ROV 
V SLOVENIJO 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 6. novembra 2008 • Leto XVIII, št. 45 
Premiera v rojstnom kraji sv. Martina 

Latinska meša in slovenski koncert v Somboteli pa v Monoštri 

Slovenski mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba v Italiji je 
25. oktaubra oprvim spejvo v cerkvi sv. Martina v Somboteli pri meši (obredno) Latinsko mešo sv. Martina, avškega zavetnika. Zbor Hrast deluje v okviri drüštva, šteri se ranč tak imenüje Hrast (rast). Od 1985. leta mau je zborovodja Hilarij Lavrenčič. Največkrat spejvajo slovenske pesmi. Zvün domanji nastopov je zovejo v Slovenijo, Avstrijo in na Hrvaško. Nejdavnik so svetili 40. oblejtnico, vödali svoj najnovejši CD in dobili v Sloveniji Galusovo značko. Mešo o sv. Martini je napiso slovenski skladatelj (zeneszerző) Štefan Mauri, šteri živi v vesi Avče pri Kanalu v Sloveniji (paulek italijanske grajnce), gde je patron cerkve tö sv. Martin. Oprvim so mešo spejvali kak koncert 4. julija letos v Toursi na Francuskom. Tisti den sta prišla dva mladiva – francuski Nicolas Francois in madžarski Dániel Márky – v te varaš, gde je biu sv. Martin püšpek. Od Sombotela sta romala – pejški pa s piciklinom – 1800 kilomejtarov po Evropski kulturni poti svetega Martina. 
Martinovo latinsko mešo je zbor spejvo v monoštrski katoliški cerkvi v nedelo, 25. oktobra. Mešo je darüvo v slovenskoj rejči generalni vikar in kancler murskosoboške püšpekije msgr. 
Franc Režonja. 
Po meši je v Somboteli in Monoštri spejvo operni pevec Zdravko Perger kantato Štefana Maurija – Sabla, štera tala. Na gosli je igrala Katarina Jurca, na orgole je igro Gregor Klančič. 



Za kantato so bile napisane najprva reči. V slovenskoj rejči ji je napiso Evgen Bavčar, (h)irešnji pisateu, filozof in fotograf. Nej je samo zatok poznani po cejlom svejti, ka lejpe kejpe dela, liki zatok tö, ka tak fotografira, ka nika ne vidi, je slejpi. 12 lejt je biu star, gda je oslepno. Tak se je včiu tadale eške na univerzi tö, pa je grato zgodovinar, filozof in pisateu. Skladatelj Štefan Mauri pravi, ka slejpi človek vidi bole glopko kak mi, šteri vidimo. Zatok je znau tak lejpe reči napisati o svetom Martini, šteri rečam je un z veseldjom napiso muziko, kantato. Reči Evgena Bavčara nutpokažejo živlenje svetoga Martina. Martin se je naraudo v rimski Savariji, gde ma je biu oča sodački prejdjen, zatok je mogo un tö za sodaka titi. Kak rimski sodak je srečo nagoga kaudiša, šteroga je zeblo. Martin je s svojo sablo vkrajvrezo en tau svojoga plašča in dau kaudiši. Te kaudiš pa je biu sam Jezoš. Zato pa je Martin püsto sodačijo, pa je odišo domau v Savarijo, gde je krsto svojo mater. Po krščansko je živo, srmakom, betežnikom pomago in čüde delo. Gda so ga steli za püšpeka vöodebrati, pa se je skriu med gosi. Gosi so kričale, je mogo naprej priti in püšpek gratati. Sveti Martin je biu dobroga srca. Ka je emo, s tistoga drügim tö dau. Zatok je simbol solidarnosti. Evropska kulturna paut svetoga Martina vodi od Sombotela do Toursa na Francuskom prejk Slovenije in Italije. Po pauti se prauškarge stavijo v vesnicaj in varašaj pri cerkvaj svetoga Martina in se spoznavajo. Tak leko narodi vküper živijo v meri in pomagajo eden drügomi, če poznajo eden drügoga kulturo. Za toga volo se organizirajo takše meše in koncerti, kak so bile 25. in 26. oktaubra v Somboteli in Monoštri. Organizatori so bili: Rafaelova družba (predsednik Lenart Rihart) in Kulturno društvo poslanstvo sv. Martina v Ljubljani (predsednica Jasmina Arambašič), cerkev svetoga Martina v Somboteli in katoliška cerkev v Monoštri, Slovenska samouprava v Somboteli, Slovenska samouprava v Monoštri-Slovenskoj vesi, Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. 

Marija Kozar 
2 


Tišina, Petanjci: Ustanova doktor Šiftarjeva fundacija 


GORIČKO – NA ZELENEM OTOKU PRESAHLEGA MORJA IN HRAM 
PROUČEVANJA IN ZNANJA

Ustanova dr. Šiftarjeva funda-vij so: Stanka Dešnik (Živeti sameznih vsebinskih sklopov, in poenostavljeno: knjiga je denimo za organizacijo simpocija ima ob ostalih nalogah v z naravo in ustvarjalnostjo -posebni del s predstavitvijo tako nabita s podatki, da jo zijev in drugih srečanj, tudi lisvojem programu tudi priprav-ljudi), Branko Kerman (Sle-naravne in kulturne dediščine bo bralec prisiljen vzeti v roke kovnih razstav, pisarne za razljanje in izdajo zbornikov, tako di davnih prednikov), Metka ter drugih znamenitosti po ob-večkrat, da se bo seznanil z du-iskovalno delo so v nadstropju. tistih, v katerih so zbrani refe-Fujs (V valovih zgodovine), činah. Temeljnih orisov je šest: hovnim bogastvom, ki ga ob-V novo zgradbo bo prenešena 
1. geografsko-krajinski oris go-kroža, in kmalu spoznal, kako bogata knjižnica pokojnega dr. vori o geološki sestavi zemlje, malo pozna neposredno okolje Vaneka Šiftarja. Direktor ZRC življenskem okolju in kulturni krajini; 2. arheološki oris informira o arheoloških najdiščih na območju Krajinskega parka Goričko in značilnostih na terenu; 3. zgodovinski oris predstavlja pomembne dogodke iz politične, družbeno-ekonomske in upravne preteklosti pokrajine ter njenih prebivalcev; 4. umetnostnozgodovinski oris prinaša pregled umetnostnih spomenikov od romanike do novejšega časa in izpostavlja tiste ustvarjalce, ki so zaznamovali ta kulturni prostor; 5. slovstvenozgodo
rati z mednarodnih znanstve-Janez Balažic (Umetnostnoz-vinski oris prikazuje pomembnih srečanj, kakor tudi izvirnih godovinski odtisi), Franci Just ne osebnosti in njihova dela publikacij. Med najnovejšimi je (»poslünte, gda esi prosim vas, ter okolje, čas in razmere, v ka-in nekoliko širši, gorički pros-SAZU, dr. Oto Luthar, je ob otGoričko – na zelenem otoku gospoda...«), Jelka Pšajd (Tep-terih so živeli in ustvarjali; 6. tor, iz katerega izhaja prek 40 voritvi poudaril tudi pomembpresahlega morja – vodnik sije, pütre, kropnjače, pa dobre etnografski oris pa predstavlja ustvarjalcev različnih smeri. no vlogo prejšnjega predsednipo znamenitostih z območja domače pogače), sledi Krajev-zlasti ljudsko izročilo, narodne ka SAZU, akademika Boštjana Krajinskega parka Goričko. ni kažipot z občinami in kraji: pesmi, šege in navade, vezane Pot znanosti iz Ljubljane v Žekša, ki je sodeloval pri nasta-Po tem, ko so knjigo predsta-Cankova, Rogašovci, Kuzma, na delo in pomembne dogod-Prekmurje janju Raziskovalne postaje Previli na Tišini, so na Šiftarjevi Grad, Puconci, Gornji Pet-ke v osebnem in družbenem Na Vrtu spominov in tovarištva, kmurje in prišel tudi na njeno domačiji na Petanjcih, v Vrtu rovci, Šalovci, Hodoš/Hodos, življenju. ki ga je na svoji domačiji na Pe-otvoritev. spominov in tovarištva, odprli Moravske Toplice, Kobilje in Goričko – Na zelenem otoku tanjcih zasnoval pokojni dr. Va-Raziskovalnapostajajenedvom-Raziskovalno postajo Znan-Dobrovnik/Dobronak. Na na-presahlega morja je po obsegu nek Šiftar, je uresničena blizu no velika pridobitev za širši postvenoraziskovalnega centra slovnici je največja graščina na skromna knjiga priročnega 10 let stara ideja o prekmurski murski, in zakaj ne tudi za po-Prekmurje. Z izvirnima in Slovenskem, grad pri Gradu, formata: 136 strani, po vsebi-Raziskovalni postaji Znanstve-rabski prostor. Njen pomen je pomembnima dogodkoma je na zadnji strani pa pozvačin ni in uporabni vrednosti ena noraziskovalnega centra, ki ga potrebno videti v širšem kon-Ustanova dr. Šiftarjeva funda-– Laci Kovač iz Števanovec. V najbogatejših, kar jih je izšlo v pri Slovenski akademiji znano-tekstu znanstvenoraziskovalcija počastila tudi 31. oktober, notranjosti ščitnih ovitkov sta zadnjih letih v Prekmurju. Je sti in umetnosti vodi prekmur-nega dela, sodelovanja in povedan reformacije. splošni zemljevid in zemljevid daleč od tega, da bi bila – zgolj ski rojak, zgodovinar, prof. dr. zovanja. V Lendavi ima Inštitut Akademik dr. Anton Vratuša, naravnih in kulturnih zname-– turistični vodnik, a je tudi to; Oto Luthar. O raziskovalni pos-za narodnostna vprašanja razki je pred nekaj več kot dvema nitosti. ni po obsegu široko zastavljen taji, kakršnih je že nekaj v Slo-iskovalca dr. Attilo Kovácsa, v letoma dal pobudo za pripravo Vodniku na pot, dr. Anton Vra-zbornik pomebnih vsebin iz veniji, so se začeli pogovarjati Murski Soboti je več ustanov, v vodnika po Krajinskem parku tuša: »Oblikovalci vodnika preteklosti, sedanjosti in zazrt leta 1996, ko je živel dr. Vanek katerih delajo uspešni raziskoGoričko, je na predstavitvi na smo se trudili, da bi sicer zah-v prihodnost – a je tudi to; ni Šiftar, profesor na mariborski valci (vsi, ki so v vodniku in še Tišini povedal, da je publikaci-tevna strokovna spoznanja o fotomonografija Krajinskega pravni fakulteti in izobraženec, drugi), v Porabju ni stalnega ja »opomnik o zakladih, ki jih naravni in kulturni dedišči-parka Goričko, toda po množi-ki si je prizadeval za razvoj Prek-organiziranega proučevanja ima gorička zemlja«, in dodal, ni občin z območja Krajin-ci izjemnih fotografij je lahko murja, in bil eden redkih, ki se narodnostnih vprašanj, kot je »da ne sme zastarati, ampak skega parka Goričko bralcem tudi to. Če bi se zdaj dotaknil je zavzemal za sodelovanje s Slovenski raziskovalni inštitut mora doživljati ponatise z no-predstavili, kolikor je mogoče zgolj enega vsebinskega sklo-Porabjem, s Slovenci na avstrij-v Trstu ali Znanstveno-raziskovostmi, ki se bodo zgodile v poljudno in berljivo.« Kot za-pa, bi lahko za poglavje, ki skem Štajerskem in z Gradiš-valni inštitut v Celovcu, in tako desetih goričkih občinah«. Ob nimivost naj omenim, da so v predstavlja književnost, rekel, čansko v Avstriji. Do sedaj so ni zadržkov, da v naslednjih leakademiku Antonu Vratuši sta vodniku nekatera nova, doslej da vodnik ni namenjen tistim, za gradnjo in opremo razisko-tih ne bi bilo več proučevanja urednika Franci Just in Franc neobjavljena spoznanja, deni-ki bi se učili o pesnikih, pisatel-valne postaje porabili 350 tisoč med Slovenci na Madžarskem Kuzmič, fotografije pa je pri-mo z umetnostnozgodovinske-jih, prevajalcih in dramatikih, evrov. Del denarja so zbrali z in avstrijskem Štajerskem – z speval Miško Kranjec. Vodnik ga področja, recimo o rotundi lahko pa je tudi to, kajti kakor donacijami posameznikov. Za ustreznim dogovorom in so-so v 3 tisoč izvodih natisnili, v Selu, je na predstavitvi pove-avtorji drugih vsebin se je začetek sta zaposleni mladi delovanjem v tem, panonskem po oblikovni in grafični pri-dal mag. Janez Balažic. Franci Just potrudil in napisal raziskovalki Ivanka Huber in prostoru, h kateremu je popravi Ateljeja za črko in sliko, Publikacija ima dva osnovna strnjen pregled goričke literar-Klaudija Sedar. memben delež prispeval tudi v Eurotrade Printu. vsebinska dela, in sicer – sploš-ne ustvarjalnosti od leta 1774 Poslopje je sodobno projektira-pokojni dr. Vanek Šiftar. Avtorji posameznih pogla-ni del s temeljnimi orisi po-do danes. Rečeno praktično no: v pritličju je večji prostor, Ernest Ružič 


Porabje, 6. novembra 2008 

3 



Velki plani Državne 
slovenske samouprave 

Staro župnišče na Gorejnjom Seniki so pred več kak desetimi lejti odali. Küpec je bila družina Nagy, štera je iz župnišča gostišče vönapravila pa sobe vödavala za turiste. Zdaj so si tak zmislili, ka tadale nedo delali pa zidino odajo. V taum župnišči je sploj dosta taše opreme (berendezés), štera je ešče od župnika Janoša Kühara tam ostala. Velka škoda bi bila, če bi tau pá drugomi v roke prišlo. Zato si je Državna slovenska samouprava tak zmislila, ka de probala zidino pa opremo dojküpti. Zaka pa kak se tau leko uresniči, od tauga sam spitavo Martina Ropoša, predsednika Državne slovenske samouprave. 
• Martin, kak se je rodila ta ideja? 
»Gda smo informacije dobili, ka je tau staro župnišče na prodajo 
-tau je bilau že dvej leta nazaj 
-te je prišla ta miseu. Pa že te smo se na občnom zbori naše organizacije tak odlaučili, da bi v starom farofi dobro bilau edno slovensko zbirko vönaprajti. Pa zavolo toga bi dobro bilau, če bi Državna slovenska samouprava leko küpila tau stavbo. Že na začetki smo probali tau strokov
no pripraviti, pri tejm je nam pomagala etnologinja Marija Kozar Mukič. Tau je nam zatok bilau važno, ka do tega mau je že več taši prostorov bilau vönapravleni na starom župnišči, gde so bile začasne in stalna razstava tö. Zvün toga, tej prostori bi dobri bili zatau tö, ka bi leko meli jezikovne tabore za deco, likovno kolonijo pa lončarski tabor. Slovenci nejmamo eške raziskovalnoga centra, ta zidina bi zatau tö dobra bila. Glavno je 

eške tau, ka lastnik (tulajdonos) staro opremo, ka je že več kak staupetdeset lejt stara in je povezana z Janošom Küharom, pa dosta tašoga tö, ka je povezano z nami Slovenci, pisti v stavbi. Če se tau uresniči, pa de župnišče našo, te eške tisto porabsko zbirko tö nazaj leko pripelamo, ka je zdaj v Mohači v muzeji. Sedanji lastniki so že od začetka mau na tem bili, naj té vrejdnosti, ka so v stavbi, pridejo nazaj k Slovencom.« 
• Kak se šestdeset milijaunov forintov vöplača, ka za tau zidino prosijo? 
»Gda smo že konkretno znali, kelko penez prosijo, te smo začnili iskati rešitve. Na začetki smo eške nej znali, kak leko do pejnez pridemo, dapa bili smo optimisti. Gnauk so tau kučo vidli tisti lidgé tö, šteri takpovedano majo kompetenco, ka naše plane finančno leko podprejo. Oni so se vsi strinjali, ka je tau dobra ideja, pa dobro bi bilau, če bi se tau nej zgibilo. Tak smo te cejlo dokumentacijo poslali na Urad predsednika vlade. Potem je ta ideja kak predlog prišla pred madžarsko-slovensko manjšinsko mešano komisijo. Omenjena je bila na skupni seji vlad tö, gde so se tak odlaučili, ka je tau taša ideja, ka bi go vrejdno bilau finančno podpirati. Mi smo sprvoga probali, da bi denar dobili v ednoj vsoti (egy összegben). Tau bi dobro bilau za nas, pa za prodajalca tö. Na žalost, tau se je nej posrečilo, zato ka telko pejnez smo nej dobili, samo petnajset milijaunov.« 
• Ka ste te delali? 
»Mejsec dni nazaj se je pokazalo, da je eške edna možnost prejk europski razpisov. (Evropski sklad za regionalni razvoj, Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013.) Tau je eden velki projekt, ka ga Andreja Kovač dela prejk Razvojne agencije Slovenska krajina. Te projekt de za cejlo Porabje. Več točk ma, pa med tejmi točkami je edna ta zbirka, ta zidina. Glavno je tau, da smo leko prepričali (meggyőztük) lastnike, ka so v tau nüt šli. Te projekt je trbelo do 30. oktobra nütdati, pa dočas nam je trbelo z lastniki podpisati predpogodbo. Če bi se nej mogli z lastniki pogoditi pa podpisati predpogodbo, te bi projekt tak, kak je najprva biu vözmišleni, nej mogli izpelati. Tü smo meli težave, zato ka je vsakši probo 
-tak prodajalci kak mi, küpci 
-svoje garancije nutsprajti v pogodbo. Znamo, ka se samo drugo leto aprila zvej, če so naš projekt pozitivno sprejeli. Dapa ka je te, če nej? Drugo je pa tau, ka nišo garancijo smo mi tö mogli dati, ovak bi nej bilau predpogodbe. Gda se predpogodba podpiše, te nika plačati trbej. Tau je petnajset milijaunov forintov, ka eške eto leto moramo vöplačati. Zato smo se pa obrnili k Uradi predsednika vlade. (V okviru tega Urada deluje tudi glavni oddelek za manjšine. 


Ladislav Lipič postal 
častni občan lendavske 
občine 

Občina Lendava je 28. oktobra proslavila 12. občinski praznik. Potem ko so do letos svoj praznik slavili 20. avgusta (po novem proslavljajo na ta dan praznik sožitja), je občinski praznik postal 28. oktober. Na ta dan leta 1366 je namreč kralj Ludvik I. družini Bánffy podelil sejemsko pravico na lendavske posesti, kar je Lendavo uvrstilo na gospodarski in politični zemljevid takratnega časa. Na slavnostni akademiji, ki je bila v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi, so podelili tudi občinska priznanja. Za častnega občana so imenovali Ladislava Lipiča, veleposlanika Republike Slovenije na Madžarskem, za njegov prispevek k prepoznavnosti, ugledu in razvoju občine Lendava. Plaketo občine sta prejela prevajalka Magda Berden in Vrtec 

Lendava, priznanje župana pa Franc Fehér, 33 let aktivni član lendavske lovske družine, in župan madžarskega mesta Sárvár dr. Tibor Dénes. Župan Anton Balažek je na srečanju z novinarji povedal, da se je v obdobju med dvema občinskima praznikoma zgodilo veliko pomembnih dogodkov. Izpostavil je dokončanje avtocestnega odseka Pince – Beltinci in zgodovinsko sejo slovenske in madžarske vlade lansko jesen. Omenjena seja ni bila pomembna le zaradi dogodka samega, ampak zaradi vsebin, saj so ob vprašanjih, pomembnih za obe narodni skupnosti, Porabske Slovence in Madžare v Sloveniji, razpravljali tudi o pomembnih temah gospodarskega razvoja, prometnih povezavah in energetiki. Anton Balažek je skupaj s škofom Evangeličanske cerkve v Sloveniji magistrom Gezo Ernišem in predsednikom uprave družbe Sava Janezom Bohoričem v okviru občinskega praznika pred Mestno hišo odkril doprsni kip Primoža Trubarja; njegov avtor je akademski kipar Ferenc Király. 
Silva Eöry Fotografija: Majda Horvat Zver 
op. pisca) Tau moramo plačati, zato ka ovak prodajalci leko odstaupijo. Tau je nej zgübleni denar, zato ka če projekt nede podpret, pa bi nej mogli drugi tau vöplačati, te uni tau vsoto drugo leto, do 1. decembra, nazaj dajo. Tau je iz naše strani garancija, ka se te denar ne zgibi. Za prodajalce je tau, tak znamo, nej najbaukše, zato ka samo drugo leto pridejo do penez. Mi smo pa prisiljeni bili, zato ka brezi te predpogodbe bi se nej mogli v projekt vklüčiti. Zdaj tü držimo. Zdaj pa že na tejm moramo delati, če zidino dobimo, te na vzdrževanje pa delovanje naj dobimo denar. Vüpam, ka smo nej zaman bili optimisti, pa se uresniči naša želja.« 

Karel Holec 


Porabje, 6. novembra 2008 

4 





Svetek Primoža Trubarja v Budimpešti


Oktobra je tradicionalni slovenski den pri Slovenskom 
drüštvi v Budimpešti. Na te 

den vsigdar pozovemo skupine iz ene porabske vesi. Letos so bili na vrsti Števanovci. Od nji je prišla gledališka skupina pa otroška folklora. Za svetašnji govor smo prosili mag. Valerijo Perger, višjo svetovalko za slovensko šolstvo v Porabji. Števanovsko gledališko skupino vodi in vči Laci Kovač, plesati mlajše pa vči gospa Marija Rituper iz Murske Sobote. Žau, ona nej prišla, skupino je vodila leranca Aniko Szalai. Začnili smo zadvečerkoma, ka je bijo delovni den. Malo smo se bodjali, ka malo lüdi pride vküper, dapa prišlo je dosta naši pa gostov tö. Našoga svetka so se udeležili skorok vsi sodelavci slovenskega veleposlaništva, veleposlanik Ladislav Lipič in vojaški ataše Ljubomir Dražnik z ženami. Bili smo sploj veseli. Gospa Valerija Perger nam je notri pokazala živlenje in delo Primoža Trubarja, ka smo na tom slovenskom dnevi svetili 500-letnico rojstva Trubarja, toga velikega človeka slovenskoga naroda. Povedala je, da je Primož Trubar bijo iz paverske držine. Včijo se je za dühovnika, on je opazo tau, ka kauli njega vsi govorijo isti gezik – slovenski gezik. Napiso je prve slovenske knjige Katekizem pa Abecednik. 24 knjig je napiso, 22 v sloven-


skom geziki, 2 pa v nemškom. 
S tejm, da je napiso prve slovenske knjige, je postavo 

fundament slovenstva in slovenskoga gezika. Trubar je zvau svoje rojake prvin tak ka »Lubi Slovenci«. Primož Trubar je bijo prvi veliki evropski Slovenec. Ponosen Slovenec, ki se je tak podpišavo, ka Primož Trubar kranjski/slovenski pridigar. Gospa Perger je nas tö tak nagovorila: »Lubi budimpeštanski Slovenci«, in nas je prosila, naj svoje mlajše, vnuke včimo slovenski materni gezik, za volo korenin in srca. Slovensko društvo 
v Budimpešti proba tau. V lanskom šolskom leti smo že meli tečaj slovenskoga gezika za mlade, pa letos smo ga tö začnili. Pri tem nam zdaj pomaga veleposlaništvo, najlepše se zahvaljujemo. Že drugo leto smo štiri mlade poslali na Poletno šolo v Ljubljano. Junija pa je gospa Perger organizirala izlet v Slovenijo (plačalo ga je Ministrstvo za šolstvo v Ljubljani), in od našega društva je bilau 12 članov na izleti. Deset mladi, ena mamica pa ena babica. Ministrstvi v Sloveniji pa gospe Pergerjevi se zato najlepše zahvalimo. Program smo začnili s plesom. Števanovski mlajši so osem plesov plesali: Trojko, Lepo Anko, Špic polko, Rozinko, Pajeriš, Valcer, Sotiš, Štirje fantje (to je ples s kalapoši). Tak so lepau plesali, tak se je vidlo, ka smo jim skoz ploska
li. Gledališka skupina pa je špilala dvej igri, »Sto je kriv« 
pa »Volitve«. Ti dvej igri sta takšni bili, ka smo se že dugo nej telko smedjali kak zdaj. Pa ešče takšno pozornost. Gda so gostje pa lüstvo prišli, so Števanovčani ponüjali domanjo porabsko palinko. Vsakši se je tak dobro počüto, ka je na konci naš Hugo igro pa so naši pa gostje do devete plesali, najbola Rozinko. Hvala za té lejpi večer! Takšno dobro razpoloženje je bilau, kak že dugo nej. Zakaj smo svetili mi Primoža Trubarja? Zato, ka smo mi tüdi Slovenci, tö slovenski gučimo, če že staro slovensko rejč, kak so prvin gučali pred več stau lejtami, ka se naš gezik nej mogo razvijati, ka smo ločeni bili od matičnoga naroda. Naše korenine so tüdi tam na Kranjskom, na Dolenjskom, gde se je narodo Primož Trubar. Naše društvo se leko povali s tem, da smo že pred leti bili na Dolenjskem 
v Raščici, gde se je naraudo te velik mož. Tam smo poglednili njegvo rojstno ižo pa muzej. Vleta smo pa bili v Ljubljani pa na Metelkovi ulici smo bili v muzeji in smo poglednili razstavo od Trubarjevega življenja pa dela. Primož Trubar je bijo velki človek v zgodovini maloga slovenskoga naroda. Če bi nej bilau Trubarja, gnes Slovencov kak naroda bi nej bilau. Najlepše se zavalim gostom, ka so počastili naš svetek in smo skupaj tak lepo svetili 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Števanovske skupine so Zvezine, zatau se Zvezi najlepše zavalim, da zagotovi svojim skupinam potovanje tak daleč tö, kak je Budimpešta. Spomnili smo se na den reformacije tö in smo tak končali Trubarjevo leto. 

Irena Pavlič 



Porabje, 6. novembra 2008 

5 




Prauška Sakalovčarov v Slovenijo 

Že par lejt nam sakalovska slovenska samouprava omogauči, ka 16. oktobra na Trejzovo leko demo v Slovenijo na prauško pa izlet. Letos smo dva dni kesnej šli, ka je 16. spadno na delavni den, pa tisti, steri delat ojdijo, bi nej mogli z nami titi. 18. oktobra se je pa bus lepau napuno, bilau nas je 45 lidi. Zazrankoma v pau sedmoj vöri smo šli z daumi. Nas je vodo župnik Ferenc Merkli. Na busi smo raužni vejnec molili pa popejvali svete pesmi, tak smo častili Blajženo Devico Marijo. Najprvin smo se pelali v Selnico ob Dravi, tau je kakšni tresti kilometrov od Maribora. Tam smo se pelali na eden visiki brejg, steri je na 907 m nadmorske višine. Zove se Ostri vrh in na tom brejgi stoji cerkev sv. Düha. Gda smo z busom tagor prišli, smo ešče itak 
mogli 200 stumb pejški titi tagor, dokeč smo v cerkev prišli. Mladi so šli kak srne, dapa mi starejši smo buma kumaj tagor prisaupili, nogé so nam pa trepetale. Dapa tau žmečavo smo pozabili, ka smo eden drugoga trauštali s tejm, ka je Jezuš svoj žmeten križ za nas neso na Oljsko goro. Pa zatok je vsikši gor prišo. Gda smo pa notri staupili v cerkev pa vidli tiste lejpe oltare, smo pozabili na vse težave pa stumbe. Na prejdnjom oltari više tabernakuluma je kejp, steri kaže prihod Düha svetoga na risalsko nedelo. Vidimo Blajženo Devico Marijo vküper z apoštolami na tistom mesti, gde je Jezuš slejdnjo večerjo emo s svojimi vučenikami pa ustanovo euharistijo. Na lejvom stranskom oltari Devica svojega sineka drži na rokaj, na desnom kraji na stranskom oltari so pa trgé angelge, sv. Mihael, Gabriel pa Rafael. Na predganci (prižnici) so pa štirge evangelisti, ki so sveti evangelium razlagali po smereh neba (a négy égtáj felé). Ta cerkev je do 1892. leta slišala k graški (grazi) škofiji, od tistoga mau se drži 
v mariborsko püšpekijo. Z brega, na sterom stoji cerkev, smo vidli taprejk v Avstrijo. Če je lejpi čisti cajt, se vidi vse do Graca. Srečali smo se s Štajerami (Avstrijci), ka so šli k svetoj meši. Vsakši keden v soboto se v tej cerkvi slüži sveta meša v nemškoj rejči. Župnik je nej doma bijo, ka je z romari na prauško išo v Rim, zatok nam je od cerkve gučo kaplan. Potejm smo se odpelali pa smo si poglednili Hidroelektrarno Fala, (vízierőmű), stero so začnili zidati 1913. leta, končali so zidanje 1918. leta, gda je začnilo delati prvi pet agregatov. 


Šesti agregat so zozidali 1925. 
leta, sedmoga pa leta 1932. 

Stari tau hidroelektrarne so 1986. leta razglasili za tehnično erbijo, zatok so pa te najstarejše turbine dolastavili pa so napravili kak muzej. Vidli 
smo pa tisti tau hidroelektrarne tö, steri ešče itak dela. Od tec smo se pelali v Vuzenico, ka bi naš župnik tam darüvo sveto mešo. Gda smo šli prauto cerkvi, smo že vidli, ka go obnavlajo od zvüna pa od znautra. Vsepovsedik so rušti bili gorapostavleni, s stejn so dolastrügali staro farbo, ka bi najšli najstarejšo plast (réteg), videti bilau, ka so cerkev večkrat prefarbali. Cerkev ma na lejvom kraji vcujzozidano eno kapejlico, v tistoj smo te leko sveto mešo držali. Z nami je biu naš kantor, s sebov je meu svojo glasbeno šker, ka je leko igro, mi smo pa spejvali. Gda smo si düše napunili, smo si mogli ešče želaudec tö, ka smo že lačni bili. Vej je pa vöra že pau tri bila, zatok smo šli na obed. Nazadnje smo si ešče poglednili cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradci. Lejpa je kak vsikša cerkev v Sloveniji. Tau videti, ka so Slovenci verni pa bogaboječi lidgé. Sveto Elizabeto ranč tak častijo kak mi tü na Vogrskom. Rojena je bila v bogati familiji, liki v tridvajstom leti je s toga svejta tak odišla kak najvekša sirauta, dapa njena düša je bogata bila od lübezni do Jezuša. Ka je na etom svejti nej zadobila, je najšla na drugom svejti. Prva kak bi šli domau, smo se ešče stavili pri gasilcaj v Dovžah, steri so nam pripravili bogati strošek. Tam je te že trno veselo bilau, ranč tak kak na busi domau. Stanko 
Črnko je igro s fudami, pa te smo že vsikšefele naute popejvali. Na slejdnje so pa župnik ešče pravli, naj ne pozabimo, ka smo dužni Baugi hvalo dati za te lejpi den. Pa ranč je paunauč bila, gda smo domau prišli. Paut je omogaučila Sakalovska slovenska samouprava s pomočjo finančne podpore Javnega sklada za narodne in etnične manjšine v Budimpešti. 

Ema Sukič Fotografije: L. Nemeš 




Porabje, 6. novembra 2008 

6 



V našoj vesi se vsakše malo dejte radüje Martinji. Tüdi ges sam bila tak kak dejte. Naša ves so Martjanci in v Martjancaj mamo fejst poznano gotsko cerkev, štera je s strani turistov trno obis-kana. Njeni patron je sv. Martin in tou pomeni, ka mamo 
prvo nedelo po Martinji pri cerkvi proščenje (bučo). Figice, špilike, vsefelej drügi činčaraj. Štero dejte ne bi tomi rado bilo?! Martinje ali den, gda ma sv. Martin god, je 11. novembra. Té den si najbole poznamo po tom, ka se te mošt spremeni v vino. V tom časi pa se zaklüči zahvala za dobro leto pa dobro letino tö. V vinorodni krajaj, gde dosta goric pa grozdja majo, té svetek eške ejkstra slavijo. Vej je pa vino tam včase bilou glavni pridelek (pauv). Vse vküper se vrti okouli legende, ka je sv. Martin, tak kak Jezuš, spremejno vodo v vino. Zatou naj bi se okouli Martinja mošt spremejno v vino. Tou je rejsan, ta legenda drži, liki Martinje sega eške v čas pred krščanstvom, 



MARTINJE 

gda so vino darüvali bogauvom v zahvalo za dobro letino, pa gouske tö. Sveti Martin je biu zgodovinska osebnost. Rojeni naj bi biu leta 316 v Szombathelyu. Sveti Martin Tourski je biu galsko-frankofonski svetnik. Naroudo se je v poganskoj 
familiji, liki je že z dvanajstimi lejti pristoupo k cerkvi, prouti vouli svoji starišov. Leta 371 naj bi biu izvoljeni za škofa. Lüdstvo ga je trno rado melo, ka je znau ozdraviti betežne, mrtve gor obiditi, pa eške kaj. Zatou so ga že včasi po njegovoj smrti, leta 397, začali častiti kak svetnika (svetca). Sv. Martin je zavetnik vojske, konjov in konjenikov, srmakov, gosk pa vinogradnikov. Na oltarnij sli
kaj ga vidimo največkrat kak usmiljenoga vojščaka, šteri si s sabljov rejže svoj kaput, ka de ga dau srmaki, šteromi je mrzlo. Za Martinje se dobro gej tö. Na splošno je znano, ka te na stouli mora biti goska pa mlado vino. Pa vsega v velki količinaj. Zakoj pa ti li gouska? Cerkev je vö najšla legendo, po šteroj bi se naj Martin, te gda so ga za škofa zvali, med gouske skriu, naj ga ne najdejo. Malo kesnejša pa pravi, ka so ga té gouske vö ovadile, gde je skriti in zatou morajo za štrajf, na den njegove smrti, mrejti. Tak je gouska glavna jed toga svetka, ne smejmo pa pozabiti na tou, ka sam že prlej pravla, ka je gouska bila glavna daritvena žival v poganskih obredni daritvaj. 
V gnejšnjom časi probajo lidgé za potrebe turizma napraviti »vsega i svašta«. Zatou tudi probajo pozvediti, štere so eške martinove jedi. Etnologi pravimo, ka drügi zvün gouske nega. Gouska pa mlado vino. Sodobni čas je prineso eške edno stvar. Martinje je gratalo pravi mali gesenski fašanek, gda se sploj v vinorodni krajaj lidgé oblačijo v škofe Martine in tak simbolično blagoslavlajo vino. Martinje je znano tüdi kak velki svetek pastejrov, šteri te živino s paše domou pripelajo. Na Gorenjskom so meli ob toj priliki posebne šege in navade, kak je na primer ta, ka so se na Martinovo nedelo vsi vküper najšli, ogenj zakürili pa küjali ’Martinovo kašo’, štero so leko samo tisti geli, šteri so cejlo leto pasli. Gda so se nageli, te se je pa veselje začalo. Pesem, djufkanje pa zabava. Martinje je tüdi čas, gda nam zima že pomali na dveri kluncka. Znano je bilou tüdi preroküvanje z goseče čonte prsnice. Če je čonta bila svekla pa čista, je pomenila hüdo zimo, če pa bole rjava, pa milo zimo. Kak zanimivost naj vam povem eške tou, ka naj bi 11. novembra ob 11. vöri biu tüdi konec 1. svetovne vojne. Tou nam je pravo naš dober profesor, znani slovenski etnolog, dr. Janez Bogataj, na ednom od svoji predavanj. Nika se ne bojmo, znankar eške nede tak friško močne zime. Okouli Martinja je znalo eške lejpo vrejmen biti. Po Martinji mo se pa že veselili novi svetkov. Ja pa nej pa je advent tü, pa Miklavž pa božič, pa de leto pa naokouli… 
(Viri: Narodopisje Slovencev 1, ur. Rajko Ložar, Ljubljana, 1944.; Nebeški zavetniki, DZS, Ljubljana, 1996.; Različni internetni viri) 

Jasmina Papić 


Porabje, 6. novembra 2008 

7 


NAŠA ZLATA RIBICA 



PREDSTAVITEV KULTURNE 
Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čü-


DEJAVNOSTI IN DRUŽENJE 
deži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate 
Prejšnji teden so tako na Mad-lom učencev nimajo možnosti veseljem in 

ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. 

MANJOUST 

Pravijo, ka je manjoust (ftrglivost) velki beteg. Zavolo toga betega so že trno velke nevole vövdarile. Če koga manjoust za šinjek zgrabi, se njemi leko cejli žitek ovak obrne. Pa kak je pri lidaj, je pri ribaj ranč tak. Fudo je tisti topel vöter. Jesen bi že mogla bole mrzla biti, depa djug jo je gor segreu. Za té vöter pa skur vsikši vej, ka je nej najbole dober. V vsikšo živo stvar manjoust nut prinese. Pa eške potok naše male zlate ribice je manjasti grato. Ranč je nej vole emo, ka bi tadale teko. Rejsan, bole je stau, kak pa teko. Pa takšne manjaste so gratale ribe v njem tö. Pa zlata ribica ranč tak. Nej pa nej je mejla nikšne vole nej. Najmenje pa je mejla volo, ka bi komi želenje vöspunila. Tak jo je zgrabo eden možakar. Čako je velko ribo, depa zgrabo je njou, našo malo zlato ribico. Eške dobro, ka je čako velko ribo. Zato je zlato ribico lüčo nazaj v potok eške prva, kak je kaj prajla. Pa je pitanje, če bi sploj kaj prajla. Vej je pa zavolo toploga vötra bila tak manjasta, ka je ranč nej mejla vole gučati. Že malo po tejm se je zgrabila na črva edne dekličke. Oprvin je vidla zlato ribico. Gledala jo je pa li gledala. Pa jo je dun pitala. 
- Ti si zlata ribica? 

-Jaaaaa, ge sam zlata ribica, - je manjasto pa eške malo čemerasto prajla. 
-Super, - je gratala deklička trno vesela. -Zdaj pa mi moraš edno želenje spuniti. 
- Nemam nikšno volo tebi kaj takšoga spuniti. 
-Ha, ti si sploj nej zlata. Ti si vcejlak prousta riba, - njoj je čemerasto prajla nazaj. 
- Ka me pa briga, če sam zlata ali pa nejsam zlata! 
-Zdaj pa vejm, ka zlate ribe sploj ne živejo, ka so si tou samo tak vözbrodili, - jo je ličila nazaj v vodou. Topel vöter pa je fudo tadale. Že tretji den je delo velko manjoust. Tak je že kusta gratala ta manjoust, ka je že bila kak kakšno blato. Na vse pa na vsikšoga se je gor kelila. Samo mlajše ribe so bile malo menje manjaste. Tak malo so se naganjale po potoki. Pa je tou manjastim velkim ribam trno na žile šlau. Depa tak so bile manjaste, ka so se ranč nej mele volou z njimi koriti. Samo so obračale oči pa si brodile, kakše lagve mlajše majo. Vejn bi takšna manjoust trpela tadale, če bi nej zlato ribico ednoga dneva zgrabo eden čaren ribič. Té vzeme s seuv vsikšo ribo, naj bou velka ali pa najbole mala. V vodou je lüčo mrežo (háló). Čüda dosta manjasti rib je zgrabo. Pa je bila med njimi zlata ribica tö. Sama za sebe je nej nikšne brige mejla, depa za svoje sestre se je trno postrašila. 
-Tak včasin nas püsti nazaj v vodou, ovak boš vido svojga vraga, 
-se je zdrla, kak bi se na nebi zglasila grmlanca. Pa se je v tejm vöter vcejlak obrno. Nagnouk je grato ledeni vöter pa nej več biu topel. Nej čüdo, ka se je možakar postrašo, ka bi njemi skur v lače vujšlo. Eške prva kak povejš tri, so bile ribe nazaj v potoki. Pa tak nagnouk so več nej bile nika manjaste. Gratala je takšna jesen, kak mora biti in vse je stoupilo na svojo mesto. Vseeno pa se je zlata ribica 
tak malo sekejrala. 


- Samo naj nad nas ne pride takšna manjoust. Tou ti leko 
cejli žitek vcejlak vöobrne, - si je brodila pa vüpala, ka je manjoust odišla nikam daleč, daleč vkraj. 
žarskem kakor tudi v Sloveniji potekale jesenske šolske počitnice, ki jim pravijo tudi krompirjeve. Zadnji dan pred 
počitnicami na Madžarskem 
(22. oktobra) je števanovska osnovna šola organizirala srečanje s prijateljskimi šolami iz Slovenije, s katerimi ima redno sodelovanje. V Števanovcih se tačas obnavlja osnovna šola, pouk poteka v nekdanjih službenih stanovanjih in v kulturnem domu, zato v sami vasi ni primernega prostora za srečanje in kulturni program. Zaradi teh razlogov je srečanje učencev števanovske, šalovske in dobrovniške šole potekalo v Monoštru, v Slovenskem kulturnem in informativnem centru, kjer je navzoče pozdravila ravnateljica števanovske šole Agica Holec. Učenci treh šol so pripravili kulturni program, ki je bil raznolik in zanimiv, kajti zavedati se moramo, da šole z nizkim števiizbire, v kulturne dejavnosti so vključeni skoraj vsi učenci. Program je začela otroška folklora DOŠ Števanovci, ki jo 
sedaj sestavljajo učenci nižjih razredov, kajti večina učencev, ki je svojčas bila med ustanovnimi člani prve otroške folklorne skupine na šoli, je letos končala osnovno šolo. Majhni otroci, katerim je mentorica Marija Rituper sestavila program, primeren za njihovo starost, delajo z tostjo. Njihove venčke sta popestrili učenki višjih razredov s pevskimi točkami. V programu šole pa je zapel tudi pevski zborček. In prav tu smo potem lahko ugotovili, da večina učencev, ki se udejstvuje pri folklori, poje tudi v zborčku. Majhna skupinica učencev iz dobrovniške šole je pripravila pester program (instrumental, recitacija, pesem z glasbeno spremljavo), ki je dobro ilustriral, da sta na njihovi šoli doma tako madžarščina kakor slovenščina. Zapel je tudi pevski zborček iz šalovske šole, v programu katere je bilo zanimivo prisluhniti 

tudi prizoru dveh učencev o tem, ali bo računalnik popolnoma odvadil mlado generacijo od branja knjig. Preostali del dneva je bil namenjen druženju učencev in učiteljev treh šol. 

M. Sukič 




Malčki iz sakalovskega vrtca so obiskali sadovnjak pri varuški Erži Nemeš in se spoznavali z jesenskim sadjem. Košare so se hitro napolnile z lepimi rdečimi jabolki, malčki pa so se skupaj z vzgojiteljico Ildiko Kern 
Črenko in varuško 

z veseljem 

po
stavili pred 
fotoapa-


Miki Roš 
rat. 


PETEK, 07.11.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.05 DOBRO JUTRO, 
POROČILA, 9.10 TROJČICE: BUFFALO BILL, RIS., 9.35 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.50 MOJ ZOB STRAHOPETEC, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ KOREJE, 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.40 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: MADŽARSKA, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KOMISAR REX, NAD., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.40 
KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: ORKESTER, 

16.20 
SLOVENSKI VODNI KROG: LAHINJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 FRANC ARKO: ANICA - ANICA IN GROZOVITEŽ, OTR. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.11.1990, 0.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL 


PETEK, 07.11.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 GLASNIK, 13.05 UMETNI RAJ, 13.30 EVROPSKI MAGAZIN, 14.00 ČRNO BELI ČASI, 14.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.11.1990, 14.45 ŠPORT ŠPAS, 15.15 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 
15.40 TV PRODAJA, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 
18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: BORIS CAVAZZA, 20.00 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 TRDOŽIVA FANTA, ŠPANSKI FILM, 22.50 ŽIVI!, NIZOZEMSKI FILM, 0.40 DEADWOOD, AM. NAD., 
1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
SOBOTA, 08.11.2008, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, PON., 7.35 KRIŽ KRAŽ: S SONCEM V OČEH, POUČNA IGRANA NANIZANKA, RIBIČ PEPE, OTR. NAD., SMRKCI, RIS., 9.20 KINO KEKEC: NA POTEP Z BABICO, DANSKI FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 14.20 ATI S ŠTIRIMI, DANSKI FILM, 
15.55 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 
17.30 
NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 

18.55 
VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 20.05 ZA LJUBEZEN ALI DOMOVINO, AM. FILM, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 HRI-BAR, 23.50 SVITANJE, AM. NAD., 0.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.11.1990, 1.00 DNEVNIK, 


1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 
SOBOTA, 08.11.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.11.1990, 8.35 POLEMIKA, 9.45 POSEBNA PONUDBA, 10.00 PRIMORSKI MOZAIK, 10.30 ŠTUDENTSKA, 10.50 Z GLAVO NA ZABAVO 
-BIG FATHER, 11.20 SLOVENSKI VODNI KROG: BAČA, 11.45 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 12.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ARSENAL -MANCHESTER UNITED, 
15.45 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.10 NOGOMETNI MAGAZIN, 16.40 TV PRODAJA, 
17.15 DAMA S KAMELIJAMI, IT. NAD., 18.50 GUŠTI IN POLONA, POSNETEK KONCERTA, 19.55 LJUBLJANA: KOŠARKA, TEKMA LIGE NLB: OLIMPIJA 
-CIBONA, PRENOS, 21.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.15 ALPE-DONAVAJADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.45 SOBOTNO POPOLDNE, 1.00 NAVADNI LJUDJE, NEMŠKI TV FILM, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 
NEDELJA, 09.11.2008, I. SPORED TVS 

7.00 GRIMMOVE PRAVLJICE; PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 
10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 
14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 16.30 OGLASNI BLOK Z JASPERJEM CARROTOM, HUM.-DOK. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 VEČERNI GOST, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: DESETA, POLJ. NAD., 10., 0.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.11.1990, 
0.20 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL 
NEDELJA, 09.11.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.35 SKOZI ČAS, 7.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.11.1990, 8.05 GLOBUS, 8.35 BRAT BRATU, HUM. NAN., 
9.10 Z GLASBO IN S PLESOM, 9.40 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 10.10 TV PRODAJA, 10.40 TEKMA, MLADI DANES UŽIVAJO PREVEČ ALKOHOLA!, 11.30 LYNX MAGAZIN, 12.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.30 RAD IGRAM NOGOMET, 
13.00 TURBULENCA: OTROCI IN DENAR, 14.30 DEKLICA IN VOLKOVI, FINSKI FILM, 16.00 SLOVENCI PO SVETU: 22. FOLKLORIADA V STUTTGARTU, 16.30 POSNETEK KONCERTA ALEKSANDRA MEŽKA, 17.40 DAMA S KAMELIJAMI, IT. NAD., 19.15 SMUČARSKI MAGAZIN, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 
20.55 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEM. NAD., 21.55 ŽELIM BITI DELFIN, DOK. FILM, 22.45 RIM, AM. NAD., 23.30 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (19582008), 0.35 ZABAVNI INFOKANAL  
* * * 
PONEDELJEK, 10.11.2008, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ŠPORT ŠPAS, 9.40 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 10.00 RISANKA, 10.10 IZ POPOTNE TORBE: ORKESTER, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG: LAHINJA, 
11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA,
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VIKI VIJAK, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA; POKEC, RIS., 16.10 RISANKA, 16.20 RIBIČ PEPE: VROČA KENIJA, OTR. NAD., 16.35 S SONCEM V OČEH: ZMERJANJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 POLEMIKA, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER: SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, PAVEL ŠIVIC IN JOSEF SUK, 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.11.1990, 1.15 PLANET ZEMLJA - PRIHODNOST, ANG. SER., 2.05 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.10 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 10.11.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, 12.40 TV PRODAJA, 13.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.25 SLOVENSKI UTRINKI, 
13.50 POSEBNA PONUDBA, 14.05 ŽELIM BITI DELFIN, DOK. FILM, 14.55 RAD IGRAM NOGOMET, 15.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.11.1990, 
15.45 OSMI DAN, 16.35 POSTATI INTIMEN -MOŠKI GLAS, ANG. DOK. SER., 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEM. NAN., 20.00 PLANET ZEMLJA -PRIHODNOST, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 SKRIVNOSTNI KRAJI: NEMČIJA -HOHENSCHONHAUSEN, 22.50 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.20 SKRITI MEČ, JAP. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

TOREK, 11.11.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU - BRANKA JURCA: BELI KONJIČ, 9.45 RIBIČ PEPE: VROČA KENIJA, OTR. NAD., 10.00 S SONCEM V OČEH: ZMERJANJE, 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 
11.00 PLANET ZEMLJA - PRIHODNOST, ANG. SER.,
11.55 VEČERNI GOST: MILAN RESNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PLANET ROCK: FRANZ FERDINAND, GLASBENI DOKUMENTAREC, 
13.55 PODOBA PODOBE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: 
15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.15 ZLATKO ZAKLADKO: PRI 
FIRBASOVIH, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA 
KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: SOČUTJE,
DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 

18.40 RISANKA, 18.45 BINKO, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZADNJA GUSTLOFFOVA PLOVBA, NEMŠ. DOK., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.11.1990, 0.40 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: SOČUTJE, DOK. SER., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL 
TOREK, 11.11.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.00 SKRIVNOSTNI KRAJI: NEMČIJA 
– HOHENSCHONHAUSEN, 13.30 BLEŠČICA, 14.00 STUDIO CITY, 15.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.11.1990, 15.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.55 TV PRODAJA, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, 
18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 OPERNI VEČER, 20.00 MUZIKAJETO: ČUDNI INŠTRUMENTI, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: ZGODOVINA JUDOVSKEGA LJUDSTVA, 22.20 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 23.15 SKRIVNOSTI IN UMORI, IT. NAD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 12.11.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.45 ODDAJA ZA OTROKE, 10.15 ZLATKO ZAKLADKO: PRI FIRBASOVIH, 10.30 KNJIGA MENE BRIGA, 10.50 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 11.20 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: SOČUTJE, DOK. SER., 11.55 DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.35 GOOD MORNING MISS COPELAND, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS. NAN., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 
18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 HOTEL RUANDA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.15 SVETO IN SVET: SAMOMOR, 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.11.1990, 0.55 TURBULENCA, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
2.50 INFOKANAL 

SREDA, 12.11.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.20 GODALNI ORKESTER ŠKOFJA LOKA, 
11.50 IMPROMPTU, 12.10 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 
13.00 HRI-BAR, 14.05 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 14.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.11.1990, 14.55 PRAVA IDEJA!, 15.20 TV PRODAJA, 15.55 ČRNO BELI ČASI, 16.10 KOKTAJL, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 JANE EYRE, ANG. NAD., 20.10 ODBOJKA (M), LIGA PRVAKOV, ACH VOLLEY BLED - DUNAJ, 22.00 PRVI IN DRUGI, 22.15 WILLIAM SHAKESPEARE: BENEŠKI TRGOVEC, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLG CELJE, 0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 1.30 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: PETA, POLJS, NAD., 2.30 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 13.11.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS. NAN, 9.35 POD KLOBUKOM, 10.20 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 10.50 TURBULENCA, 11.45 SVETO IN SVET: SAMOMOR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 FRANC ARKO: ANICA - ANICA IN GROZOVITEŽ, OTR. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS. NAN., 16.10 KOT RIBA V VODI, KRATKI DOK. FILM EBU IZ HRVAŠKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 KOMISAR REX, NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 
23.35 LEO, ANG. TV FILM, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.11.1990, 
1.40 DUHOVNI UTRIP, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL 
ČETRTEK, 13.11.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.00 SLOVENCI PO SVETU: 22. FOLKLORIADA V STUTTGARTU, 12.30 GLOBUS, 13.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 13.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.11.1990, 14.15 PRVI IN DRUGI, 14.30 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 15.05 RESNIČNI ROMMEL, ANG. DOK. SER.,15.50 TV PRODAJA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM, 18.55 MLADI VIRTUOZI: PIANISTKA ANJA GERMAN, 
19.15 IMPROMPTU, 20.00 NISO BILI VSI MORILCI, NEM. FILM, 21.35 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.15 NA ODRU ŽIVLJENJA, ANG. - FR. FILM, 23.50 PLANET ROCK: FRANZ FERDINAND, GLASBENI DOKUMENTAREC, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL 


MARKO BANDA IN 
ZGOŠČENKA VÖRA BIJE 

Glasbena skupina Marko banda je po desetih letih predstavila novi etno album -zgoščenko Vöra bije. Na zgoščenki je petnajst pesmi, ki so jih zaigrali in zapeli Miha Kavaš - violina, Slavek Petek -kontrabas, Željko Ritlop -klarinet, Boštjan Ros -klarinet, Andi Sobočan -cimbale, Tomi Rauch -viola; Regina -Irena Jalšovec, Bogdana Herman, Valerija Žalig in Vlado Kreslin ter skupina Jaro s Češke. V petnajstih letih ima Marko banda za sabo 450 nastopov v Sloveniji in Evropi pa tudi na Japonskem, Argentini in Urugvaju. Udeležili so se številnih festivalov ljudske glasbe v Evropi. Igor Cvetko je ob izidu prve zgoščenke napisal, da je Marko banda 
»na današnji etno sceni na Slovenskem pomemben dejavnik. Je ena redkih glasbenih skupin pri nas, ki načrtno goji čisto glasbeno izročilo svojega kraja, torej muziko, ki ni vezana na konkretnega avtorja, temveč predstavlja obdelano in prirejeno glasbeno tradicijo takoimenovanega ljudskega repertoarja«. Marko banda je nastala leta 1990, ko je beltinska folkorna skupina potrebovala glasbeno spremljavo. Sicer pa ima 

tako slavne predhodnike, kot je Kociprova banda, Andi Sobočan 
pa je učenec zelo znanega cimbalista Miške Baranja. 
Zgoščenko Vöra bije so uvodoma, sicer skromnemu številu 
poslušalcev, predstavili v klubu PAC, od koder je tudi fotografija, 
in drugič na bolj obiskanem koncertu v murskosoboški, zdaj že 
nekdanji kinodvorani. 

Fotografija in tekst: eR 

Gasilsko društvo Gornji Senik se zahvaljuje vsem, ki ste 1 % svojega davka v davčnem letu 2006 nakazali društvu. Vsoto, 172.543 forintov, smo uporabili za nakup motorne brizgalne. 
* * * Felsőszölnök Önkéntes Tűzoltó Egyesülete köszönetét fejezi ki mindazoknak, akik 2006. évi adójuk 1 %-val segítették az egyesület munkáját. A felajánlott összeget, 172.543 forintot új motoros fecskendő vásárlására fordítottuk. 

Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek. Odslej bo oddaja na sporedu ob 13.30 na prvem programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo 13. novembra 2008. Ponovitev v ponedeljek, 17. novembra na drugem programu. 

Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; 
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada