam v vicah pomagati ? Dušam v vicah moremo pomagati: 1) Z da¬ ritvijo svete maše, 2) z molitvijo, 3) z drugimi do¬ brimi deli, 4) z odpustki. „Sveta in dobra, je misel za mrtve moliti , da bi bili grehov rešeni. 11 2. Mak, 12, 46. Ali smo dolžni dušam v vicah pomagati ? Dolžni smo, sploh vsem dušam v vicah poma¬ gati, že iz ljubezni, s katero smo ž njimi skle¬ njeni; posebno pa smo to iz hvaležnosti dolžni svojim staršem, bratom in sestram, prijatlom in do¬ brotnikom. — 91 — K čemu naj nas spodbada misel, da so vice ? Ta misel naj nas spodbada, da se varujmo tudi malih grehov, ker tudi take Bog strahuje, in poko¬ rimo se tukaj storjenih grehov, da ne bomo za nje v vicah trpeli. 5) 0 vstajenju. Kaj se, bo zgodilo sodnji dan s človeškimi trupli? Sodnji dan bodo trupla vseh ljudi iz zemlje vstala in se svojimi dušami se zopet sklenile. „Prišla bo ura , ob kateri bodo vsi, ki so v grobih, slišali glas Birni Božjega. In bodo prišli, kateri so dobro delali, v vstajenje Življenja, kateri so pa hudo delali, v vsta¬ jenje obsojenja.“ Jan. 5, 28. 29. Kalcohia bodo telesa pravičnih po vstajenji ? Telesa pravičnih bodo po vstajenji nestrohljiva, neumrjoča, častitljiva, duhovna, Jezusovemu ča¬ stitljivemu telesu podobna. „Seje se v trohljivosti, vstalo bo v netrohljivosti; seje se v nečasti, vstalo bo v časti; seje se v slabosti, vstalo bo v trdnosti ; seje se živalsko telo, vstalo bo duhovno telo . 11 1. Kor. 15, 42, — 45. „Jezus Kristus bo spremenil naše revno telo, ker ga bo upodobil svojemu Častitljevemu telesu.“ Fil. 3, 21. Kakošna bodo telesa hudobnih po vstajenji ? Telesa hudobnih bodo po vstajenji ostudna, po¬ gubljena, v večni ogenj namenjena. „Glejte! skriv¬ nost vam povem: Vsi bomo sicer vstali, toda spre¬ menjeni ne bomo vsi. li 1. Kor. 15. 51. Kaj nam pomaga vedeti, da bomo od mrtvih vstali? Ko vemo le to, bodimo pokojni in veseli. Slabo sicer je zdaj naše telo, umrje, pride v grob in strohni; pa ne bojmo se tega preveč, saj bo zopet vstalo, in če sveto živimo, bo častitljivo vekomaj. — 92 — K čemu naj nas spodbuda misel, da bomo od smrti vstali ? Ta misel naj nas spodbada, da spoštujmo svoje telo; nikoli nič hudega, vselej pa le dobro ž njim delajmo, zlasti si pa prizadevajmo vedno sramožljivi in čisti biti. 0) O poslednji sodbi. Kdo bo sodnji dan prišel soditi? Jezus Kristus bo sodnji dan v oblakih neba z veliko močjo in častjo prišel in bo vsem ljudem očitno oznanil, kaj so dobrega ali hudega storili, in kakošno povračilo zaslužijo. Kaj nas uči Jezus sam od svojega druzega prihoda na zemljo ? Jezus je rekel sam o sebi (Mat. 25, 31—46.): „Kadar pride Sin Človekov v svojem veličastvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega veličanstva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih bo narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico , kozle pa na levico. Takrat poreče Kralj tistim, kateri bodo na njegovi desnici: Pridite, blagodarjeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od za¬ četka sveta. Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti; žejin sem bil , in ste mi dali piti ; tujec sem bil, in ste me pod streho vzeli ; nag sem bil , in ste me oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali! v ječi sem bil , in ste k meni prišli Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili ? Kdaj smo te videli tujega , in smo te pod streho vzeli? ali na- zega in smo te oblekli? Ali kdaj smo te videli bol¬ nega, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In Kralj bo odgovoril in jim rekel: Resnično vam povem, kar *te storili kateremu teh mojih nar manjših bratov, ste meni storili! — 93 — Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na levici: Poberite e spred mene, prekleti! v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom. Zakaj lačen sem bil, in mi niste dali jesti; žejin sem bil, in mi niste dali piti; tuj sem bil, in me niste pod streho vzeli; nag sem bil. in me niste oblekli; bolan in v ječi sem bil, in me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega , ali tujega, ali nazega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli ? Takrat jim bo odgovoril , rekoč : Resnično vam povem, kar niste storili kateremu teh nar manjših, tudi meni niste sto¬ rili ! In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje . 11 Kako pravimo tej sodbi? Tej sodbi pravimo poslednja, vesoljna, očitna sodba, ker bodo poslednji dan, konec sveta, vsi ljudje skupaj in očitno sojeni. Ali vemo dan in uro poslednje sodbe? Le sam Bog ve dan in uro poslednje sodbe, nihče drugi, še angeli v nebesih ne. Kaj nam pomaga vedeti, da je poslednja sodba? Ker vemo, da je poslednja sodba, bodimo po¬ kojni in veseli. Če ljudje slabo o nas govore, dasi- ravno smo nedolžni, ali če se nam dobro s hudim- povračuje; nič ne marajmo, le stanovitno delajmo dobro, saj bode sodnji dan naša nedolžnost razodeta, in vse še tako skrita dobra dela bodo očitna. K čemu naj nas spodbuda misel, da je poslednja sodba? Ta misel naj nas spodbada, da na 'skrivnem radi dobro delajmo, posebno zapoved kršanske lju¬ bezni vselej natanko spoluujmo in nikdar nič hudega ne storimo, ko bi nas tudi noben človek ne videl, — 94 zakaj sodnji dan bodo vse še tako skrita hudobna dela razodeta. 7) 0 nebesih. Kaj so nebesa? Nebesa so srečno prebivališče svetnikov, kjer se Bog svojim zvestim služabnikom z obličja v ob¬ ličje razodeva, in je on sam njih neizrečeno veliko plačilo. Kdo pride v nebesa ? V nebesa pride, kdor v milosti Božjej umrje in za storjene grehe ali v tem ali v unem življenji (v vicah) zadosti. Ali je nebeško veselje veliko ? Nebeško veselje je neizrečeno veliko. „Oko ni videlo, uho ni slišalo, in v srce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kateri ga ljubijo .“ 1, Kor. 2,9. Kaj vemo iz Jezusovega nauka o nebeškem veseljul O nebeškem veselju vemo: 1) Izvoljeni bodo Božje lastnosti in Božjo voljo v nebesih veliko bolj popolnoma, kakor tukaj na zemlji, spoznali in se zavoljo tega spoznanja močno veselili: z obličja v obličje bodo Boga gledali, ljubili in vživali. „Blagor njim, kateri so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali. 11 Mat. 5, 8. „Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo videli, kakorŠen je. lt 1. Jan. 3, 2. 2) Izvoljeni ne bodo imeli v nebesih nobene, tudi nar manjše težave ali zopernosti ne. „Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smrti ne bo več, tudi ne bo več ne Žalovanja, ne vpitja, ne bolečine: ker poprejšnje je minulo “ Raz. 21, 4. 3) Izvoljeni se bodo tudi zavoljo vsega tega, kar so na zemlji dobrega storili, neizrečeno veselili, in bodo zmiraj dobro in mirno vest imeli. „Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjo; zakaj njih dela za njimi gredo.“ Raz. 14, 13. — 95 4) Jzvoljeni bodo v neizrečeno veseli družbi, pri Bogu, pri Jezusu, pri Materi Božji, pri angelih in svetnikih. ,, Pristopili ste k mestu živega Boga , k nebeškemu Jeruzalemu , in k množici veliko tisoč an¬ gelov , k cerkvi prvencev , kateri so zapisani v nebesih, in k Bogu, sodniku, in k duhovom popolnoma pra¬ vičnih, in k Jezusu, sredniku nove zaveze Hebr. 12, 22—24. 5) Izvoljeni bodo neizrečeno izveličanje vekomaj Vživali. „ Pravični pojdejo v večno življenjeJ Mat. 25, 46. Ali bodo v nebesih vsi izvoljeni enako veselje imeli ? V nebesih ne bodo vsi izvoljeni enacega veselja imeli. Če je kdo tukaj več dobrega storil, bo tudi večje njegovo plačilo in veselje v nebesih. „Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel.“ 2. Kor. 9, 6. Kaj se učimo iz nauka o nebeškem veselju ? Iz tega nauka se učimo: 1) Da moramo vse nad¬ loge in zopernosti tega življenja voljno trpeti, ker „trpljenje sedanjega časa se ne da primeriti prihodnji časti, katera bode nad nami razodeta. 11 Rim. 8, 18. 2) Da moramo Božje zapovedi vselej radovoljno in natanko spolnovati, ko bi ravno mogli za to kaj trpeti, ker za stanovitnim bojevanjem pride večno pla¬ čilo. „Ildor obstoji do konca, bo izveličan.“ Mat. 10, 22. 8) O peklu. Kaj je pekel ? Pekel je strašni kraj, kjer pogubljeni veko- mej trpe. Kdo pride v pekčll V pekel pride, kdor v smrtnem grehu umrje. — 96 Kcikošno trpljenje je v peklu ? Neizrečeno strašno trpljenje je v peklu: 1) Pogubljeni s strahom in trepetom v Boga, svojega pravičnega sodnika mislijo in so spred Bož¬ jega obličja zavrženi. ,, Poberite se spred mene, pre¬ kleti! v večni ogenj. 11 Mat. 25, 41. 2) Huda vest jih zmeraj peče. „Njih črv ne umrje. 11 Mark. 9, 43. 3) So v družbi hudobnih in zavrženih duhov. ,,Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom .“ Mat. 25, 41. 4) Še veliko druzega hudega na duši in na telesu bodo trpeli, kar sveto pismo primerja z neugasljivim ognjem in s temnim krajem, kjer je jok in škripanje z zobmi. „Njih ogenj ne ugasne. 11 Mark. 9, 47. ,, Pah¬ njeni bodo v vnanjo temd; ondi bo jok in Škripanje z zobmi.“ Mat. 18, 12. 5) Vse to trpljenje bodo vekomaj trpeli, to je, brez vsega konca, brez upanja kacega polajška ali odrešenja. ,, Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj. 11 Mark. 9, 43. Kaj naj premišljevanje peklenskega trpljenja pri nas opravil Neizrečeno veliko in večno peklensko trpljenje naj nam da spoznati, kako „strašno je pasti v roke živega Boga 11 . (Hebr. 10, 31.), in naj nas odvračuje od vsega hudega, ko hi nam bilo tudi še tolikanj prijetno, ker grešno veselje mine. za njim pa pride večno trpljenje.