PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 64 Maribor, petek 17.12.2021
OBČINA BLED
1253. Sklep o uvedbi videonadzora na javnih površinah, objektih in sistemih pristopnih kontrol na območju Občine Bled
Na podlagi e točke prvega odstavka 6. člena Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: gDpR) , 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo in 177/20), 14. in 15. alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 3. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17) ter 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09-UPB, 87/12 in UGSO, št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled, na 14.. redni seji dne 14. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O UVEDBI VIDEONADZORA NA JAVNIH POVRŠINAH, OBJEKTIH IN SISTEMIH PRISTOPNIH KONTROL NA OBMOČJU OBČINE BLED
1.
S tem sklepom se določa uvedba in izvajanje videonadzora na javnih površinah, objektih in sistemih pristopnih kontrol na območju Občine Bled. Videonadzor se uvaja zaradi zagotavljanja nadzora nad javno infrastrukturo in javnim premoženjem, zagotavljanja varnosti ljudi, občanov in obiskovalcev Bleda, preprečevanja vandalizma, preprečevanja ogrožanja zdravja ljudi in okolja ter kulturne dediščine, zagotavljanja tehničnega delovanja potopnih stebričkov ob vstopu in izstopu v območja umirjenega prometa, zagotavljanja večje varnosti uporabnika pri uporabi sistema pristopne kontrole s premičnimi zaporami (potopni stebrički), zagotavljanja pomoči uporabnikom pri uporabi opreme premičnih zapor, odkrivanje namernega ali nenamernega
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII
poškodovanja, uveljavljanja pravnih zahtevkov v primeru neplačila ali poškodovanja premoženja ter učinkovitega izvajanja nalog medobčinskega organa za inšpektorat in redarstvo, ki so povezane zagotavljanjem varnosti in reda v občini.
2.
Videonadzorni sistem zagotavlja sistematično snemanje ter prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo.
Na podlagi videonadzornega sistema se omogoča hramba posnetkov in dostop do žive slike.
3.
Videonadzor se izvaja, ker je to nujno potrebno za doseganje namenov iz prve točke tega sklepa, teh namenov pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
Iz dokumentacije občine, podjetja, ki upravlja z infrastrukturo občine, Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki (v nadaljevanju: MIR) in nadzornih organov, izhaja ugotovitev, da na lokacijah kjer je potrebno izvajati videonadzor dodatne okrepitve nadzora s strani policije in redarske službe niso zadosten ukrep za zagotavljanje varnosti ljudi in javnega premoženja. Z uvedbo videonadzora bo tako občina učinkoviteje izvajala svoje naloge, naznanjala storilce kaznivih dejanj in posledično tudi zagotovila, da se tveganja za ogrožanje varnosti občanov in drugih obiskovalcev Bleda znižajo in da se prepreči oškodovanje javnega premoženja.
4.
Videonadzor, ki ga izvaja občina ali pooblaščeni zunanji izvajalec, ki ga za to pisno pooblasti občina, se izvaja na naslednjih lokacijah:
•	potopni stebriček ter okolica - Casino (vhod in izhod iz območja umirjenega prometa -Blejska promenada),
•	potopni stebriček ter okolica - Festivalna dvorana (»pri fijakerjih« - vhod in izhod iz območja umirjenega prometa - Blejska promenada),
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaIis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2462
•	javne sanitarije pri Festivalni dvorani in okolica (dostop do dvorane, sprehajalne poti okoli Festivalne dvorane),
•	potopni stebriček ter okolica - Mlino,
•	vhod, dostopne površine in okolica stavbe z javnimi površinami - Občina Bled (Vila Zora).
Videonadzor se izvaja 24 ur dnevno, 7 dni v tednu (24/7). Dostop do žive slike se vzpostavi v obdobju izvajanja neposrednega nadzora nad vstopom in izstopom iz poslovnih prostorov Občine Bled (Vila Zora) in v obdobju izvajanja neposrednega nadzora nad delovanjem sistema pristopnih kontrol (potopnih stebričkov Casino, »pri fijakerjih« in Mlino).
5.
Vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo ob izvajanju videonadzora:
•	slikovni posnetek osebe,
•	registrsko oznako vozila,
•	kraj posnetka,
•	datum in čas posnetka.
6.
Posnetki videonadzornega sistema se hranijo 21 dni. Po preteku tega obdobja se avtomatsko brišejo, razen v primeru, ko v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, obstaja zakonita pravna podlaga za njihovo nadaljnjo obdelavo.
Občina zagotovi, da se v primeru izrednega dogodka, zaradi zagotovitve dokaznega gradiva v odškodninskem, kazenskem ali drugem postopku, posnetki nemudoma zavarujejo pred izbrisom. Zavarovani posnetki se hranijo ali nadalje obdelujejo toliko časa kot je to potrebno za doseganje namena zaradi katerega so bili zavarovani.
Videoposnetki se posredujejo le na zahtevo policije, sodišča, odvetniških družb v primeru obstoja ustrezne pravne podlage za takšno posredovanje ali na zahtevo posameznikov, na katere se videoposnetki nanašajo, ob izpolnjevanju pogojev za posredovanje osebnih podatkov, opredeljenih v pravilih o varstvu osebnih podatkov, ki veljajo na občini.
7.
Do posnetkov in žive slike lahko dostopajo le pooblaščene osebe občine in MIR.
8.
Videonadzor se izvaja v skladu s tem sklepom in notranjimi akti občine, ki določajo pravila glede izvajanja videonadzora in varstva osebnih podatkov. Za vprašanja, ki jih notranji akti občine ne urejajo, se uporabljajo določila GDpR in nacionalnega zakona s področja varstva osebnih podatkov.
9.
Občina, na podlagi izdelane Ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA, v skladu z določili 35. člena GDPR), izvede vse ukrepe za zagotovitev skladnosti izvajanja videonadzora z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
10.
Notranji nadzor glede zagotavljanja skladnosti izvajanja videonadzora z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov se zagotavlja z rednimi pregledi stanja skladnosti, ki se izvajajo enkrat letno.
11.
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-12/2021-9 Datum: 14. 12 2021
Občina Bled Janez Fajfar, župan
1254. Sklep o cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, 76/2017), 42. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled (Uradni list RS, št. 27/12) in 16. člena Statuta Občine Bled -UPB1(Uradni list RS, št. 67/09-UPB, 87/12 in UGSO, št. 30/17), je Občinski svet Občine Bled na svoji 14. redni seji dne 14.12.2021 sprejel
SKLEP
O CENAH STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI BLED
1. člen
(1) Skladno z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Bled veljajo za storitev posamezne javne službe naslednje potrjene cene:
JAVNA SLUŽBA	EUR / kg
1. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV	
a. Javna infrastruktura	0,0062
b. Izvajanje storitev	0,1667
2. OBDELAVA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV	
a. Javna infrastruktura	0,00000
b. Izvajanje storitev	0,17607
3. ODLAGANJE OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV	
a. Javna infrastruktura	0,00000
b. Izvajanje storitev	0,14958
Potrjene in veljavne cene se uporabnikom zaračunavajo na mesečnih položnicah obračuna storitev javne službe v okviru rednega odvoza na osnovi veljavnih cen, preračunanih in prikazanih v EUR/ m3:
	Vrsta storitev ravnanja s komunalnimi odpadki	Višina tarifnih postavk (EUR/m3)	Oznaka
1.	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov -javna infrastruktura	1,7118	cena (1a)
2.	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov -izvajanje storitev	46,0259	cena (1b)
3.	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov -javna infrastruktura	0,0000	cena (2)
4.	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov -izvajanje storitev	15,0060	
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2463
5.	Odlaganje	ostankov	0,0000	
	predelave	ali		
	odstranjevanja	komunalnih		
	odpadkov	- javna		
	infrastruktura			cena
6.	Odlaganje	ostankov	4,4619	(3)
	predelave	ali		
	odstranjevanja	komunalnih		
	odpadkov -	izvajanje		
	storitev			
V	navedenih cenah storitev ravnanja z odpadki niso upoštevani zakonsko predpisani davki ter najem zabojnikov.
(2)	V primeru, da se odvoz mešanih komunalnih odpadkov izvrši dodatno izven rednega odvoza (izven rednih terminov, ki so predstavljeni v koledarju odvozov -t.j. odvoz na podlagi enkratnega naročila, večkratni odvoz zaradi dodatnih sezonskih potreb, individualni pogodbeni odvozi), se za obračun storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov uporablja veljavna cena pomnožena s faktorjem 1,5. V primeru odvoza ostalih vrst odpadkov (embalaža, kosovni, zeleni,...) izven rednega koledarja odvozov, se uporabniku tak odvoz ostalih vrst odpadkov zaračuna skladno z veljavnim cenikom ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki.
(3)	Za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov gospodinjstva, izhajajoč iz višine cene, mesečno glede na volumen zabojnika za mešane odpadke, plačujejo:
Volumen zabojnika = 120 l
znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 0,4447 EUR
znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 11,9576 EUR Volumen zabojnika = 240 l
znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 0,8895 EUR
znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 23,9151 EUR Volumen zabojnika = 360 l
znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 1,3341 EUR
znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 35,8728
EUR
Volumen zabojnika = 770 l
znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 2,8537 EUR
znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 76,7275
EUR
Volumen zabojnika = 1100 l
znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 4,0767 EUR
znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 109,6107 EUR
V	navedenih cenah storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov DDV ni vključen.
(4)	V primeru občasno povečanih količin gospodinjskih odpadkov so povzročitelji dolžni uporabljati predpisane zelene vreče z logotipom izvajalca javne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki jih nabavijo pri izvajalcu. Cena za vrečko se izračuna iz potrjenih cen.
2. člen
Mesečni obračun storitev se izvede glede na različne uporabnike na več načinov:
A) Gospodinjstva plačujejo mesečni strošek storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, v okviru rednega odvoza odpadkov, vezano na volumen zabojnika za
mešane odpadke ter dejanski volumen oddanih mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer je minimalno obračunana oddana količina na gospodinjstvo 0,120 m3 mesečno:
Mesečni strošek za gospodinjstvo je sestavljen iz naslednjih postavk:
1)	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
1a) stroški javne infrastrukture = znesek (1a) za volumen zabojnika
1b) stroški izvajanja storitve = znesek (1b) za volumen zabojnika
2)	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov = oddana količina x cena (2)
3)	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov =
oddana količina x cena (3)
Velikost zabojnika - velikost zabojnika v m3. Najmanjša velikost zabojnika je 0,120 m3.
Volumen zabojnika - vsota velikosti zabojnikov, ki so registrirani za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Oddana količina - vsota (velikost zabojnika x število odvozov) v obdobju enega meseca. V primeru, da je oddana količina manjša od velikosti zabojnika, se obračuna minimalna količina v vrednosti velikosti zabojnika.
V	primeru, da za gospodinjstvo ni podatka o velikosti zabojnika, se za obračun velikosti zabojnika upošteva najmanjše potrebne velikosti zabojnika za gospodinjstva vključena v redni odvoz, določene glede na število oseb iz tehničnega pravilnika (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih), pri izračunu oddane količine pa se upošteva največje število možnih rednih odvozov za mešane komunalne odpadke.
V	primeru, da gospodinjstvo razpolaga z manjšo velikostjo zabojnika, kot je predpisan s potrebno minimalno velikostjo zabojnika, določene glede na število oseb iz tehničnega pravilnika, se pri obračunu upošteva najmanjša potrebna velikost zabojnika iz tehničnega pravilnika in ne velikost zabojnika.
V	primeru, da si dve ali več gospodinjstev deli en zabojnik, se mesečni strošek izračuna po kategoriji gospodinjstva v večstanovanjskem objektu.
B) Gospodinjstva v večstanovanjskih objektih plačujejo mesečni strošek storitev ravnanja z odpadki, v okviru rednega odvoza odpadkov, vezano na volumen zabojnika ter dejanski volumen oddanih ostankov mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer je minimalno obračunana oddana količina na gospodinjstvo 0,120 m3 mesečno:
Mesečni strošek za gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu je sestavljen iz naslednjih postavk:
1)	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
1a) stroški javne infrastrukture = znesek (1a) za volumen zabojnika
1b) stroški izvajanja storitve = znesek (1b) za volumen zabojnika
2)	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov = oddana količina/število oseb VO x število
oseb G x cena (2)
3)	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov= oddana količina /
število oseb VO x število oseb G x cena (3)
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2464
Velikost zabojnika - velikost zabojnika v m3. Najmanjša velikost zabojnika je 0,120 m3.
Volumen zabojnika - upošteva se potrebna minimalna velikost zabojnika, določena glede na število oseb iz tehničnega pravilnika.
Oddana količina - vsota (velikost zabojnika x število odvozov) v obdobju enega meseca na skupnem odjemnem mestu. V primeru da je oddana količina manjša od 0,12 m3 se obračuna minimalna količina v vrednosti 0,12 m3.
Število oseb VO-število oseb v večstanovanjskem objektu vezano na skupno odjemno mesto.
Število oseb G - število oseb v posameznem gospodinjstvu.
C)	Za občasno naseljene objekte - počitniške hiše se plačuje mesečni strošek storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, v okviru rednega odvoza odpadkov, vezano na volumen zabojnika za mešane odpadke in dejanski volumen oddanih ostankov mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer je minimalno obračunani volumen odloženih odpadkov 120 l mesečno.
Izračun mesečnega stroška za občasno naseljeni objekt se izvaja po:
•	izračunu za gospodinjstva ali
•	po izračunu za gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu, v kolikor gre za skupno odjemno mesto.
D)	Za nenaseljene objekte se plačuje mesečni strošek storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, in sicer:
a.	Za nenaseljene objekte, kjer obstaja podatek o velikosti zabojnika po izračunu za gospodinjstva ali večstanovanjske objekte
b.	Za nenaseljene objekte, kjer ni podatka o velikosti zabojnika se stroški, ki nastanejo ne glede na količino prepuščenih odpadkov zaračunavajo po izračunu za gospodinjstva, pri čemer se za velikost zabojnika upošteva ena tretjina 120 l zabojnika, za oddano količino pa 1/3 odvoza najmanjše velikosti zabojnika.
E)	Za povzročitelje iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti - druge oz. pogodbene uporabnike (pravne osebe (d.d., d.o.o.,..) s.p., društva, ipd.) se osnova za obračun mesečnega stroška ravnanja s komunalnimi odpadki določi na podlagi velikosti zabojnika za mešane odpadke in dejansko oddane količine odpadkov.
Mesečni strošek za mešane komunalne odpadke za dejavnost je sestavljen iz naslednjih postavk:
1)	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
1a) stroški javne infrastrukture = velikost zabojnika x 2,165 x cena (1a)
1b) stroški izvajanja storitve = velikost zabojnika x 2,165 x cena (1b)
2)	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov = oddana količina x cena (2)
3)	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov = oddana količina x cena (3)
Če je oddana količina večja od velikosti zabojnika x 2,165 se upošteva pri obračunu storitve 1a in 1b oddana količina.
Velikost zabojnika - velikost zabojnika v m3. Najmanjše potrebne velikosti zabojnikov so glede na različne uporabnike določene v tehničnem pravilniku. Najmanjša velikost zabojnika je 0,120 m3. V primeru uporabe več zabojnikov se upošteva en zabojnik največje velikosti.
Oddana količina - vsota (velikost zabojnika x število odvozov) v obdobju enega meseca. V primeru da je oddana količina manjša od največje velikosti zabojnika se obračuna minimalna količina v vrednosti največje velikosti zabojnika.
Mesečni strošek za ostale vrste odpadkov se obračuna skladno z oddanimi količinami in veljavnim cenikom ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki.
Povzročitelji s sezonsko dejavnostjo plačujejo stroške ravnanja z odpadki tudi v mesecih, v katerih ne izvajajo dejavnosti in sicer minimalno za velikost zabojnika 0,120 m3. Med sezonsko dejavnost ne spadajo organizatorji prireditev.
V	primeru, da za povzročitelje iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ni podatka o velikosti zabojnika, se za obračun velikosti zabojnika upošteva najmanjše potrebne velikosti zabojnika za dejavnost iz tehničnega pravilnika, pri izračunu oddane količine pa se upošteva največje število možnih rednih odvozov za mešane komunalne odpadke.
V	primeru, da povzročitelj iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti razpolaga z manjšo velikostjo zabojnika, kot je predpisana s potrebno minimalno velikostjo zabojnika, se pri obračunu upošteva najmanjša potrebna velikost zabojnika iz tehničnega pravilnika in ne velikost zabojnika.
F) Za sobodajalca - fizično osebo - se osnova za obračun mesečnega stroška zbiranja odpadkov določi na osnovi povzročene količine odpadkov s strani gostov - 0,005 m3/nočitev.
Mesečni strošek za sobodajalca - fizično osebo se obračuna na način:
1. Zbiranje odpadkov - sobodajalec - fizična oseba = 0,005 m3 x ((cena (1a)+cena (1 b)) x št. N
št. N - število nočitev
Mesečni stroški ravnanja s komunalnimi odpadki za sobodajalca - fizično osebo se zaračunavajo trenutnim uporabnikom na naslovu izvajanja dejavnosti na podlagi akontativnih količin, razen če uporabnik zahteva drugače in zagotovi potrebne podatke. Enkrat letno se izvede poračun količin.
Pri manjšem številu opravljenih storitev se obračun lahko izvede tudi enkrat letno.
3. člen
(1) V navedenih osnovah so upoštevane naslednje storitve po programu:
•	zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev (mešani, papir, embalaža),
•	zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij z zbiralnic ločenih frakcij,
•	zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov za gospodinjstva,
•	zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov za gospodinjstva,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2465
•	zbiranje in odvoz ostalih komunalnih odpadkov glede na program,
•	pranje zabojnikov,
•	delovanje zbirnih centrov,
•	analitična obdelava podatkov,
•	nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,
•	obveščanje in osveščanje uporabnikov,
•	obdelavo komunalnih odpadkov,
•	sortiranje in obdelavo ločeno zbranih frakcij,
•	oddajanje ločenih frakcij v predelavo,
•	razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,
•	začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
•	pretovarjanje vseh frakcij odpadkov,
•	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov na odlagališču,
•	obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
•	finančno jamstvo.
4. člen
(1) Skladno z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Bled veljajo za storitev posamezne javne službe naslednje potrjene cene:
JAVNA SLUŽBA	EUR / kg
ZBIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ZELENEGA VRTNEGA ODPADA	
a. Javna infrastruktura	0,0128
b. Izvajanje storitev	0,3450
Potrjene in veljavne cene se uporabnikom zaračunavajo na mesečnih položnicah obračuna storitev javne službe v okviru rednega odvoza na osnovi veljavnih cen, preračunanih in prikazanih v EUR/ m3:
	Vrsta storitev ravnanja s komunalnimi odpadki	Višina tarifnih postavk (EUR/m3)	Oznaka
1.	zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada - javna infrastruktura	0,8422	cena (bio1a)
2.	zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada - izvajanje storitev	22,7010	cena (bio1b)
V navedenih cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki niso upoštevani zakonsko predpisani davki.
(2) V primeru, da se odvoz biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada izvrši dodatno izven rednega odvoza (izven rednih terminov, ki so predstavljeni v koledarju odvozov - t.j. odvoz na podlagi enkratnega naročila, večkratni odvoz zaradi dodatnih sezonskih potreb, individualni pogodbeni odvozi), se za obračun storitev zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada uporablja veljavna cena, pomnožena s faktorjem 1,5.
(3) Za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada gospodinjstva, izhajajoč iz višine cene, mesečno glede na volumen zabojnika za biorazgradljive kuhinjske odpadke, plačujejo:
Volumen zabojnika = 120 l
znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 0,4376 EUR
znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 11,7954
EUR
Volumen zabojnika = 240 l
znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 0,8752 EUR
znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 23,5909
EUR
Gospodinjstva plačujejo mesečni strošek storitev ravnanja z biološkimi odpadki, v okviru rednega odvoza odpadkov, vezano na volumen zabojnika. V primeru delitve zabojnika med gospodinjstvi se posameznemu gospodinjstvu obračuna sorazmerni delež uporabe glede na število gospodinjstev, ki uporabljajo zabojnik.
5.	člen
Povzročitelji proizvodnih in storitvenih dejavnosti, plačujejo ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu z določili Tehničnega pravilnika, Programa ravnanja z odpadki, veljavnim cenikom in v skladu s tem sklepom.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/2020).
7.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uveljavlja pa se od 1.1.2022 dalje.
Številka: 032-12/2021-8 Datum: 14. 12 2021
Občina Bled Janez Fajfar, župan
OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM
1255. Odlok o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 19.redni seji, dne 15.12.2021 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2022
1. Splošna določba
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2466
1. člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 določajo proračun, višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti pri upravljanju in prodaji finančnega premoženja občine ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Predlog proračuna 2022		|
Skupina/podskupina kontov		v EUR
	I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	10.536.327
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	9.002.539
70	DAVČNI PRIHODKI	7.478.259
	700 Davki na dohodek in dobiček	5.146.120
	703 Davki na premoženje	2.118.330
	704 Domači davki na blago in storitve	198.809
	706 Drugi davki in prispevki	15.000
71	NEDAVČNI PRIHODKI	1.524.280
	710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	621.584
	711 Takse in pristojbine	20.000
	712 Denarne kazni	172.505
	713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	60.000
	714 Drugi nedavčni prihodki	650.191
72	KAPITALSKI PRIHODKI	120.000
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
	722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja	120.000
73	PREJETE DONACIJE	0
	730 Prejete donacije iz domačih virov	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	1.413.789
	740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	524.370
	741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	889.419
	II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	15.260.559
40	TEKOČI ODHODKI	3.023.429
	400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	485.738
	401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	76.737
	402 Izdatki za blago in storitve	2.264.109
	409 Rezerve	196.844
41	TEKOČI TRANSFERI	2.870.181
	410 Subvencije	145.000
	411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.863.694
	412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	408.430
	413 Drugi tekoči domači transferi	453.057
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	8.890.450
	420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	8.890.450
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	476.499
	431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	372.246
	432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	104.253
	III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK	
	(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)	-4.724.232
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov		
	IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	217.620
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	217.620
	751 Prodaja kapitalskih deležev	217.620
	V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
	441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
	VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA	
	IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	217.620
C.	RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov		
	VII. ZADOLŽEVANJE (500)	1.600.000
50	ZADOLŽEVANJE	1.600.000
	500 Domače zadolževanje	1.600.000
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2467
	VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	0
55	ODPLAČILA DOLGA	0
	550 Odplačila domačega dolga	0
	IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VN.-M.-V.-VIM.)	-2.906.612
	X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	1.600.000
	XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VN.-VIN.-IX.)	4.724.232
	Stanje na računu preteklega leta 31.12.	2.906.612
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, ta pa na pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -pod konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so:
•	donacije,
•	pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,
•	požarna taksa,
•	turistična taksa,
•	prihodki iz naslova komunalnih prispevkov,
•	okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
•	prejeta sredstva iz državnega proračuna in javnih agencij za investicije.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino vplačanega namenskega prihodka lahko poveča obseg teh izdatkov in višina proračuna.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, to je župan.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu odda javno
naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov za največ 20 %. V primeru premalo planiranih sredstev za tekoče leto, ta sredstva lahko črpa iz tekoče proračunske rezerve. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so;
1.	podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF .
2.	podračun stanovanjskega sklada
Občina oblikuje proračunske rezerve iz prve točke v zakonski višini največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunske rezerve:
•	za stanovanjski sklad se v letu 2022 oblikujejo v višini 513 €,
•	za naravne nesreče se v letu 2022 oblikuje v višini 18.000 €.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 6.500,00 € župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
9.	člen
(splošna proračunska rezervacija)
V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan.
10.	člen (pooblastila županu)
S tem odlokom občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem pooblašča župana, da potrdi investicijsko dokumentacijo za projekte, pripravljene na podlagi določil Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16)
4. Posebnosti ravnanja s stvarnim premoženjem
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2468
11.	člen (odpis dolga)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 5.000
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
12.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Občina Cerklje na Gorenjskem se lahko dolgoročno zadolži do višine 1.600.000 €.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je Občina Cerklje na Gorenjskem, v letu 2022 ne sme preseči 100.000,00 €. Skupna višina pomeni največjo dovoljeno vsoto vseh poroštev skupaj.
Pogoj za poroštvo pravnim osebam javnega sektorja in drugim pravnim osebam, katerih ustanoviteljica je Občina Cerklje na Gorenjskem, je soglasje Občinskega sveta Občine Cerklje na Gorenjskem. Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem pooblašča župana Občine Cerklje na Gorenjskem, da podpiše poroštvo do dovoljene višine.
6.	Obseg zadolževanja javnega sektorja na ravni občine
13.	člen
(obseg zadolževanja javnega sektorja na ravni občine)
Javno podjetje Komunala Kranj d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) se lahko v letu 2022 dolgoročno zadolži na način in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo javne finance ter financiranje občin, podzakonskimi predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ter naslednjimi pogoji:
•	zadolžitev ne sme preseči 8.000.000 eurov,
•	za obdobje največ do 25 let od dneva sklenitve kreditne pogodbe,
•	za namen: za investicijo v center krožnega gospodarstva,
•	če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
O soglasju k zadolžitvi javnega podjetja iz prejšnjega odstavka odločajo občinski sveti občin ustanoviteljic na podlagi predloga za pridobitev soglasja, v katerem mora javno podjetje navesti:
•	razloge in namen za zadolževanje,
•	osnovne elemente zadolžitve (predvideno višino glavnice, valuto zadolžitve, predvideno obrestno mero, predvidene stroške zadolžitve, predvideno ročnost, predvidene roke črpanj in predvideno zavarovanje) ter
•	vire za odplačilo zadolžitve.
7.	Prehodne in končne določbe
14.	člen
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Cerklje na Gorenjskem v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
15. člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.1.2022. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov se objavijo na spletni strani občine.
Številka: 410-18/2021-42 Datum: 15.12.2021
Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan
1256. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg, 84/18 - ZIURKOE in 158/20), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE in 5/21 - odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 59/21) in 16. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem št. 7/16) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 19. redni seji dne 15.12.2021 sprejel
ODLOK
O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM
I. Uvodne določbe
1.	člen (vsebina)
(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: občina) tako, da določa:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
•	vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
•	druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe.
2.	člen (namen odloka)
(1) Namen tega odloka je:
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2469
•	zagotavljanje oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe,
•	uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvom virov pitne vode,
•	zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
3. člen (pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.	interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode,
2.	interno vodovodno omrežje je omrežje za previjalom, ki je vgrajeno za vodomerom v smeri toka vode in je v lasti uporabnika,
3.	gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta (evidentiranje v kataster stavb ali v register nepremičnin). Pogoji za izvedbo se opredelijo v tehničnem pravilniku,
4.	javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
5.	kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih in napravah gospodarske javne infrastrukture - vodovod,
6.	obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo,
7.	obračunski vodomer je vodomer oz. merilna naprava, s katero se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda,
8.	odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda,
9.	oskrba z vodo v okviru javne službe je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali,
10.	oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod,
11.	lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se izvaja pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,
12.	lastnik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta, inženirskega objekta ali zemljišča in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda,
13.	pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
14.	primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več
vodnih virov do sekundarnega vodovoda; gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura,
15.	priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden priključek; na posamezno priključno mesto je lahko priključenih več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj, med njimi zagotovljena porazdelitev stroškov,
16.	sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture,
17.	tehnični pravilnik je vsakokratno veljaven Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme izvajalec javne službe, in je dostopen na uradni spletni strani www.komunala-kranj.si,
18.	transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode, in je namenjen za transport vode na večje razdalje, od vodnih virov do primarnega vodovoda,
19.	upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, določi občina ali jo izbere za izvajalca javne službe,
20.	upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o upravljanju,
21.	uporabnik javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik) je vsak lastnik ali solastnik, najemnik, investitor stavbe, inženirskega objekta, dela stavbe ali zemljišča, oz. koristnik storitve javne službe, ne glede na to ali gre fizično ali pravno osebo, in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda,
22.	vodovodni priključek (v nadaljevanju priključek) je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi,
23.	začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje. Pogoji za izvedbo se opredelijo v tehničnem pravilniku,
24.	zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
25.	zbirni katastre GJI je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih GJI, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora,
26.	zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2470
4.	člen
(način izvajanja javne službe)
(1)	Občina zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) na območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2)	Izvajalec javne službe po tem odloku je KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o..
(3)	V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda potrebuje za oskrbo živali. Izjeme od te določbe in posebnosti so opredeljene v vsakokratno veljavni Uredbi o oskrbi s pitno vodo oziroma predpisu, ki jo nadomešča.
(4)	Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu s Programom oskrbe s pitno vodo, ki je dostopen uradni spletni strani www.komunala-kranj.si. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva. Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.
5.	člen (obveznost javne službe)
(1)	Občina zagotavlja javno službo na poselitvenih območjih na območju celotne občine.
(2)	Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(3)	Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1.	da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2.	da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan.
(4)	Na območjih poselitve, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, pa nista izpolnjena pogoja iz prejšnjega odstavka, morajo lastniki zasebnega vodovoda skleniti Pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje tovrstne dejavnosti, in morajo o tem pisno obvestiti občino.
III. Vrsta in obseg javnih dobrin javne službe ter njihova prostorska razporeditev
6.	člen (obseg javne službe)
(1) Javna služba obsega naslednje storitve:
•	oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
•	obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih,
•	redno vzdrževanje javnega vodovoda,
•	redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
•	redno vzdrževanje priključkov,
•	vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
•	poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
•	opozarjanje lastnikov vodne infrastrukture, ki jo upravlja izvajalec javne službe, na dotrajanost in vodne izgube,
•	izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
•	izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
•	monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
•	monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring odvzete vode iz zajetja za pitno vodo za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
•	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
•	občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
•	izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
•	izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
•	redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb in primerjanje z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
•	priključevanje novih uporabnikov javne službe,
•	podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov,
•	izvajanje upravljavskega nadzora pri gradnjah omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi,
•	sodelovanje pri projektiranju omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
•	vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov,
•	pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe,
•	nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,
•	druge naloge iz tega odloka.
(2)	Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan izvajati izvajalec javne službe.
(3)	V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi s tega področja.
7. člen (oskrba s pitno vodo)
(1) Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja:
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2471
•	iz javnih vodovodov iz centralnega sistema za oskrbo s pitno vodo,
•	iz javnih vodovodov iz lokalnih sistemov za oskrbo s pitno vodo,
•	iz zasebnih vodovodnih sistemov,
•	kot lastna oskrba s pitno vodo.
IV. Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo
8.	člen
(pogoji za zagotavljanja javne službe)
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
•	javni vodovod ustrezne zmogljivosti in priključitev na javni vodovod,
•	izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe,
•	javna pooblastila izvajalca javne službe.
1. Priključitev na javni vodovod
9.	člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)	Stavba ali gradbeno inženirski objekt, v katerem se zadržujejo ljudje ali se uporablja za oskrbo živali in ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključen na javno vodovodno omrežje.
(2)	Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega lastnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi.
(3)	Priključek se izvede praviloma za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov.
(4)	Če je posamezna stavba ali gradbeni inženirski objekt od javnega vodovoda oddaljen več kot 200 metrov, priključitev na javni vodovod za uporabnika ni obvezna.
10.	člen
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1)	Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, na javni vodovod ni mogoča.
(2)	Če uporabnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta izvaja dejavnost, za katero ni treba zagotavljati oskrbe z vodo v okviru javne službe, mora pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če vodne pravice ne pridobi, ga izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v delu, kjer uporabnik izvaja to dejavnost, ne sme priključiti na javni vodovod.
11.	člen
(možnost priključitve na javni vodovod)
(1)	Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga po predhodnem mnenju občine izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda.
(2)	Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem za priključitev.
(3)	Za vsako spremembo izvedbe priključka mora
uporabnik ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
12.	člen (priključek)
(1)	Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema (vključno z obračunskim vodomerom). Priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.
(2)	Načrtovanje in gradnjo cevovodov in druge opreme priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora zagotoviti lastnik le-teh.
(3)	Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek na sekundarni vodovod, uporabnik pa mora dopustiti preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Stroški vzdrževanja se krijejo iz stroškov omrežnine.
(4)	Izvajalec javne službe mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
13.	člen (začasni priključek)
(1)	Začasna priključitev na javni vodovod je dovoljena z omejenim rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje. Priključitev je dovoljena samo s soglasjem, ki ga po predhodnem mnenju občine izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka.
(2)	Začasni priključek izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika.
14.	člen (gradbiščni priključek)
(1)	Gradbiščni priključek je dovoljen samo s soglasjem, ki ga po predhodnem mnenju občin, izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka.
(2)	Gradbiščni priključek izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika.
15.	člen (evidentiranje priključka)
(1)	Po izvedbi priključka, začasnega ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega načrta vodovoda, ki ga na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi izvajalec javne službe ter pridobitvi podatkov o trasi na geodetski način, se priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda, ki ga vzdržuje izvajalec javne službe. Po končanih delih se uporabnika evidentira v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje izvajalec javne službe.
(2)	Priključek, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini.
(3)	Meja med priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je priključni sklop na iztoku iz vodomera. Priključni sklop vzdržuje izvajalec javne službe.
(4)	Če objekt, za katerega se izdela priključek, nima hišne številke, mora uporabnik uporabo te stavbe v roku treh mesecev od začetka uporabe prijaviti izvajalcu javne službe.
16.	člen
(dovoljenje za priključitev na javni vodovod)
(1) Uporabnik/investitor ne sme priključiti stavbe ali gradbenega inženirskega objekta drugih uporabnikov na
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2472
javno vodovodno omrežje brez soglasja izvajalca javne službe, ki soglasje izda po predhodnem mnenju občine.
17.	člen (ukinitev priključka)
(1)	Ukinitev priključka je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeni inženirski objekt poruši ali na željo lastnika objekta. Uporabnik objekta mora izvajalcu javne službe skupaj s pisno vlogo za ukinitev priključka posredovati izjavo, da je objekt nenaseljen. Uporabnik mora predložiti tudi potrdilo o ukinitvi hišne številke in dokazilo, da je stavba neprimerna za bivanje, kar uredi na pristojni izpostavi Geodetske uprave Republike Slovenije.
(2)	Izjemoma, iz sanitarnih razlogov, ugotovljenih z zapisnikom izvajalca javne službe, se lahko izvede odklop objekta iz vodovodnega omrežja po uradni dolžnosti. Pred izvedbo odklopa se izda Sklep o odklopu objekta iz javnega vodovodnega omrežja po uradni dolžnosti.
(3)	Ukinitev priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev priključka na stroške uporabnika.
18.	člen
(ukinitev začasnega priključka)
(1)	Ukinitev začasnega priključka je dovoljena najkasneje po izteku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko začasnega priključka ne potrebuje več.
(2)	Ukinitev začasnega priključka izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi, ali v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi začasnega priključka na stroške uporabnika.
19.	člen
(ukinitev gradbiščnega priključka)
(1)	Ukinitev gradbiščnega priključka je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeni inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega priključka.
(2)	Ukinitev gradbiščnega priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika.
20.	člen (ukinitve priključkov)
(1) Izvajalec javne službe ukine priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako da:
•	fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod,
•	spremeni status priključka v katastru in
•	spremeni status lastnika v evidenci uporabnikov.
21.	člen
(dostopnost do javnega vodovoda in priključka)
(1) Javni vodovod in priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.
22.	člen (obnova priključka)
(1) Priključek je treba obnoviti:
•	če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,
•	če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
•	v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture v skladu s predhodno potrjenim planom,
•	če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom,
•	najkasneje, ko doseže starost 50 let, razen, če izvajalec javne službe ugotovi ustreznost tega priključka.
(2) Obnova priključka, redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
2. Prekinitev dobave pitne vode
23. člen (prekinitev dobave vode)
(1)	Izvajalec javne službe prekine dobavo pitne vode uporabniku na podlagi predhodnega obvestila, ki ga pošlje tudi občini, in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
•	če je priključek izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe ali brez nadzora ter prevzema s strani izvajalca javne službe,
•	če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,
•	če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
•	če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
•	če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju izvajalec javne službe,
•	če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),
•	če uporabnik ne dopusti izvajalcu javne službe opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku,
•	če uporabnik ne dovoli izvajalcu javne službe vgraditve ali zamenjave vodomera,
•	če uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in pregled vodomera, interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
•	če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati vodomera,
•	če so izpolnjeni pogoji za prekinitev iz 35. člena tega odloka,
•	če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka,
•	če uporabnik krši javno objavljene omejitve pri varčevanju s pitno vodo,
•	če uporabnik z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo pitne vode,
•	če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena skladnost in zdravstvena ustreznost vode v javnem vodovodu.
(2)	Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku izvajalca javne službe.
(3)	Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je izvajalec javne službe po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca javne službe.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2473
(4)	Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. O tem mora predhodno obvestiti občino oz. lastnika infrastrukture.
(5)	Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora izvajalec javne službe preko lokalnih sredstev javnega obveščanja na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 24 ur pred prekinitvijo dobave vode. Izvajalec javne službe mora o tem obvestiti tudi občino oz. lastnika infrastrukture.
(6)	V primeru prekinitve dobave vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima izvajalec javne službe pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. Uporabnike se obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(7)	V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec javne službe dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
(8)	Uporabniki imajo možnost prejemanja obvestil o prekinitvi oskrbe s pitno vodo preko e-pošte in SMS sporočil. Za izvajanje teh storitev mora uporabnik izpolniti prijavo, ki je dostopna na www.komunala-kranj.si.
3.	Omejitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda
24.	člen
(omejitev oskrbe s pitno vodo)
(1)	Izvajalec javne službe lahko uporabnikom omeji oskrbo s pitno vode iz javnega vodovoda v primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
(2)	V primeru omejitve oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti takoj, ko je to mogoče, na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
4.	Meritve količin porabljene pitne vode in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo
25.	člen (merjenje pitne vode)
(1) Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih (m3) z obračunskimi vodomeri. Poraba vode je na obračunskem vodomeru registrirana kot porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju.
26.	člen (obračunski vodomer)
(1)	Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik vodovodnega omrežja. Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vsi stroški upravljanja, rednega vzdrževanja in redne zamenjave vodomerov so stroški izvajalca javne službe in se krijejo iz omrežnine.
(2)	Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer, ki mora biti predvidoma zunaj objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu
vodovodu, in dostopen delavcem izvajalca javne službe za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.
(3)	Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, menjati ali popravljati obračunskega vodomera. Prav tako ne sme odstraniti plombe na vodomeru.
(4)	Vodomere namešča, menja, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec javne službe, ki skrbi za pravočasno overjanje obračunskih vodomerov.
(5)	Zamenjava in pregledi obračunskih vodomerov se izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo s področja standardizacije in meroslovja.
(6)	Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerno mesto ter skrbeti za zaščito obračunskih vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo.
(7)	Uporabnik lahko od izvajalca javne službe zahteva nadzor točnosti obračunskega vodomera. Če obračunski vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.
(8)	V primeru ugotovljenih napak pri delovanju obračunskega vodomera ima izvajalec javne službe pravico zaračunati premalo obračunano porabo pitne vode največ za obdobje enega leta.
27.	člen
(interni obračunski vodomeri)
(1)	Vodomeri na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava.
(2)	Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe.
28.	člen
(obračun porabljene pitne vode)
(1)	Upravljavec mesečno zaračunava gospodinjstvom za porabljeno vodo akontacijo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Uporabnik ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije, če so za to podani utemeljeni razlogi oziroma sporočati stanje vodomera. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob odčitku obračunskega vodomera ali ob menjavi obračunskega vodomera, opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo.
(2)	Upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom v gospodarstvu in negospodarstvu ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskemu vodomeru. Upravljavec v soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače.
29.	člen
(več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer)
(1)	Izvajalec javne službe v večstanovanjskih stavbah posreduje račun upravniku objekta, ki je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s pitno vodo.
(2)	V večstanovanjskih objektih ali v objektih z več uporabniki, za katere ni predpisan upravnik po zakonu in se na novo priključujejo na javni vodovodni sistem, morajo imeti za vsako enoto svoj obračunski vodomer, nameščen v skupnem jašku izven objekta.
(3)	V primeru, da je v objektu, za katerega upravnik ni obvezen, več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2474
osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca, lahko pa izvaja delitev stroškov med uporabnike. Uporabniki, priključeni na isti obračunski vodomer, podpišejo delilno razmerje. Šteje se, da je delitveno razmerje potrjeno, v kolikor ga podpiše več kot polovica lastnikov. V kolikor lastniki ne podpišejo delilnega razmerja, izvajalec javne službe zaračuna stroške oskrbe s pitno vodo sorazmerno, glede na lastniške deleže.
(4)	Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost oziroma gre za kmetijsko gospodarstvo ali nestanovanjske stavbe, ki predstavljajo zaokroženo celoto, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, v kolikor so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, se lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. Uporabniki morajo ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh uporabnikov.
(5)	Če je na isti priključek priključenih več uporabnikov, se vsakemu uporabniku zaračuna omrežnina V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek DN20.
30.	člen
(okvara obračunskega vodomera)
(1)	Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe za čas od odčitka pred nastankom okvare do odprave okvare vodomera, upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.
(2)	V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovi, da se stanje na vodomeru ne ujema s stanjem zabeleženem preko oddajnika, se pri določitvi obračunskega obdobja kot začetek obdobja upošteva datum, ko sta bili stanji usklajeni.
(3)	Izvajalec javne službe mora okvaro odpraviti v najkrajšem možnem času, uporabnik pa mu mora to omogočiti. O napaki je dolžan uporabnik izvajalca javne službe obvestiti takoj, ko to ugotovi.
31.	člen
(nedovoljen odvzem pitne vode)
(1) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera se določi na osnovi predpisane normirane porabe, ki zanaša 1,2 m3 na dan za velikost priključka DN 20. Za ostale velikosti priključkov se upošteva faktor v skladu z določbami veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
32.	člen (prevzem vodovoda)
(1)	V primeru, ko izvajalec javne službe prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški, ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti izvajalcu javne službe, da v šestih mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradijo obračunski vodomeri.
(2)	Pred prevzemom morajo biti vsi priključki opremljeni z ustreznim merilnim mestom, vključno z obračunskim vodomerom.
33.	člen (določitev pavšala)
(1) Dokler priključek ni opremljen z vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode:
•	6 m3 na osebo,
•	3 m3 na glavo živine (govedo, konji),
•	1 m3 na glavo drobnice.
34.	člen (cene)
(1) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določbami veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
35.	člen (račun)
(1)	Uporabnik je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa.
(2)	Če uporabnik računa ne plača v roku, ga izvajalec javne službe pisno opomni na neplačilo. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko izvajalec javne službe prekine dobavo vode.
(3)	Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe v osmih dneh od prejema računa. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin, v katerem se ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode.
(4)	Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko se s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
(5)	Lastnik je subsidiarno odgovoren za neplačane obveznosti najemnika objekta, vezane na vodomer in porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko terja za plačilo lastnika, ko mu najemnik ne poravna zapadlih obveznosti po dveh pisnih opominih. Izvajalec obvesti lastnika o stanju terjatve pisno in ga pozove na izpolnitev obveznosti. V kolikor lastnik ne poravna zapadlih neplačanih obveznosti za svoj objekt, lahko izvajalec javne službe začasno prekine dobavo vode v skladu s 23. členom tega odloka.
5. Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode
36.	člen
(skladnost in ustreznost pitne vode)
(1)	Izvajalec javne službe zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode in skladnost z mejnimi vrednostmi parametrov po predpisu, ki ureja pitno vodo.
(2)	Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor nad pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil in opravlja druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo.
(3)	Podatki o laboratorijskih preskusov pitne vode so vedno na razpolago pri izvajalcu javne službe.
37.	člen
(izredni nadzor skladnosti in ustreznosti pitne vode)
(1) Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu za vodomerom. V primeru, da je pitna voda na tem odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2475
6. Javna pooblastila izvajalca javne službe
38.	člen (izvajanje javnih pooblastil)
(1)	Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila:
•	izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
•	pripravi tehnični pravilnik,
•	izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
•	izdaja soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje.
(2)	Izvajalec javne službe s Tehničnim pravilnikom, h kateremu občina poda soglasje pred sprejemom, določi zahtevano dokumentacijo za izdajo dokumentov na podlagi javnih pooblastil, uporabnik pa predloži k vlogi dokumentacijo v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo.
(3)	Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam izvajalec javne službe po potrebi pridobi mnenje občine.
(4)	Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
(5)	Stroški za izvajanje nalog iz tega člena se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
39.	člen (soglasja)
(1) Pri izdaji soglasij iz prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec javne službe določiti:
•	minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
•	pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
•	traso, globino in dimenzijo priključnih cevi ter priključno mesto na javno omrežje,
•	lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
•	dimenzijo in tip vodomera,
•	tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,
•	pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka,
•	posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
•	posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode in
•	ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe.
40.	člen
(kataster gospodarske javne vodovodne infrastrukture)
(1)	Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra gospodarske javne vodovodne infrastrukture (v nadaljevanju: kataster) zagotavlja občina.
(2)	Občina vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra podeli v izvajanje izvajalcu javne službe. Vodenje katastra obsega tudi posredovanje zbirnih podatkov iz katastra v zbirni kataster gospodarske javen infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov, geodetsko dejavnost in oskrbo s pitno vodo. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine ali so stroški vključeni v ceno storitve javne službe.
(3)	Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov. Izvajalec javne službe in občina s pogodbo uredita medsebojne pravice in obveznosti za nemoteno delovanje katastra.
41.	člen (upravljavski nadzor)
(1)	Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav na infrastrukturi, kjer izvaja javno službo. Investitor novogradenj ali obnov vodovodnega omrežja je dolžan izvajalca javne službe pooblastiti za izvajanje upravljavskega nadzora, ki obsega dela, našteta v drugem odstavku tega člena.
(2)	V okvir upravljavskega nadzora sodi:
•	preverjanje izpolnjevanja določil tega odloka, skladnosti s Tehničnim pravilnikom ter projektnimi pogoji,
•	usklajevanje delovanja novega ali obnovljenega vodovoda z obstoječim vodovodom v času gradnje,
•	usklajevanje prevezav novih hišnih priključkov z obstoječim stanjem,
•	določitev načina prevezave na obstoječi vodovod,
•	določitev celotnega protokola zapiranja obstoječega vodovoda zaradi prevezav na omrežje,
•	udeležba na koordinacijskih sestankih in pomoč pri iskanju tehničnih rešitev.
(3)	Stroške nadzora nosi izvajalec del, v kolikor ni drugače določeno. Strošek nadzora izvajalec javne službe zaračuna skladno z javno objavljenim cenikom. Po zaključku del se izvede prevzemni zapisnik, s katerim izvajalec nadzora potrdi, da se novozgrajeno omrežje lahko uporablja kot del javnega vodovodnega omrežja. Zapisnik mora biti podpisan s stani investitorja, izvajalca, izvajalca strokovnega nadzora in izvajalca upravljavskega nadzora skladno z vsakokratno veljavno zakonodajo o graditvi objektov. Prevzemni zapisnik je eden izmed dokumentov, ki so potrebni za prevzem zgrajene oziroma obnovljene infrastrukture v najem.
V. Pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev del
42.	člen (pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
•	priključitve na javni vodovod,
•	spremembe dimenzij priključka, trase priključka, vodomernega mesta,
•	izvedbe dodatnih del na priključku,
•	povečanja ali zmanjšanja odvzema pitne vode,
•	ukinitve priključka,
•	prijave na obveščanje o izpadih vodooskrbe preko SMS-ov in elektronske pošte.
43.	člen (obveznosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1.	pridobiti soglasje izvajalca javne službe za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah. Soglasje izvajalec javne službe izda po predhodnem mnenju občine.
2.	redno vzdrževati interno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno omrežje,
3.	zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami,
4.	izvajalcu javne službe omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih,
5.	izvajalcu javne službe omogočiti pregled ustreznosti priključka in interne vodovodne inštalacije,
6.	skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na svojem priključku,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2476
7.	izvajalcu javne službe omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja,
8.	obvestiti izvajalca javne službe o okvarah na javnem vodovodu in priključku ter omogočiti izvedbo odprave okvare in obnove,
9.	dopustiti obnavljanje priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe,
10.	povrniti škodo, povzročeno na javnem vodovodu zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
11.	upoštevati varčevalne ukrepe iz uradnih objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
12.	pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku petnajstih dni od nastanka spremembe; v primeru, da tega ne storijo, so izvajalcu javne službe odškodninsko odgovorni za škodo, ki mu zaradi tega nastane,
13.	urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera, in sporočiti izvajalcu javne službe naslovnika in plačnika računov,
14.	priključiti se na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja izvajalca javne službe ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje priključka,
15.	pridobiti soglasje izvajalca javne službe v primeru, da na vodovodnih napravah gradijo, postavljajo objekte ali nasipajo material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom.
44.	člen (dostop in prost prehod)
(1)	Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka, izvajalcu javne službe dovoliti prost prehod.
(2)	Izvajalec javne službe je dolžan izvesti delo tako, da povzroči čim manjšo škodo. Po opravljenih delih mora izvajalec javne službe vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. Če vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje ni možna, mora izvajalec javne službe lastniku povrniti nastalo škodo.
45.	člen
(odvzem vode iz javnih hidrantov)
(1)	Hidranti na javnem vodovodnem omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe na stroške občine.
(2)	Odvzem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odvzema pitne vode, način obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo, v katerem je določen tudi način plačila.
(3) V primeru, ko uporabnik ne odvzame pitne vode iz hidranta v skladu z določili iz prejšnjega odstavka tega člena, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3 in globa v skladu s 4. odstavkom 67. člena tega odloka.
46.	člen
(pojem hidrantnega omrežja)
(1)	Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.
(2)	Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
47.	člen (odvzem vode iz hidranta)
(1)	Brez soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih pristojno gasilsko poveljstvo vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu.
(2)	Gasilska društva za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih gasilska društva obvestijo izvajalca javne službe.
48.	člen (uporaba hidranta)
(1)	Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroške odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, nosi uporabnik.
(2)	Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
(3)	Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdrževanje internih hidrantov ni obveznost izvajalca javne službe.
(4)	Ob vsaki uporabi vode iz hidranta na javnem vodovodnem omrežju je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu javnega vodovoda vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode.
49.	člen (uporaba priključka)
(1) Uporabnik ne sme prestavljati, menjati, popravljati ali kako drugače posegati v priključek in obračunski vodomer.
50.	člen (izredna kontrola vodomera)
(1) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev redne kontrole ni pravilna. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi stroške izredne kontrole točnosti vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2477
51.	člen
(prepoved onesnaženja in prekinitve dobave pitne vode)
(1) Uporabnik ne sme prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem onesnažiti pitne vode v interni vodovodni napeljavi.
52.	člen
(vgradnja obračunskega vodomera)
(1)	Stroške prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka nosi uporabnik.
(2)	Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegovega popravila ali zamenjave.
(3)	Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti zunaj objekta in vedno dostopen delavcem izvajalca javne službe za vzdrževanje, preglede in odčitke vodomera. V primeru, da se vodomerni jašek nahaja znotraj objekta, ga je uporabnik dolžan prestaviti ven v naslednjih primerih:
•	v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,
•	če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,
•	ob kakršnihkoli delih na hišnem priključku, za katera se izdaja soglasje (montaža dodatnega vodomera, predelava hišnega priključka, ipd.),
•	če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov.
53.	člen
(okvare na internem vodovodnem omrežju)
(1) Stroške okvar, nastalih na internem vodovodnem omrežju, nosi uporabnik, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.
54.	člen (obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, preko katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov.
(2)	Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka tega člena o nameravanem izvajanju del najmanj deset dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe in pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda z namenom uskladitve teh del.
(3)	Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del.
(4)	V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb.
VI. Zasebni vodovodi
55.	člen
(lastna oskrba s pitno vodo)
(1) Če se stavba ali več stavb nahaja na poselitvenem območju, na katerem v skladu z veljavno zakonodajo
priključitev na javni vodovod ni možna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe s pitno vodo pod pogojem, da so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni predpisani pogoji.
56.	člen
(opredelitev zasebnega vodovoda)
(1) Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
•	primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani od vodnih virov do sekundarnega omrežja),
•	sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka).
57.	člen
(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda)
(1)	V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
•	oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji ter v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
•	redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
•	vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom predpisi, ki na področju varstva pred požari urejajo obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
•	nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
•	monitoring količine pitne vode, odvzete iz vodnih virov zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
•	obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,
•	meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,
•	podatke o meritvah količin prodane vode, ki jih mora posredovati izvajalcu javne službe zaradi obračuna okoljske dajatve po uredbi, ki določa vrste onesnaženja, za katere se plačuje okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
(2)	Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
58.	člen
(evidence upravljavca zasebnega vodovoda)
(1) Upravljavec zasebnega vodovoda mora v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidence o:
•	oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe,
•	naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje,
•	stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode,
•	stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe,
•	javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za namakanje,
•	objektih in opremi primarnega, sekundarnega in transportnega vodovoda,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2478
•	hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda,
•	vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja,
•	vodovarstvenih območjih vodnih virov,
•	stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo,
•	stroških izvajanja javne službe,
•	letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe,
•	priključkih stavb na sekundarni vodovod.
59.	člen
(obveznost določitve upravljavca zasebnega vodovoda)
(1)	V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
•	eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
•	eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
•	eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(2)	Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Župan je pooblaščen, da izda sklep o potrditvi.
60.	člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)	V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Ta oskrba je dovoljena, če so v teku postopki za priključitev take stavbe na javni vodovod.
(2)	Zajetja za pitno vodo, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
61.	člen
(vodno dovoljenje za lastno oskrbo)
(1)	Za rabo vode iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo, morajo pridobiti vodno dovoljenje skladno s predpisi, ki urejajo vode lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje z vodo.
(2)	Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
(3)	Če se namerava na zasebni vodovod priključiti lastnik, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora
pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.
(4) Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
VII. Prenos zasebnih vodovodov v last občine
62. člen (prenos zasebnih vodovodov)
(1)	Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno zasebno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini brezplačno.
(2)	Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov po tem členu mora biti v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo o graditvi objektov predložena sledeča dokumentacija:
•	gradbeno dovoljenje,
•	vodno dovoljenje,
•	projekt izvedenih del, izveden v skladu z navodili izvajalca javne službe,
•	geodetski načrt vodovoda, izdelan v skladu z vsakokratno veljavnim Pravilnikom o geodetskem načrtu in Tehničnim pravilnikom upravljavca, za vpis v operativni kataster vodovodnih sistemov,
•	potrdilo o vpisu v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
•	potrdilo o rezervnem vodnem viru, če le-ta obstaja,
•	zapisnik o opravljenih preizkusih vodovodov,
•	meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja,
•	poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode,
•	zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
•	uporabno dovoljenje,
•	garancijske izjave za odpravo napak v garancijski dobi,
•	vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi,
•	overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici do dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda,
•	podpisan prevzemni zapisnik skladno z zahtevami 41. člena tega odloka.
(3)	Najem in upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo.
(4)	Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški), ki ni last občine, se lahko prenese v last občine z medsebojno pogodbo. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika občine in izvajalca javne službe. Za prenos morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
•	vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo: uporabno dovoljenje (razen, če je zgrajen pred 25.6.1991 kot opredeljuje zakon, ki ureja področje graditve objektov), geodetski načrt vodovoda, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu in tehničnim pravilnikom upravljavca, popis omrežja, objektov in naprav ter evidenco priključkov,
•	vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav,
•	izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2479
•	izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja,
•	sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda in zanj izdelan predračun ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
•	izračunana mora biti cena, ki izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,
•	vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni v skladu s Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe,
•	pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, urejene in pridobljene morajo biti služnostne pogodbe ali lastništvo na zemljiščih, na katerih se nahajajo objekti in naprave,
•	potrdilo o rezervnem vodnem viru, če le-ta obstaja.
(5)	Občina, izvajalec javne službe in dosedanji lastnik vodovoda lahko pogoje za prenos z medsebojno pogodbo določijo drugače.
(6)	Postopek prevzema vodovoda mora biti dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, listine o lastništvu ter podatke o terjatvah in dolgovih.
(7)	Po prevzemu mora izvajalec javnega vodovoda na vseh odjemnih mestih v roku štirih mesecev od prevzema vodovoda vgraditi obračunske vodomere, ki morajo biti žigosani in pregledani v skladu s predpisi o meroslovnih zadevah za vodomere.
VIII.	Viri financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe
63.	člen (financiranje javne službe)
(1)	Javna služba se financira iz:
•	cene storitev javne službe,
•	proračunskih sredstev občine,
•	drugih virov.
(2)	Cene storitev javne službe se določajo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe, ki ga predloži občinskemu svetu v sprejem oziroma potrditev.
(3)	Če ima občina z drugimi občinami skupnega izvajalca javne službe, lahko te občine določijo enotno ceno za storitev javne službe na območju vseh občin.
IX.	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
64.	člen (infrastruktura)
(1)	Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena.
(2)	Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju občine je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno, ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo predpisi, ki urejajo javno službo.
(3)	Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, se lahko uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.
(4)	Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
(5)	Izvajalec javne službe mora z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
X.	Sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda
65.	člen (pridobitev služnosti)
(1) Če se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilca soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev ali soglasja k priključitvi, se pred izdajo tega soglasja med občino in prosilcem soglasja sklene Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda.
XI.	Nadzor
66.	člen (pojem nadzora)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve predpisana globa, opravlja pristojna medobčinska inšpekcija.
(2)	Nadzor nad drugimi določbami tega odloka izvaja občina. Nadzor se opravlja kot redni mesečni nadzor ali kot izredni nadzor na podlagi vsakokratne zahteve uporabnikov storitev javne službe.
(3)	Izvajalec javne službe in uporabniki storitev so dolžni prijaviti kršitve in kršitelje občni ali pristojnemu Medobčinskemu inšpektoratu.
XII.	Kazenske določbe
67.	člen (prekrški in globe)
(1)	Z globo 1.000 EUR se za kršitev kaznuje pravna oseba:
•	izvajalec javne službe, ki ravna v nasprotju določili prvega in ali drugega odstavka 11. člena, 14. člena in 22. člena odloka,
•	izvajalec del, ki ravna v nasprotju z določili 54. člena tega odloka,
•	upravljavec zasebnega vodovoda, ki ravna v nasprotju z določili 57. in 58. člena tega odloka,
•	uporabnik oziroma investitor, ki ravna v nasprotju s 13. točko 43. člena tega odloka.
(2)	Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik.
(3)	Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
(4)	Z globo 800 EUR se kaznuje za kršitev pravna oseba če:
•	se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili 9.člena tega odloka,
•	se priključi na javni vodovod kljub prepovedi priključitve na javni vodovod skladno z 10. členom tega odloka,
•	se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca javne službe v nasprotju z 16. členom tega odloka,
•	kot investitor ne zagotovi upravljavskega nadzora v skladu z 41. členom tega odloka,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2480
•	ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 1. točke 43. člena tega odloka,
•	ne zaščiti vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami v skladu z določilom 3. točke 43. člena tega odloka,
•	ne omogoči izvajalcu javne službe dostopa do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih v skladu z določilom 4. točke 43. člena tega odloka,
•	ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda ustreznosti priključka in interne vodovodne inštalacije ter vzorčenja pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja v skladu z določilom 5. in 7. točke 43. člena tega odloka,
•	izvajalcu javne službe ne dopustiti obnavljanja priključka in poskrbi za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe v skladu z določili 9. točke 43. člena tega odloka,
•	ne upošteva varčevalnih ukrepov iz uradnih objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo v skladu z določilom 11. točke 43. člena tega odloka,
•	ne obvesti izvajalca javne službe pisno o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku petnajstih dni od nastanka spremembe v skladu z določilom 12. točke 43. člena,
•	ne vgradi obračunskega vodomera v skladu z določili tega odloka,
•	ne uredijo medsebojne delitve stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera, in ne sporočijo izvajalcu javne službe naslovnika in plačnika računov v skladu z določilom 13. točke 43. člena,
•	ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v primeru, da na vodovodnih napravah gradi, postavlja objekte ali nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom v skladu z določilom 15. točke 43. člena tega odloka,
•	uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili drugega odstavka 45. člena tega odloka,
•	lastnik zasebnega vodovoda ravna v nasprotju z določili 59. člena tega odloka.
(5)	Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(6)	Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(7)	Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XIII. Prehodne in končne določbe
68.	člen (vodomeri na mejnih točkah)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan vgraditi vodomere na mejnih točkah s sosednjimi občinami v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. Stroške nakupa in vgradnje vodomerov nosi občina.
69.	člen (uskladitev predpisov)
(1) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je
opredeljena v Tehničnem pravilniku, ki ga po predhodni potrditvi občine sprejme izvajalec javne službe. (2) Tehnični pravilnik se uskladi z določbami tega odloka v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
70.	člen (prenehanje veljavnosti)
(1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem št. 3/2011 in 30/2017).
71.	člen (začetek veljavnosti)
(1) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-006/2015-13 Datum: 16.12.2021
Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan
1257. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022
Na podlagi 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 78/18) in 88. členom Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in 16/2021) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 19. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2022
1.	poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (uvodno določilo)
Za zagotovitev sredstev v proračunu za leto 2022 se s tem aktom določi načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022.
Načrt ravnanj z nepremičnim premoženjem iz prejšnjega odstavka vsebuje:
•	načrt pridobivanja nepremičnega premoženja,
•	načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem in
•	načrt najema nepremičnega premoženja.
2.	poglavje
NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
2.	člen
Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Cerklje na Gorenjskem se načrtuje v vrednosti 200.000 EUR.
3.	člen (kategorizacija cest)
Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja vključuje odkup zemljišč, po katerih v naravi že potekajo kategorizirane občinske ceste (lokalne ceste, zbirne
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2481
mestne ceste, mestne ceste in javne poti) po Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 30/2021) in odkup zemljišč za širitev navedenih obstoječih cest.
4.	člen
(pridobivanje zemljišč v skladu s premoženjsko bilanco)
Občina Cerklje na Gorenjskem nadaljuje z reševanjem urejanja prepisov na podlagi Dogovora o ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij v zvezi z delitvijo premoženja bivše Občine Kranj na dan 31. 12. 1994.
5.	člen
(pridobivanje zemljišč preko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov)
Občina Cerklje na Gorenjskem skupaj s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS rešuje prepise zemljišč na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 - uradno prečiščeno besedilo, 56/10 - ORZSKZ16, 14/15 -ZUUJFO, 9/16 - ZGGLRS in 36/21 - ZZIRDKG), Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 - ZSKZ-B in 61/20 - ZDLGPE), Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter povrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00, 87/11, 14/15 - ZUUJFO in 74/15 - ZAgrS) in na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 -ZLDUVCP, 69/08 - ZCestV, 42/09, 109/09, 109/10 -ZCes-1 in 24/15 - ZCestn).
6.	člen
(pridobivanje zemljišč iz javnega dobra)
Občina Cerklje na Gorenjskem pridobiva zemljišča z izvzemom iz javnega dobra, in sicer zemljišča, ki ležijo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem.
7.	člen
(razglasitev zemljišč za grajeno javno dobro lokalnega pomena)
Občina Cerklje na Gorenjskem zemljišča, ki ležijo v kategoriziranih občinskih cestah, in so last Občine Cerklje na Gorenjskem, razglasi za grajeno javno dobro lokalnega pomena.
8.	člen
(pridobivanje nepremičnin iz drugih virov)
Za realizacijo projektov, ki so navedeni v proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 ter projektov, ki so vključeni v Načrt razvojih programov pri proračunu Občina Cerklje na Gorenjskem pridobiva občina zemljišča ali druge stvarne pravice. V kolikor določenih zemljišč ni mogoče odkupiti za realizacijo projekta, je mogoče v takih primerih od lastnika zemljišča pridobiti izvedeno pravico ali pravno dejstvo (služnost, stavbna pravica in drugo) ter se lahko lastniku zemljišča izplača tudi odškodnina.
3. poglavje
NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM V LASTI OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM
9.	člen
(Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem)
Občina Cerklje na Gorenjskem ugotavlja, da stvarnega premoženja navedenega v tem členu, ne potrebuje za svoje lastne potrebe, zato ga lahko odproda.
Proda se naslednje nepremično stvarno premoženje, katerega upravljavka je Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem:
K.O. 2118 - CERKLJE
1.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 334/14, površina m2, delež 182/542.
Posplošena vrednost: 207,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
2.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 334/15, površina 14 m2, delež 182/542.
Posplošena vrednost: 126,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
3.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 334/16, površina 10 m2, delež 182/542.
Posplošena vrednost: 90,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence.
Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
4.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 336/14, površina 597 m2.
Ocenjena vrednost: 74.207,10 EUR.
5.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 398/9, površina 56 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
6.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 464, površina 313 m2.
Posplošena vrednost: 2.817,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
7.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1261, površina 5625 m2.
Posplošena vrednost: 10.091,25 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
8.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1353/3, površina 46 m2.
Posplošena vrednost: 414,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
9.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1356/4, površina 223 m2.
Posplošena vrednost: 400,06 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
10.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1383/6, površina 72 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
11.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 339/19, površina 6 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2482
Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
12.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 339/20, površina 40 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
13.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 339/22, površina 12 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
14.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1345/9, površina 8 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
15.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1345/10, površina 7 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
16.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1356/8, površina 2 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
17.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1356/9, površina 1 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
18.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1356/11, površina 1 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
19.	Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1356/12, površina 12 m2.
Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
K.O. 2109 - ČEŠNJEVEK
20.	Zemljišče: katastrska občina 2109 ČEŠNJEVEK parcela 31/7, površina 95 m2.
Ocenjena vrednost: 8.236,50,00 EUR.
21.	Zemljišče: katastrska občina 2109 ČEŠNJEVEK parcela 277, površina 5578 m2.
Posplošena vrednost: 26.685,15 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
K.O. 2110 - GRAD
22.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 252, površina 9193 m2, delež 7/12.
Posplošena vrednost: 4.255,94,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
23.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 321/1, površina 7845 m2, delež 7/12.
Posplošena vrednost: 3.866,19 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
24.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 321/3, površina 105 m2, delež 7/12.
Posplošena vrednost: 78,40 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
25.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/5, površina 233 m2.
Posplošena vrednost: 278,67 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
26.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/19, površina 1083 m2.
Posplošena vrednost: 548,95 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
27.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/28, površina 457 m2.
Posplošena vrednost: 2.563,19 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
28.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/71, površina 339 m2.
Posplošena vrednost: 1.238,42 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
29.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/72, površina 57 m2.
Posplošena vrednost: 513,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
30.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/77, površina 8 m2.
Posplošena vrednost: 72,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
31.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/78, površina 1179 m2.
Posplošena vrednost: 1.435,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
32.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/82, površina 21 m2.
Posplošena vrednost: 25,12 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
33.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/84, površina 30 m2.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2483
Orientacijska vrednost: 900,00 EUR. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
34.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/86, površina 170 m2.
Orientacijska vrednost: 5.100,00 EUR. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
35.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 974/40, površina 14 m2.
Posplošena vrednost: 33,49 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
36.	Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 974/42, površina 196 m2.
Posplošena vrednost: 703,25 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
K.O. 2115 - LAHOVČE
37.	Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1164/11, površina 102 m2.
Posplošena vrednost: 918,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
38.	Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1164/12, površina 58 m2.
Posplošena vrednost: 522,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
39.	Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1164/13, površina 58 m2.
Posplošena vrednost: 522,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
40.	Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1164/14, površina 40 m2.
Posplošena vrednost: 360,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
K.O. 2116 - SPODNJI BRNIK
41.	Zemljišče: katastrska občina 2116 SPODNJI BRNIK parcela 1079/52, površina 85 m2.
Posplošena vrednost: 765,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
42.	Zemljišče: katastrska občina 2116 SPODNJI BRNIK 1079/53, površina 10 m2.
Posplošena vrednost: 90,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
43.	Zemljišče: katastrska občina 2116 SPODNJI BRNIK 512/15, površina 68 m2.
Ocenjena vrednost: 4.195,60 EUR.
K.O. 2079 - ŠENTURŠKA GORA
44.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 553/3, površina 105 m2.
Posplošena vrednost: 630,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
45.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/83, površina 1008 m2. Posplošena vrednost: 10.872,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
46.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/164, površina 105 m2. Posplošena vrednost: 630,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
47.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/182, površina 291 m2. Posplošena vrednost: 1.746,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
48.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/187, površina 13 m2. Posplošena vrednost: 78,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
49.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/165, površina 80 m2. Posplošena vrednost: 480,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
50.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/188, površina 16 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker jo pristojen organ za geodetske evidence ni določil. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
51.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/189, površina 22 m2. Posplošena vrednost: 132,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
52.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/191, površina 493 m2. Posplošena vrednost: 2.958,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
53.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1830/2, površina 315 m2. Posplošena vrednost: 226,80 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
54.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1867/7, površina 181 m2. Posplošena vrednost: 1.066,89 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
55.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/1, površina 1922 m2. Posplošena vrednost: 1.404,84 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2484
56.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/2, površina 160 m2. Posplošena vrednost: 125,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
57.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/3, površina 219 m2. Posplošena vrednost: 172,13 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
58.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/4, površina 334 m2. Posplošena vrednost: 332,18 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
59.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/6, površina 320 m2. Posplošena vrednost: 1.920,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
60.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/7, površina 349 m2. Posplošena vrednost: 290,23 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
61.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1857/2, površina 142 m2. Posplošena vrednost: 852,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
62.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1862/2, površina 15 m2. Orientacijska vrednost: 450,00 EUR. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
63.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1887/4, površina 645 m2. Posplošena vrednost: 1.894,75 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
64.	Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1887/6, površina 162 m2. Posplošena vrednost: 77,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.«
K.O. 2112 - ŠMARTNO
65.	Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 960/1, površina 195 m2.
Ocenjena vrednost: 11.680,50 EUR.
K.O. 2080 - ŠTEFANJA GORA
66.	Zemljišče: katastrska občina 2080 ŠTEFANJA GORA parcela 470, površina 8880 m2.
Posplošena vrednost: 8.916,94 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
67.	Zemljišče: katastrska občina 2080 ŠTEFANJA GORA parcela 540/14, površina 63 m2.
Posplošena vrednost: 45,36 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
K.O. 2108 - VELESOVO
68.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 602/5, površina 92 m2.
Posplošena vrednost: 828,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
69.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 602/6, površina 299 m2.
Posplošena vrednost: 2.691,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
70.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 602/7, površina 63 m2.
Posplošena vrednost: 567,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
71.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 671/6, površina 403 m2.
Posplošena vrednost: 3.627,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
72.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1118/2, površina 296 m2.
Posplošena vrednost: 387,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
73.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1742/5, površina 103 m2.
Posplošena vrednost: 152,54 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
74.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1779/6, površina 29 m2.
Posplošena vrednost: 261,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
75.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1783/2, površina 10 m2.
Posplošena vrednost: 90,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
76.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1783/3, površina 21 m2.
Posplošena vrednost: 189,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
77.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1784/3, površina 5 m2.
Posplošena vrednost: 45,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
78.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1791/10, površina 78 m2.
Posplošena vrednost: 702,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2485
na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
79.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1791/11, površina 102 m2.
Posplošena vrednost: 60,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
80.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1791/12, površina 28 m2.
Posplošena vrednost: 252,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
81.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1800/4, površina 175 m2.
Posplošena vrednost: 994,92 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
82.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1800/14, površina 52 m2.
Posplošena vrednost: 93,29 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
83.	Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1801/1, površina 249 m2.
Posplošena vrednost: 1.431,24 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.«
K.O. 2113 - ZALOG
84.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 376/1, površina 10 m2.
Posplošena vrednost: 90,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
85.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 376/2, površina 40 m2.
Posplošena vrednost: 71,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
86.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 376/3, površina 129 m2.
Posplošena vrednost: 1.161,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
87.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 376/4, površina 193 m2.
Posplošena vrednost: 1.737,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
88.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/4, površina 105 m2.
Posplošena vrednost: 188,37 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
89.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/6, površina 135 m2.
Posplošena vrednost: 1.215,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
90.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/7, površina 74 m2.
Posplošena vrednost: 666,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
91.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/8, površina 32 m2.
Posplošena vrednost: 288,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
92.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/18, površina 20 m2.
Posplošena vrednost: 53,17 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
93.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/20, površina 8 m2.
Posplošena vrednost: 14,35 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
94.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1100/4, površina 56 m2.
Posplošena vrednost: 504,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
95.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1101/8, površina 150 m2.
Posplošena vrednost: 970,56 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
96.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1103/3, površina 188 m2.
Posplošena vrednost: 337,27 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
97.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/4, površina 437 m2.
Posplošena vrednost: 783,98 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
98.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/7, površina 87 m2.
Posplošena vrednost: 468,23 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
99.	Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/9, površina 465 m2.
Posplošena vrednost: 834,21 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
100.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1111/1, površina 112 m2.
Posplošena vrednost: 709,38 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
101.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1113/4, površina 172 m2.
Posplošena vrednost: 308,57 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2486
na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
102.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1114/4, površina 520 m2.
Posplošena vrednost: 2.799,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
103.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/8, površina 36 m2.
Posplošena vrednost: 64,58 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
104.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/9, površina 61 m2.
Posplošena vrednost: 109,43 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
105.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/10, površina 138 m2.
Posplošena vrednost: 247,57 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
106.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/12, površina 45 m2.
Posplošena vrednost: 80,73 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
107.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/15, površina 83 m2.
Posplošena vrednost: 113,02 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
108.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/17, površina 58 m2.
Posplošena vrednost: 104,05 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
109.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/18, površina 67 m2.
Posplošena vrednost: 120,20 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
110.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1126/4, površina 106 m2.
Posplošena vrednost: 954,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
111.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1131/4, površina 83 m2.
Posplošena vrednost: 108,73 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
112.Zemljišče:	katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1131/5, površina 80 m2.
Posplošena vrednost: 104,80 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
K.O. 2117 - ZGORNJI BRNIK
113.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/1, površina 450 m2.
Posplošena vrednost: 538,20 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
114.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/2, površina 160 m2.
Posplošena vrednost: 188,70 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
115.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/3, površina 80 m2.
Posplošena vrednost: 95,68 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
116.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/4, površina 6 m2.
Posplošena vrednost: 7,18 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
117.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/6, površina 537 m2.
Posplošena vrednost: 642,25 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
118.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/4, površina 165 m2.
Posplošena vrednost: 394,68 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
119.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/8, površina 67 m2.
Posplošena vrednost: 598,57 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
120.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/9, površina 44 m2.
Posplošena vrednost: 34,32 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
121.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/10, površina 13 m2.
Posplošena vrednost: 117,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
122.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/12, površina 10 m2.
Posplošena vrednost: 47,84 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
123.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/13, površina 2 m2.
Posplošena vrednost: 9,57 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
124.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 1283/4, površina 6 m2.
Posplošena vrednost: 10,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2487
Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
125.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 1283/5, površina 3 m2.
Posplošena vrednost: 5,38 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
126.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 1290, površina 791 m2.
Posplošena vrednost: 1.419,05 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
127.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 1303/2, površina 126 m2.
Posplošena vrednost: 226,04 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
128.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 1303/3, površina 1 m2.
Posplošena vrednost: 1,79 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
129.Zemljišče:	katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 1303/4, površina 22 m2.
Posplošena vrednost: 39,47 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.
10.	člen
(Socialno varstveni zavod Taber)
Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem soglaša, da se lahko nepremičnine, ki so v lasti do 1/1 (do celote) Socialno varstvenega zavoda Taber, bremenijo s hipoteko kot obliko zavarovanja za pridobitev bančne garancije ali kredita pri poslovni banki in bremenijo s stavbno pravico.
4.	poglavje
IZJEME OD VKLJUČITVE V NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM
11.	člen
Občina Cerklje na Gorenjskem lahko v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi tega načrta, ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepa pravne posle, ki niso predvideni v tem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem.
Skupna vrednost poslov iz prejšnjega odstavka v letu 2022 lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrtov iz 2. in 3. poglavja tega akta.
O realizaciji pravnega posla iz prvega odstavka tega člena župan poroča na naslednji redni seji občinskega sveta po realizaciji.
5.	poglavje
NAČRT NAJEMA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
12.	člen
(Načrt najema in oddaje nepremičnega premoženja v najem)
Občina Cerklje na Gorenjskem lahko nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje za svojo lastno dejavnost, odda v najem v skladu z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in njenimi podzakonskimi akti.
Stanovanja in drugo nepremično premoženje, ki je v tem načrtu predvideno za odprodajo, se lahko v primeru interesa, odda v najem za določen ali nedoločen čas v skladu z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in njenimi podzakonskimi akti.
6. poglavje SPREJEM NAČRTA
13.	člen (sprejem Načrta ravnanja)
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa pristojnega za izvajanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti.
6. poglavje KONČNE DOLOČBE
14.	člen (sprejem in veljavnost)
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 2022. Posamični postopki, ki so bili začeti na podlagi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 se dokončajo v letu 2022. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 se objavi na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem.
Številka: 478-03/2021-03 Datum: 16. 12. 2021
Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan
1258. Sklep o vrednosti gradbene cene stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 19. redni seji, dne 15. 12. 2021, sprejel naslednji
SKLEP
O VREDNOSTI GRADBENE CENE STANOVANJSKIH
HIŠ, STANOVANJ IN DRUGIH NEPREMIČNIN V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2022
1.	člen
S tem sklepom se določi gradbena cena koristne stanovanjske površine, ki je element za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin.
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine na območju Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 znaša za:
•	naselje Cerklje 908,03 € in
•	ostala naselja 871,74 €.
2.	člen
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2488
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in velja naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2022 dalje.
Številka: 032-06/2018-203 Datum: 15. 12. 2021
Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan
1259. Sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022
Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje, št. 7/16 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/17, 27/19 in 59/21) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 19. redni seji, dne 15. 12. 2021, sprejel naslednji
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2022
1.	člen
Letna vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 znaša:
•	za zazidano stavbno zemljišče 0,01061 EUR/m2,
•	za nezazidano stavbno zemljišče 0,00530 EUR/m2.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in velja naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2022 dalje.
Številka: 007-0007/2016-28 Datum: 16. 12. 2021
Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan
OBČINA DUPLEK
1260. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor
Na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1; Uradni list RS, št. 85/16, 77/17 in 73/19), ter na podlagi statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/11, 8/14 in 12/19), statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10,32/11 in 24/15), statuta Občina Hoče - Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018), statuta Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 14/2010, 8/2011 in 31/2017), statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
59/2017), statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (Medobčinski uradni vestnik, št. 24/2015 in 16/2017), statuta Občine Rače-Fram (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/2011 in 5/2015), statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), statuta Občine Starše (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/2017 - UPB1 in 35/2017), statuta Občine Sveta Ana (Medobčinski uradni vestnik, št. 8/2019) in statuta Občine Šentilj (Medobčinski uradni vestnik, št. 26/2009 in 23/2010), so
Mestni svet Mestne občine Maribor na 24. redni seji dne 22.6.2021,
Občinski svet Občine Duplek na 7.dopisni seji dne 9.7.2021,
Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 26.
korespondenčni seji dne 23.7.2021,
Občinski svet Občine Lenart na 15. redni seji dne
1.7.2021,
Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 16. redni seji dne 1.7.2021,
Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na 23. redni seji dne 22.6.2021,
Občinski svet Občine Rače-Fram na 18. redni seji dne 28.7.2021,
Občinski svet Občine Ruše na 6. dopisni seji dne 8.7.2021,
Občinski svet Občine Starše na 18. redni seji dne 23.9.2021,
Občinski svet Občine Sveta Ana na 14. redni seji dne 30.6.2021,
Občinski svet Občine Šentilj na 7. dopisni seji dne
22.7.2021,
sprejeli naslednji,
ODLOK
O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA JAVNI LEKARNIŠKI ZAVOD MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR
I. Splošne določbe
1.	člen (uvodne določbe)
Javni zavod Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor (v nadaljevanju besedila: zavod) je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor (MUV številka 3/2013) za izvajanje javne službe na področju lekarniške dejavnosti na območju ustanoviteljic.
2.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se ureja:
•	ime in sedež ustanovitelja,
•	dejavnosti zavoda,
•	statusne določbe,
•	organizacija zavoda,
•	pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu,
•	organi zavoda,
•	sredstva za delo zavoda,
•	premoženje zavoda,
•	odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda in njegovo poslovanje,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2489
•	način razpolaganja s presežkom nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda,
•	medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ustanoviteljem ter
•	splošni akti zavoda.
II.	Pravica javnega zavoda izvajati javno službo na območju ustanoviteljic
4.	člen
(pravica do izvajanja javne službe)
Javni zavod pridobi na podlagi tega odloka pravico, na območju občin ustanoviteljic izvajati javno službo primarne zdravstvene dejavnosti - lekarniške dejavnosti. Pravica javnega zavoda, da na območju občin ustanoviteljic izvaja javno službo primarne zdravstvene dejavnosti - lekarniške dejavnosti, preneha z izstopom posamezne ustanoviteljice iz javnega zavoda in v vseh drugih primerih, ko posamezna občina preneha biti ustanoviteljica javnega zavoda.
III.	Ustanoviteljice in ustanovitveni deleži
5.	člen (ustanoviteljice)
(1) Ustanoviteljice zavoda so:
Občina	Ustanovitveni delež
Mestna občina Maribor	74,11%
Občina Hoče-Slivnica	4,87%
Občina Rače-Fram	3,16%
Občina Miklavž na Dravskem polju	2,68%
Občina Duplek	2,38%
Občina Starše	1,72%
Občina Šentilj	3,17%
Občina Sveta Ana	0,87%
Občina Lenart	3,25%
Občina Ruše	2,66%
Občina Lovrenc na Pohorju	1,13%
	100,00%
(2)	Ustanoviteljice v javnem zavodu pridobijo ustanovitveni delež, ki ustanoviteljicam zagotavlja pravice in obveznosti, ki so določene v tem odloku. Ustanovitveni delež in vse pravice ter obveznosti, povezane z ustanovitvenim deležem, so premoženjska pravica občine ustanoviteljice.
(3)	Ustanovitveni deleži se določijo na podlagi števila prebivalcev na območju posamezne občine ustanoviteljice na presečni dan določanja ustanovitvenega deleža (v nadaljevanju »Presečni dan«). Po Presečnem dnevu, se ustanovitveni deleži in razmerja med ustanoviteljicami ne spreminjajo (načelo pridobljenih pravic).
(4)	Ustanoviteljice Občina Hoče-Slivnica, Občina Rače-Fram, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Duplek in Občina Starše so v javni zavod vstopile 26.2.2013. Ustanovitveni deleži teh ustanoviteljic so določeni glede na delitveno bilanco na Presečni dan 31.12.1998. Po Presečnem dnevu, se razmerja med ustanoviteljicami ne spreminjajo (načelo pridobljenih pravic).
(5)	S sprejetjem tega odloka, med ustanoviteljice zavoda vstopajo Občina Ruše, Občina Lenart in Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Šentilj in Občina Sveta Ana. Navedene občine v zavodu pridobijo delež (ustanovitveni delež), ki je sorazmeren številu prebivalcev v navedenih
občinah na Presečni dan 31.7.2020, pri čemer se ohranijo razmerja med obstoječimi ustanoviteljicami (načelo pridobljenih pravic).
(6)	Nove ustanoviteljice s sprejetjem odloka pridobijo pravice in obveznosti ustanoviteljic zavoda, predvsem pravico, da pri upravljanju zavoda sodelujejo sorazmerno s svojim deležem, pri čemer se upoštevajo pridobljene pravice obstoječih ustanoviteljic in razmerja med obstoječimi ustanoviteljicami. Občina Sveta Ana ustanoviteljske pravice pridobi z dnem, ko javni zavod prične z izvajanjem lekarniške dejavnosti (vzpostavi lekarno ali lekarniško podružnico) na območju Občine Sveta Ana. V primeru, da javni zavod na območju Občine Lenart, Občine Šentilj, Občine Ruše, Občine Lovrenc na Pohorju in Občine Sveta Ana preneha z izvajanjem lekarniške dejavnosti (na območju teh občin nima lekarne ali lekarniške podružnice) ustanoviteljske pravice občine (velja samo za predhodno navedene občine), kjer je javni zavod prenehal izvajati lekarniško dejavnost, prenehajo in občina z dnem prenehanja izvajanja lekarniške dejavnosti izstopi iz ustanoviteljstva zavoda. Občine lahko prenehajo izvajati lekarniško dejavnost najhitreje 10 let po sprejemu tega odloka. V kolikor občine prenehajo izvajati lekarniško dejavnost pred potekom 10 let od sprejema tega odloka, občine niso upravičene do izplačila ustanovitvenega deleža. V primeru izstopa, zavod ustanoviteljici izplača njen ustanovitveni delež (razen v primeru iz prejšnjega stavka). Izplačilo ustanovitvenega deleža se določi kot razlika med neto premoženjem zavoda na dan izstopa in neto premoženjem zavoda na presečni datum 31.12.2020.
(7)	Število prebivalcev po posameznih občinah ustanoviteljicah na Presečni dan vstopa novih ustanoviteljic je:
Občina	Število prebivalcev
Mestna občina Maribor	105.210
Občina Hoče-Slivnica	11.464
Občina Rače-Fram	7.667
Občina Miklavž na Dravskem polju	6.846
Občina Duplek	7.046
Občina Starše	4.088
Občina Šentilj	8.324
Občina Sveta Ana	2.298
Občina Lenart	8.532
Občina Ruše	7.002
Občina Lovrenc na Pohorju	2.982
(8) Število prebivalcev obstoječih ustanoviteljic za 1% ustanovitveni delež je:
	Število	Ustanovitveni	Število
	prebivalcev	delež (v %)	prebivalcev za 1%
Mestna	105.210	83,35%	1262,27
očina			
Maribor			
Občina	11.464	5,48%	2091,97
Hoče-			
Slivnica			
Občina	7.667	3,55%	2159,72
Rače-			
Fram			
Občina	6.846	3,01%	2274,42
Miklavž na			
Dravskem			
polju			
Občina	7.046	2,68%	2629,10
Duplek			
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2490
Občina	4.088	1,93%	2118,13
Starše			
(9) Ustanovitveni delež novih ustanoviteljic, in sicer Občine Ruše, Občine Lenart in Občine Lovrenc na Pohorju, Občine Šentilj in Občine Sveta Ana se določi upoštevaje tako, da vsaka od navedenih občin za vsakih 2.629,10 prebivalcev (načelo pridobljenih pravic) na Presečni dan prejme en (1) odstotni ustanoviteljski delež. Ustanoviteljski deleži obstoječih ustanoviteljic Mestne občine Maribor, Občine Hoče-Slivnica, Občine Rače-Fram, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Duplek in Občina Starše se sorazmerno znižajo, pri čemer ostanejo razmerja med obstoječimi ustanoviteljicami nespremenjena.
III. Dejavnosti zavoda
6. člen (dejavnost zavoda)
(1)	Temeljna dejavnost zavoda je lekarniška dejavnost na primarni ravni, ki se izvaja kot javna služba, s katero se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtsko obravnavo pacientov, in obsega:
•	izdajanje zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini na recept in brez recepta,
•	izdajo živil za posebne zdravstvene namene,
•	farmacevtsko obravnavo pacienta,
•	dejavnost farmacevta svetovalca,
•	farmacevtsko intervencijo,
•	storitve telefarmacije,
•	pripravo magistralnih zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini,
•	priprava izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
•	izdelovanje galenskih zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini,
•	radiofarmacevtsko lekarniško dejavnost
•	preverjanje kakovosti galenskih zdravil,
•	preverjanje kakovosti vhodnih snovi za pripravo in izdelavo magistralnih zdravil,
•	spremljanje podatkov in poročanje o neželenih učinkih ali sumu nanje,
•	prevzem neporabljenih oziroma odpadnih zdravil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi zdravili,
•	drugo dejavnost pri izdaji zdravil in drugih izdelkov, ki zagotavlja njihovo pravilno, smiselno in varno uporabo.
(2)	Poleg lekarniške dejavnosti, opredeljene v prvem odstavku tega člena ter v njenem okviru, opravlja zavod še naslednje dejavnosti:
preskrbo z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, ki se prodajajo tudi v specializiranih prodajalnah
•	izdelovanje galenskih izdelkov,
•	preskrbo z veterinarskimi izdelki,
•	preskrbo z biocidnimi izdelki in kemikalijami,
•	izvajanje samodiagostičnih meritev in testov,
•	preventivno in zdravstveno-izobraževalno dejavnost,
•	pedagoško-izobraževalno dejavnost,
•	znanstvenoraziskovalno dejavnost
•	druge dejavnosti in storitve s področja krepitve in varovanja zdravja,
•	dostavo zdravil in drugih izdelkov na dom pacientov, k izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ter k drugim pravnim in fizičnim osebam
•	druge storitve, povezane z lekarniško dejavnostjo. (3) Zavod opravlja naslednje dejavnosti, usklajene s standardno klasifikacijo:
20.420 proizvodnja parfumov in toaletnih sredstev 20.100 proizvodnja farmacevtskih surovin 21.200 proizvodnja farmacevtskih preparatov 46.370 trgovina na debelo s kavo, čajem, kakavom, začimbami
46.380 trgovina na debelo z drugimi živili, tudi ribami, raki, mehkužci
46.450 trgovina na debelo s parfumi in kozmetiko 47.730 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki 47.740 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki 47.750 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki 47.650 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z igračami in rekviziti za igre in zabavo 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali internetu 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili
63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
63.120 Obratovanje spletnih portalov
84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in
drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti
73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora
85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje
86.909 Druge zdravstvene dejavnosti
68.200 oddajanje in obratovanje lastnih in najetih
nepremičnin
72.190 raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije 73.120 posredovanje oglaševalskega prostora 73.200 raziskovanje trga in javnega mnenja
IV.	Statusne določbe
7.	člen
(ime in sedež zavoda ter štampiljka)
(1)	Ime zavoda je Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor. Skrajšano ime je: Lekarne Maribor
(2)	Sedež zavoda je v kraju Maribor.
(3)	S Statutom zavoda se določi znak ali grafična oblika imena zavoda ter štampiljka zavoda.
V.	Organizacija zavoda
8.	člen
(organizacijske enote zavoda)
(1)	Zavod opravlja lekarniško dejavnost kot javno službo na območju ustanoviteljic. Zavod lahko, skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, lekarniško dejavnosti opravlja tudi območju drugih občin.
(2)	Zavod organizira lekarne in podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za opravljanje lekarniške dejavnosti ter galenski laboratorij za izdelavo galensko izdelanih zdravil in drugih izdelkov in kontrolno-analizni laboratorij za preizkušanje magistralno in galensko izdelanih zdravil ter nadzor nad kakovostjo teh zdravil in drugih izdelkov. Zavod izvaja lekarniško dejavnost v naslednjih lekarnah in lekarniških podružnicah:
•	Lekarna Kamnica,
•	Lekarna Lenart,
•	Lekarna Limbuš,
•	Lekarna Center,
•	Lekarna E. Leclerc,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2491
•	Lekarna Gosposvetska,
•	Lekarna Melje,
•	Lekarna Betnava,
•	Lekarna Nova vas,
•	Lekarna Pobrežje,
•	Lekarna Pri gradu,
•	Lekarna Radvanje,
•	Lekarna Qlandija,
•	Lekarna Studenci,
•	Lekarna Tabor,
•	Lekarna Tezno,
•	Lekarna Ruše,
•	Lekarna Šentilj,
•	Lekarniška podružnica Lovrenc na Pohorju,
•	Lekarniška podružnica Sladki vrh.
(3)	Ustanovitev nove lekarne ali nove podružnice ne predstavlja spremembo odloka.
(4)	Notranjo organizacijo zavoda določa Statut zavoda.
9.	člen (spletna lekarna)
Zavod ima lahko organizirano spletno lekarno. Pogoji za organiziranje spletne lekarne in postopki delovanja so določeni v Statutu zavoda in so urejeni v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost.
VI.	Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu
10.	člen
(nastopanje v pravnem prometu)
(1)	Zavod nastopa v pravnem prometu za izvajanje dejavnosti za katero je ustanovljen in registriran samostojno in brez omejitev.
(2)	Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi s katerimi razpolaga v skladu s predpisi.
VII.	Organi zavoda
11.	člen (organi zavoda)
Organi zavoda so:
•	svet zavoda,
•	direktor zavoda
•	strokovni vodja in
•	strokovni svet.
12.	člen (svet zavoda)
(1)	Svet zavoda nadzoruje in upravlja zavod.
(2)	Svet javnega zavoda ima devet (9) članov in je sestavljen iz predstavnic oziroma predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavnik):
•	ustanoviteljic:	štirije (4) člani;
•	zaposlenih v javnem zavodu: trije(3) člani;
•	pacientov:	en (1) član,
•	Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: en (1) član
(3)	Ustanoviteljice imenujejo svoje predstavnike v svet javnega zavoda v skladu s svojim statutom, in sicer:
•	Mestna občina Maribor imenuje tri predstavnike, pri čemer je predstavnik Mestne občine Maribor tudi predsednik sveta zavoda,
•	ostale ustanoviteljice imenujejo enega predstavnika, pri čemer je ta predstavnik imenovan, ko je potrjen s strani večine ostalih ustanoviteljic.
13.	člen (imenovanje sveta zavoda)
(2)	Predstavnika zaposlenih v svet zavoda izvolijo zaposleni delavci neposredno, s tajnim glasovanjem. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica zaposlenih delavcev. Izvoljeni so kandidati, ki so s strani volivcev dobili največ glasov. Postopek kandidiranja in volitev ter razrešitve predstavnikov delavcev se določijo s Statutom ali splošnim aktom, ki ga sprejme svet zavoda.
(3)	Predstavnika pacientov v svet zavoda imenujejo ustanoviteljice na podlagi predhodno objavljenega javnega poziva vsem zainteresiranim kandidatom, ki se ga objavi na spletnih straneh ustanovitelja in zavoda. Javni poziv se objavi 30 dni pred potekom mandata sedanjemu predstavniku oziroma v roku 30 dni od dneva razrešitve. Predstavnik pacientov je lahko polnoletna oseba, ki ima stalno prebivališče na območju občin ustanoviteljic in izpolnjuje druge pogoje določene v javnem razpisu.
(4)	Predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor v skladu s svojimi splošnimi akti.
14.	člen
(razreševanje članov sveta zavoda)
(1)	Posameznega člana sveta, ki ga imenuje ustanovitelj lahko občinski svet ustanoviteljce, ki ga je imenovala, na predlog župana te ustanoviteljice, predčasno razreši, če:
•	se le-ta ne udeležuje sej sveta zavoda;
•	bi se izkazalo, da le-ta članstvo v svetu zavoda izrablja ali poizkuša izrabiti za osebne interese;
•	le-ta neustrezno zastopa interese ustanovitelja;
•	le-ta ravna v nasprotju z določbami tega akta ali Statuta zavoda;
•	je v času mandata pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.
(2)	Določbe prejšnjega odstavka se uporabi tudi v primeru razrešitve člana sveta, ki je predstavnik pacientov, pri čemer je razrešitev člana v pristojnosti ustanoviteljic.
15.	člen (konstituiranje sveta zavoda)
(1)	Svet zavoda se konstituira, ko je imenovanih oziroma izvoljenih večina članov sveta zavoda in se je iztekel mandat svetu prejšnjega sklica. Članu sveta, ki je bil imenovan oziroma izvoljen po konstituiranju sveta zavoda, se izteče mandat, ko se izteče mandat celotnega sveta.
(2)	Konstitutivno sejo sveta zavoda skliče direktor, ki jo do izvolitve predsednika sveta zavoda tudi vodi. Konstitutivno sejo sveta zavoda se skliče v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta zavoda.
16.	člen (vodenje sveta zavoda)
(1)	Člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika sveta zavoda na konstitutivni seji z večino glasov vseh navzočih članov. Predsednik sveta zavoda je predstavnik ustanoviteljice Mestne občine Maribor.
(2)	Predsednik sveta organizira in vodi delovanje sveta zavoda, skrbi za komunikacijo z ustanoviteljem (pošiljanje gradiv sveta zavoda, redna posvetovanja z ustanoviteljem) in v primeru neaktivnosti posameznega člana sveta opozori ustanovitelja oziroma organ oziroma organizacijo, katerega predstavnik je.
(3)	Namestnik predsednika nadomešča predsednika sveta zavoda v primeru njegove odsotnosti.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2492
(4)	Svet zavoda odloča z večino glasov vseh navzočih članov sveta.
(5)	Organizacijo in način dela sveta zavoda ter način in uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta zavoda določi svet zavoda s poslovnikom.
17.	člen (mandat članov sveta zavoda)
(1)	Mandat članov sveta traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja oziroma izvolitve. Mandat članov prične teči z dnem, ki je določen v aktu o imenovanju. Če v aktu o imenovanju ni določeno, kdaj prične teči mandat, prične mandat teči z dnem, ko poteče mandat obstoječim članom sveta zavoda.
(2)	V primeru, da pride v mandatni dobi do razrešitve člana sveta in imenovanja novega člana, traja mandatna doba nadomestnega člana do konca trajanja mandata sveta zavoda.
18.	člen (pristojnosti sveta zavoda)
Svet zavoda ima poleg pristojnosti, ki jih določa zakon še naslednje naloge:
•	nadzoruje poslovanje in izvajanje programa dela zavoda z vidika sprejetega strateškega in letnega načrta zavoda,
•	nadzoruje ravnanje s premoženjem zavoda,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev zavoda,
•	ustanovitelju predlaga, da se del presežka prihodkov nad odhodki zavoda v skladu z določili zakona, ki ureja lekarniško dejavnost, izplača ustanovitelju,
•	ustanovitelju predlaga način in višino pokrivanja primanjkljaja sredstev za delo, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda,
•	po predhodnem soglasju ustanoviteljic, odloča o sanacijskem programu in predlogih za pokritje primanjkljaja presežka odhodkov nad prihodki,
•	nadzoruje finančno poslovanje zavoda,
•	obravnava dolgoročno strategijo zavoda, jo potrdi in predloži ustanovitelju v sprejem,
•	sprejme letni program dela in določa finančni načrt zavoda,
•	sprejme normative za delo na predlog direktorja,
•	preveri in potrdi letno poročilo zavoda,
•	odloča o delovni uspešnosti direktorja in strokovnega vodje,
•	spremlja vodenje poslov zavoda in delo direktorja,
•	uveljavlja zahtevke zavoda proti direktorju v zvezi s povračilom škode nastale pri poslovodenju,
•	obravnava poročila direktorja in daje smernice za njegovo delo,
•	spremlja kazalnike kakovosti in varnosti v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost,
•	najmanj polletno spremlja in ocenjuje poslovanje zavoda,
•	s soglasjem ustanovitelja imenuje in razrešuje direktorja,
•	sprejema Statut zavoda s soglasjem ustanoviteljic,
•	izdaja soglasja k sistemizaciji delovnih mest,
•	imenuje vršilca dolžnosti direktorja pod pogoji določenimi z zakonom,
•	zagotavlja varstvo pravic delavcev,
•	opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom in Statutom zavoda.
Pri razpolaganju s premoženjem, je zavod dolžan ravnati skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja razpolaganje s premoženjem oseb javnega prava.
19.	člen (direktor zavoda)
Direktor zavoda zastopa in predstavlja zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktor vodi in organizira delo ter poslovanje zavoda.
20.	člen
(imenovanje direktorja zavoda)
(1)	Za direktorja javnega zavoda je lahko imenovan, kdor:
•	predloži program razvoja zavoda,
•	ima izobrazbo, pridobljeno po bolonjskem študijskem programu najmanj druge stopnje, oziroma ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
•	ima 5 let izkušenj s področja vodenja in upravljanja,
•	ni hkrati član sveta zavoda istega ali drugega javnega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda,
•	ni v delovnem ali pogodbenem razmerju pri pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili, nima lastniškega deleža ali lastništva z možnostjo vpliva pri proizvajalcu zdravil oziroma pri delodajalcu, ki je s temi osebami povezana družba v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe,
•	ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in
•	izpolni druge pogoje, določene z zakonom in predpisi.
(2)	Direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanoviteljev na podlagi javnega razpisa. Podelitev soglasja ustanoviteljev se določi s pogodbo med ustanovitelji, s katero se uredijo medsebojna razmerja med ustanovitelji.
(3)	Javni razpis za imenovanje direktorja objavi svet zavoda v roku 6 mesecev pred iztekom mandata, oziroma v roku 30 dni od dneva razrešitve. Javni razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja in na spletnih straneh zavoda.
(4)	Mandat direktorja zavoda traja pet let. Direktor je po preteku mandatne dobe lahko ponovno imenovan.
21.	člen (razrešitev direktorja)
(1)	Direktorja se razreši, če:
•	to sam zahteva,
•	mu je s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje poklica,
•	pri svojem delu ne ravna v skladu z zakonom ali drugimi predpisi in splošnimi akti,
•	ne izvaja sklepov sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
•	z nevestnim ali malomarnim delom povzroča škodo zavodu,
•	v drugih primerih, ki jih določa zakon.
(2)	Direktorja zavoda razreši svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Podelitev soglasja ustanoviteljev k razrešitvi direktorja se določi s pogodbo med ustanovitelji, s katero se uredijo medsebojna razmerja med ustanovitelji.
(3)	Pred razrešitvijo je potrebno direktorja seznaniti z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Zoper sklep o razrešitvi ima direktor pravico zahtevati sodno varstvo.
(4)	V kolikor direktor sam poda izjavo o razrešitvi, svet zavoda o pisni izjavi obvesti ustanovitelja in prične s postopkom imenovanja novega direktorja.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2493
22.	člen (vršilec dolžnosti)
(1)	Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma, če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti in hkrati takoj začne postopek za imenovanje direktorja.
(2)	Za vršilca dolžnosti lahko svet zavoda imenuje bodisi strokovnega delavca zavoda bodisi katerega izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za funkcijo direktorja. V kolikor med navedenim ni možno izbrati ustreznega vršilca dolžnosti, ga v imenu sveta zavoda izbere ustanovitelj.
(3)	Vršilec dolžnosti direktorja se imenuje za čas do imenovanja novega direktorja, vendar najdlje za obdobje enega leta. Ista oseba lahko funkcijo vršilca dolžnosti direktorja opravlja največ dvakrat.
23.	člen (pristojnosti direktorja)
(1)	Direktor opravlja naslednje naloge:
•	organizira delo in poslovanja zavoda,
•	vodi strokovno delo zavoda,
•	pripravlja predloge programa dela in razvoja zavoda, finančnega načrta, pripravlja poročila o delu in poslovanju zavoda,
•	sprejema splošne akte zavoda, za katere je tako določeno v Statutu,
•	predlaga načrt investicij in razvoja lekarniške dejavnosti v soglasju s svetom zavoda,
•	izvršuje odločitve sveta zavoda,
•	predlaga nove lekarniške programe v soglasju s svetom zavoda,
•	določa sistemizacijo delovnih mest s soglasjem sveta zavoda,
•	odloča o sklepanju delovnih razmerij, o razporejanju delavcev k določenim nalogam in imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
•	zagotavlja neodvisno strokovno izpopolnjevanje farmacevtskih strokovnih delavcev,
•	poroča ministrstvu o številu prejetih receptov in številu farmacevtskih strokovnih delavcev,
•	farmacevtske strokovne delavce spodbuja k strokovnemu in etičnemu izvajanje lekarniške dejavnosti,
•	zagotavlja strokovno neodvisnost glede naročanja zdravil, medicinskih pripomočkov ali drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja,
•	druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom in Statutom.
(2)	Direktor je v pravnem prometu z drugimi pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru dejavnosti in vsakoletnega finančnega načrta zavoda.
(3)	V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.
24.	člen
(strokovno delo javnega zavoda)
(1)	Če direktor ni nosilec lekarniške dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, vodi strokovno delo zavoda strokovni vodja.
(2)	Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda v skladu s predpisi na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju strokovnega sveta.
(3)	Za strokovnega vodjo zavoda je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda.
(4)	Za strokovnega vodjo je lahko imenovan nosilec lekarniške dejavnosti, ki ima vsaj pet let delovnih izkušenj na področju lekarniške dejavnosti.
(5)	Mandat strokovnega vodje zavoda traja pet (5) let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
25.	člen (strokovni svet zavoda)
(1)	Zavod ima strokovni svet, ki je kolegijski organ zavoda za obravnavanje in odločanje o strokovnih vprašanjih.
(2)	Strokovni svet sestavljajo direktor kot predsednik, strokovni vodja, vodje organizacijskih in poslovnih enot ter vodje služb. Mandat članov strokovnega sveta je vezan na mandat direktorja.
(3)	Pristojnosti strokovnega sveta se določijo s Statutom zavoda.
(4)	Strokovni svet zavoda se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.
(5)	Strokovni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
(6)	Strokovni svet sklicuje in vodi direktor zavoda. Direktor odgovarja za izvajanje sprejetih ukrepov.
(7)	Direktor lahko s sklepom razreši člana strokovnega sveta.
VIII.	Sredstva za delo zavoda
26.	člen (sredstva za delo zavoda)
(1) Zavod pridobiva in uporablja sredstva za delo iz javnih in zasebnih sredstev:
•	s plačili za opravljano delo v okviru lekarniške dejavnosti na podlagi pogodbe z nosilci zdravstvenih zavarovanj,
•	z izvajanjem lekarniške dejavnosti, ki je financirana iz zasebnih sredstev, s prodajo blaga in storitev,
•	iz sredstev ustanovitelja oziroma namenskih sredstev za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti,
•	iz drugih poslovnih razmerij,
•	z dotacijami, darili in iz drugih virov, doseženih na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.
IX.	Premoženje zavoda
27.	člen (premoženje zavoda)
(1)	Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljem.
(2)	Za razpolaganje z nepremičnim premoženjem mora zavod predhodno pridobiti soglasje sveta zavoda in soglasje ustanoviteljev.
(3)	Zavod je dolžan upravljati s premoženjem ustanovitelja s skrbnostjo dobrega gospodarja.
X.	Odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda in njegovo poslovanje
28.	člen
(odgovornost za obveznosti zavoda in njegovo poslovanje)
Ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti zavoda in njegovo poslovanje.
XI.	Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2494
29.	člen
(presežek prihodkov nad odhodki)
(1)	Presežek prihodkov nad odhodki se ugotavlja skladno s predpisi in se nameni za:
•	solventno in likvidno poslovanje zavoda,
•	investicije v prostor in opremo in
•	razvoj kadrov in uvajanje novih lekarniških storitev.
(2)	Svet zavoda predlaga ustanovitelju, da se del presežka prihodkov nad odhodki zavoda izplača ustanovitelju, če s tem ni ogroženo solventno ali likvidno poslovanje zavoda. Izplačana sredstva ustanovitelj uporabi izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti.
(3)	O presežkih prihodkov nad odhodki odločajo ustanovitelji na predlog sveta zavoda. Ustanovitelji niso vezani na predlog sveta zavoda.
30.	člen (primanjkljaj sredstev za delo)
(1)	O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja sredstev za delo, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo ustanovitelji na predlog sveta zavoda.
(2)	Če zavod v letnem obračunu izkaže primanjkljaj oziroma presežek odhodkov nad prihodki mora izdelati sanacijski program in pripraviti predlog za pokritje primanjkljaja o katerem odloči svet zavoda s soglasjem ustanoviteljev.
XII. Medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ustanoviteljem
31.	člen
(pravice in obveznosti ustanovitelja)
(1) Ustanovitelji:
•	vključujejo zavod v oblikovanje politike zdravstvenega varstva in z zavodom sodeluje pri zagotavljanju mreže javne lekarniške službe,
•	v svet zavoda imenujejo svoje predstavnike ter predstavnika pacientov,
•	odločajo o načinu in višini pokrivanja primanjkljaja sredstev za delo, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda,
•	v primeru, da ugotovijo, da je ogroženo nemoteno izvajanje dejavnosti, za katere je zavod ustanovljen, imajo ustanovitelji pravico sklicati sejo sveta zavoda in predlagati ukrepe skladno z zakonskimi in drugimi predpisi.
32.	člen
(pravica do informacij in vpogleda)
Vsaka ustanoviteljica lahko od javnega zavoda kadarkoli pisno zahteva informacije, ki se nanašajo na izvajanje javne službe na območju ustanoviteljice. Ustanoviteljica ima pravico zahtevati vpogled v listine, ki se nanašajo na izvajanje javne službe na območju ustanoviteljice. Ustanoviteljica ima pravico izvesti strokovni nadzor in drug, z zakonom določen, nadzor nad delovanjem lekarne.
33.	člen
(pravice in obveznosti zavoda)
Zavod:
•	odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga,
•	z ustanovitelji sodeluje pri ukrepih za napredek zdravstvenega varstva prebivalstva,
•	pripravlja in oblikuje razvojne načrte ter program dela in finančni načrt zavoda,
•	ustanoviteljem, na njegovo zahtevo, nudi vse potrebne podatke o svojem poslovanju,
•	sklepajo pogodbe in opravlja druge pravne posle v okviru svoje dejavnosti;
34.	člen (soglasje ustanoviteljev)
(1)	Zavod je dolžan od ustanoviteljev pridobiti soglasje:
•	k določbam Statuta,
•	k imenovanju in razrešitvi direktorja,
•	k statutarnim spremembam,
•	o presežkih prihodkov nad odhodki,
•	k predlogu za pokritje izgube v okviru sanacijskega programa,
•	k najemu posojil v obsegu in pod pogoji, kot jih določa odlok s katerim se sprejme proračun za tekoče leto, razen za likvidnostna posojila tekočega leta,
•	o ustanovitvi oziroma ukinitvi lekarn, podružnic lekarn in priročnih zalog zdravil,
•	v drugih primerih določenih z zakonom ali s tem odlokom.
(2)	Ustanovitelji so dolžni svoje ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajati tako, da omogočajo zavodu nemoteno delovanje. V vseh primerih, ko ta odlok ali Statut ali zakon določajo, da mora zavod od ustanoviteljev pridobiti soglasje, se šteje, da je bilo soglasje dano, če ustanovitelji v roku 60 dni od datuma prejema zahteve, izdaje soglasja ne zavrnejo ali pa zavoda pred potekom tega roka ne obvestijo, do katerega dne rok podaljšuje.
(3)	Ustanovitelji soglasje iz tega člena sprejmejo po postopku in z večino, ki je dogovorjena s pogodbo, določeno v 35. členu tega odloka.
XIII. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic
35.	člen
(medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic)
(1)	Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ustanoviteljice ustanovijo svet ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani oziroma županje v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo.
(2)	Ustanoviteljice uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s pogodbo, ki jo župani oziroma županje občin ustanoviteljic sklenejo v treh (3) mesecih po uveljavitvi tega odloka.
XIII.	Splošni akti zavoda
36.	člen (Statut zavoda)
(1)	Vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom se uredijo v Statutu zavoda, ki ga sprejme Svet zavoda z večino glasov vseh članov.
(2)	Statut se uskladi z vsakokratnimi spremembami in dopolnitvami tega odloka.
(4)	V skladu s Statutom ima zavod lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja vprašanja pomembna za delo in poslovanje zavoda. Splošne akte sprejme direktor, če statut ne določa drugače.
37.	člen (odlok zavoda)
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode in lekarniško dejavnost ter druge veljavne predpise.
XIV.	Prehodne in končne določbe
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2495
38. člen
(delitev premoženja med ustanoviteljice)
V primeru prenehanja zavoda, se premoženje zavoda med ustanoviteljice razdeli tako, da se premoženje do višine 9.187.991,00 EUR razdeli med sledeče ustanoviteljice in po sledečih deležih:
Mestna občina Maribor	83,35%
Občina Hoče-Slivnica	5,48%
Občina Rače-Fram	3,55%
Občina Miklavž na Dravskem	
polju	3,01%
Občina Duplek	2,68%
Občina Starše	1,93%
(1) Presežek premoženja nad 9.187.991,00 EUR se med ustanoviteljice razdeli skladno z ustanovitvenimi deleži, kot so določeni v tem odloku.
39.	člen
(uskladitev z drugimi pravnimi akti)
(1)	Zavod je dolžan Statut zavoda uskladiti z določbami tega odloka, najkasneje v šestih mesecih od objave odloka.
(2)	Do uskladitve Statuta in drugih pravnih aktov s tem odlokom se smiselno uporabljajo določila obstoječih splošnih aktov zavoda, če niso v nasprotju s tem odlokom.
(3)	Direktor in strokovni svet nadaljujejo s svojim delom do izteka mandata, če so že imenovani.
40.	člen
Zavod še naprej upravlja z vsem nepremičnim in premičnim premoženjem, ki ga je v upravljanje pridobil s strani ustanoviteljic na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mariborske lekarne Maribor (MUV št. 3/2013 in 10/2014).
41.	člen (veljavnost odloka)
S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor (MUV številka 3/2013).
42.	člen (objava odloka)
(1)	Ta odlok se objavi v uradnih glasilih vseh ustanoviteljic.
(2)	Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic.
MESTNA OBČINA MARIBOR Župan
Aleksander SAŠA ARSENOVIČ
OBČINA DUPLEK Župan Mitja HORVAT
OBČINA HOČE - SLIVNICA Župan Dr. Marko SORŠAK
OBČINA LENART Župan
Mag. Janez KRAMBERGER
Župan Marko RAKOVNIK
OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Župan Mag. Egon REPNIK
OBČINA RAČE - FRAM Župan Branko LEDINEK
OBČINA RUŠE Županja Urška REPOLUSK
OBČINA STARŠE
Župan Stanislav Greifoner
OBČINA SVETA ANA Župan Silvo Slaček
OBČINA ŠENTILJ
Župan Mag. Štefan ŽVAB
OBČINA GORJE
1261. Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2022
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odločba US) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 17. redni seji, dne 15. 12. 2021 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2022
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Gorje za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni 3-mestnih kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2496
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			v EUR
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto			Proračun 2022
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)			5.557.819
TEKOČI PRIHODKI (70+71)			3.292.301
70	DAVČNI PRIHODKI		2.828.918
	700	Davki na dohodek in dobiček	2.089.738
	703	Davki na premoženje	236.180
	704	Domači davki na blago in storitve	503.000
	706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI		463.383
	710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	161.863
	711	Takse in pristojbine	4.500
	712	Globe in druge denarne kazni	82.000
	713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	500
	714	Drugi nedavčni prihodki	214.520
72	KAPITALSKI PRIHODKI		220.377
	720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
	721	Prihodki od prodaje zalog	0
	722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	220.377
73	PREJETE DONACIJE		0
	730	Prejete donacije iz domačih virov	0
	731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI		2.045.141
	740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.175.882
	741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	869.259
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE		0
	787 | Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij		0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)		7.238.039
40	TEKOČI ODHODKI		1.429.248
	400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	189.030
	401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	28.920
	402	Izdatki za blago in storitve	1.174.298
	403	Plačila domačih obresti	0
	409	Rezerve	37.000
41	TEKOČI TRANSFERI		1.044.455
	410	Subvencije	67.000
	411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	585.708
	412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	128.100
	413	Drugi tekoči domači transferi	263.647
	414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI		4.472.413
	420 | Nakup in gradnja osnovnih sredstev		4.472.413
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI		291.923
	431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso PU	75.399
	432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	216.524
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)		-1.680.220
	(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)		
	|		
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto			Proračun 2022
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN		60
	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)		
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL		60
	750	Prejeta vračila danih posojil	60
	751	Prodaja kapitalskih deležev	0
	752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE		0
	KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)		
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV		0
	440	Dana posojila	0
	441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
	442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
	443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah	0
		javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE		60
	KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)		
	|		
C. RAČUN FINANCIRANJA			
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2497
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto		Proračun 2022
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
50	ZADOLŽEVANJE	0
	500 | Domače zadolževanje	0
VIII.	ODPLAČILO DOLGA (550)	0
55	ODPLAČILO DOLGA	0
	550 | Odplačilo domačega dolga	0
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-I I.-V.-VIII.)	-1.680.160
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	0
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VI I.-VII I.-IX.)	1.680.220
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2021		1.680.160
| 9009 | Splošni sklad za drugo		1.680.160
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prejemki in izdatki proračuna)
Namenski prejemki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:
a.	prihodki od turistične takse, ki se namenijo za spodbujanje razvoja turizma,
b.	prihodki od požarne takse, ki se namenijo za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah,
c.	prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme,
d.	prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se nameni za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,
e.	prihodki od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest,
f.	prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene.
Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
Župan je pooblaščen, da v skladu z Zakonom o javnih financah in tem odlokom prerazporeja pravice porabe v
posebnem delu proračuna med posameznimi področji proračunske porabe.
O prerazporeditvi pravic porabe med posameznimi področji proračunske porabe odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja proračunske porabe ne sme presegati 20 % obsega področja proračunske porabe.
V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije.
Med izvrševanjem proračuna Občine Gorje se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika.
Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj svojega finančnega načrta med konti v okviru iste proračunske postavke.
Posameznemu neposrednemu proračunskemu uporabniku lahko župan zmanjša pravico porabe največ do višine 10 % vseh proračunskih sredstev neposrednega proračunskega uporabnika in pravico porabe poveča enemu ali več neposrednim proračunskim uporabnikom.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji ter o prerazporejenih sredstvih.
6. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2023 60 % navedenih pravic porabe in
2.	v prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne
veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2498
drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 40 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 40 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni Načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oziroma evropskih sredstev, ne glede na določilo četrtega odstavka tega člena. Spremembe po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnega programa zaradi črpanja državnih oziroma evropskih sredstev.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski sklad je:
1.	proračunska rezerva, oblikovana po ZJF,
2.	rezervni sklad po Stanovanjskem zakonu.
Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini
5.000,00 €.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
9.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000,00 €.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2,00 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci
prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 ne bo zadolževala. Občina v letu 2022 ne bo izdajala poroštev.
11.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2022 zadolžijo do skupne višine 200.000,00 €. Soglasje k zadolžitvi izda občinski svet.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2022 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 100.000,00 €.
12.	člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2022 ne bo zadolževala.
6. Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Gorje v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 01. 01. 2022 dalje.
Številka: 032-11/2021-13 Datum: 15. 12. 2021
Občina Gorje Peter Torkar, župan
1262. Letni izvedbeni načrt financiranja kulture v Občini Gorje v letu 2022
Na podlagi 9. in 22. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 -UPB, 65/07 - odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 - odl. US, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg in 49/20 -ZIUZEOP) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 17. redni seji, dne 15. 12. 2021 sprejel
LETNI IZVEDBENI NAČRT FINANCIRANJA KULTURE V OBČINI GORJE V LETU 2022
Letni izvedbeni načrt financiranja kulture v Občini Gorje v letu 2022 je določen s sprejetjem Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2022.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2499
Občina z letnim izvedbenim načrtom financiranja na področju kulture določa programe, za katere se zagotavljajo sredstva v proračunu Občine. S sprejetjem letnega izvedbenega načrta financiranja kulture omogoča in soustvarja pogoje za razvoj kulturnih dejavnosti v občini, ki so v javnem interesu in se sofinancirajo iz javnih sredstev.
Občina Gorje iz proračunskih sredstev uresničuje javni interes na področju kulture:
•	z zagotavljanjem sredstev za delovanje Knjižnice Gorje,
•	s sofinanciranjem glasbenih šol in javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti,
•	s spodbujanjem in zagotavljanjem sredstev za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev v občini,
•	z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje prireditev in dogodkov, ki se dogajajo v občini in so za občino pomembni,
•	z zagotavljanjem sredstev za ohranitev kulturne dediščine (sofinanciranje obnove zgodovinskih, kulturnih ali verskih objektov oz. spomenikov).
1.	INSTITUCIONALNA KULTURA
Na področju institucionalne kulture deluje javni zavod, katerega soustanoviteljica je Občina Gorje, in sicer:
•	Knjižnica Antona Tomaža Linharta, v sklopu katere deluje Knjižnica Gorje. Soustanoviteljice Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica so tudi občine Radovljica, Bohinj in Bled. Občina Gorje sofinancira delovanje knjižnice.
•	Javni sklad ljubiteljske kulturne dejavnosti -izpostava Radovljica je ustanovilo Ministrstvo za kulturo kot pomoč ljubiteljski kulturi. Sedež sklada je v Radovljici, deluje pa na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti za občine Bled, Bohinj, Radovljica in Gorje. Občina Gorje sofinancira delovanja sklada samo v delu, ko le ta izvaja dejavnosti tudi za naša društva.
Na področju glasbene vzgoje delujeta v občini dva zavoda, in sicer:
•	Glasbena šola Radovljica - učenci iz občine Gorje obiskujejo glasbeni pouk v prostorih osnovne šole v Gorjah in na Bledu ter na matični šoli v Radovljici, kjer so pri pouku skupaj z učenci iz blejske in radovljiške občine. V šolskem letu 2021/22 je v Glasbeno šolo Radovljica vpisanih 23 učencev iz naše občine.
•	DO RE MI, zasebni zavod je v šolskem letu 2021/22 vpisan v knjigo razvida glasbenih šol pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V okviru svoje dejavnosti izvajajo programe za otroke iz različnih občin, med drugim tudi za dva otroka iz občine Gorje.
2.	LJUBITELJSKA KULTURA
Posebno mesto v občini ima ljubiteljska kulturna dejavnost, ki se odvija v naslednjih dveh društvih:
•	Kulturno društvo Gorje in
•	Združenje godbenikov Gorje.
Za sofinanciranje ljubiteljske kulture bomo izvedli javni razpis, v katerem bomo zagotovili sredstva za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev ter za sofinanciranje nabave opreme za društva.
3. LETNI IZVEDBENI NAČRT FINANCIRANJA NA PODROČJU KULTURE ZA LETO 2022
Za izvedbo programov na področju kulture oziroma za programe, ki so v povezavi s kulturo so v proračunu Občine Gorje za leto 2022 planirana sredstva na naslednjih postavkah:
20070401 Sofinanciranje knjižnične dejavnosti 57.400 €
V proračunu planiramo sredstva za izvajanje knjižnične dejavnosti v naši občini v višini 57.400,00 €. Soustanovitelji javnega zavoda Knjižnica A. T. Linharta Radovljica so občine Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica, ki sofinancirajo dejavnost knjižničarstva tako, da vsaka občina financira plače zaposlenih in materialne stroške v svoji občini 100 %. Skupne zaposlene delavce v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici sofinanciramo vse štiri (4) občine v deležu glede na število prebivalcev kar pomeni: 53 % Občina Radovljica, 23,7 % Občina Bled, 15 % Občina Bohinj in 8,3 % Občina Gorje. Ocena stroškov Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica - potrebni stroški poslovanja knjižnične enote v občini Gorje izračunani glede na obstoječo organizacijo so materialni stroški v višini 16.500,00 € in stroški zaposlenih v višini 40.900,00 €.
20070403	Prireditve v okviru knjižnice	1.800 €
Knjižnica Antona Tomaža Linharta bo tudi v letu 2022 pripravila program za otroke v kolikor bo organizacija prireditev zaradi situacije COVID mogoča. Program poteka od oktobra 2021 do maja 2022 in nato ponovno od oktobra 2022 dalje, vsak tretji torek v mesecu ob 17.00 uri, v Gorjanskem domu. Občina Gorje pokrije stroške predstav, dežurstvo prisotne delavke knjižnice, sok, vodo za nastopajoče ter materialne stroške, ki nastanejo v zvezi s prireditvijo. Za ta namen se zagotovijo sredstva v višini 1.800,00 EUR.
20070404	Spodbujanje branja	900 €
Planirana sredstva so zagotovljena za nov program, ki ga izvaja knjižnica za spodbujanje branja in izboljšanje bralne pismenosti. S programom se bo izvajalo spodbujanje branja izven prostorov knjižnice, na lokacijah in posebnih prostorih, imenovanih »Bralna gnezda«. Za lokacijo v občini Gorje je predvideno otroško igrišče v Spodnjih Gorjah.
20070501 Nabava knjig, eksponatov, rekvizitov,. 6.400 €
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službi v 11. členu opredeljuje tudi obseg (zalogo) in prirast (nakup) gradiva. Pri planiranju potrebnih sredstev za zagotavljanje nabave knjig in drugega knjižničnega gradiva smo upoštevali predpisan normativ za nakup knjižničnega gradiva, ki je v višini 35 % nakupnega standarda glede na število prebivalcev, kar predstavlja za občino Gorje 6.400,00 EUR. Ta normativ je hkrati tudi osnova za prijavo knjižnice na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje nabave knjižničnega gradiva tudi s strani ministrstva.
20070701 Sredstva za obnovo in vzdrževanje knjižnic
600 €
Planirana sredstva so zagotovljena za tekoče vzdrževanje knjižnice - posodabljanje informacijske in komunikacijske opreme. Ker je knjižnica nova, se ne predvideva posebnih tekočih vzdrževanj.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2500
20040306 Glasbena šola	5.345 €
Glasbena šola Radovljica izvaja pouk tudi za učence s stalnim bivališčem v občini Gorje, ki obiskujejo individualni pouk izbranega instrumenta in nauk o glasbi.
V	proračunu Občine Gorje so v višini 4.981,77 € zagotovljena sredstva za pokrivanje stroškov regresa za prevoz na delo in prehrano med delom za učitelje ter za stroške najema prostora za izvajanje pouka na lokaciji v Gorjah.
Glasbeni center DO RE MI je vpisan v knjigo razvida glasbenih šol pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in je s strani ministrstva delno tudi financiran. V okviru svoje redne dejavnosti izvaja programe za otroke iz različnih občin, med drugim tudi za otroke iz Občine Gorje. Občina bo za pokrivanje stroškov regresa za prevoz na delo in prehrano med delom za učitelje namenila 363,06 €.
20070301	Skupni programi v okviru sklada ljubiteljev kulturne dejavnosti	2.900 €
Sredstva so namenjena za izvedbo skupnih programov, tekmovanj in srečanj na področju celotne ZKO Radovljice npr.: srečanje odraslih, malih, mladinskih in otroških pevskih zborov, srečanje odraslih in otroških folklornih skupin, gorenjsko srečanje gledaliških skupin, sodelovanje naših skupin na gorenjskih srečanjih, razni seminarji itd.
20070302	Dejavnost kulturnih društev	5.000 €
Na tej proračunski postavki planiramo sredstva za izvajanje dejavnosti v kulturnih društvih v občini Gorje. Sredstva bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa.
20070502 Nabava opreme za kulturna društva 10.000 €
Na tej proračunski postavki planiramo sredstva za sofinanciranje nakupa opreme ljubiteljskim kulturnih društvom. Sredstva bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa.
20070402 Prireditve v občini	15.900 €
Planirana sredstva v višini 15.900,00 € na proračunski postavki "Prireditve v občini" bodo v letu 2022 porabljena predvidoma za financiranje prireditev, ki se dogajajo v občini in bodo v organizaciji ali soorganizaciji Občine v višini 9.900,00 € in za sofinanciranje društev pri izvedbi prireditev v občini (na podlagi javnega razpisa) v višini 6.000,00 €.
20070703 Upravljanje in vzdrževanje kulturnih domov
6.800 €
Na tej proračunski postavki planiramo sredstva za materialne stroške, tekoče vzdrževanje in upravljanje Gorjanskega doma.
20070706 Spomeniki in obeležja	24.000 €
V	planu za leto 2022 planiramo sredstva v višini 4.000,00 € za vzdrževanje spominskih plošč ter zgodovinskih in verskih objektov (vzdrževanje ostankov stavb v Radovni). Sredstva v višini 20.000,00 € bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje obnove sakralnih objektov v občini Gorje.
Številka: 032-11/2021-15 Datum: 15. 12. 2021
Občina Gorje Peter Torkar, župan
1263. Letni stanovanjski program Občine Gorje za leto 2022
Na podlagi 156. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 -ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/17 -odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 - ZFRO in 90/21) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 17. redni seji dne 15. 12. 2021 kot sestavni del proračuna Občine Gorje za leto 2022 sprejel
LETNI STANOVANJSKI PROGRAM OBČINE GORJE ZA LETO 2022
1	Splošni del
V Občini Gorje smo si vsa leta prizadevali s pomočjo lastnih sredstev zagotoviti določeno število stanovanj. Stanovanjski sklada RS se finančno vedno več udeležuje pri gradnji neprofitnih stanovanj, vendar pa je v stanovanjski politiki tudi vloga lokalnih skupnosti zelo pomembna, saj brez njihove aktivne vloge realizacija Nacionalnega stanovanjskega programa ni možna.
1.1 Namen in cilji Stanovanjskega programa Občine Gorje za leto 2022
Stanovanjski sklad RS sofinancira javna najemna stanovanja in bivalne enote tako, da upravičenim prosilcem med katerimi so tudi lokalne skupnosti dodeli ugodno dolgoročno posojilo in investira skupaj z upravičenimi prosilci v nova javna najemna stanovanja in bivalne enote (t. i. soinvestitorstvo).
2	Izhodišča in utemeljitev stanovanjskega programa
2.1 Stanovanjski program
Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (Uradni list RS, št. 92/2015) določa izhodišča, pogoje in ukrepe stanovanjske politike. Nacionalni program na stanovanjskem področju določa ukrepe, ki so v pristojnosti države, ter opredeljuje vlogo, ki jo imajo pri njegovem izvajanju lokalne skupnosti, finančne in druge ustanove, saj si v Sloveniji večina državljanov, podobno kot v drugih državah, ne more zagotoviti primernega stanovanja sama in brez učinkovitih spodbud in pomoči s strani države in občin.
Glavni cilj stanovanjske politike, utemeljene na uresničevanju stanovanjskega programa, ki jih bo mogoče postopoma doseči z usklajenimi ukrepi države, lokalnih skupnosti in drugih dejavnikov, so:
1.	izboljšati dostopnost do vseh vrst stanovanj na različne načine, odvisne od finančnih možnosti in potreb prebivalstva, mobilnosti in drugih okoliščin,
2.	olajšati in spodbujati različne načine pridobivanja in različne vrste lastništva stanovanj,
3.	zagotavljati primerne pomoči pri uporabi stanovanj tistim, ki tega ne zmorejo sami,
4.	izboljšati pogoje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči za graditev stanovanj in stanovanjskih hiš ter za upravljanje z njimi,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2501
5.	povečati obseg graditve stanovanj in stanovanjskih hiš, vključno s prenovo obstoječih,
6.	spodbujati boljšo kakovost stanovanj in bivalnega okolja ter zagotavljati ustrezen stanovanjski standard, tudi glede primerne velikosti stanovanj,
7.	uravnotežiti ponudbo in povpraševanje po stanovanjih, tako, da bo zagotovljeno zadostno število stanovanj, namenjenih za nakup oziroma pridobitev v najem, tam, kjer obstaja primanjkljaj oziroma povpraševanje po stanovanjih,
8.	z izboljšanjem celotne stanovanjske oskrbe spodbujati demografski razvoj in omogočati ustanavljanje novih gospodinjstev,
9.	z ustrezno stanovanjsko oskrbo prispevati k varstvu družine, starejših in invalidnih oseb in drugih ranljivih skupin prebivalstva,
10.	spodbujati stanovanjsko tržišče in njegove koristne razvojne učinke.
2.2 Normativno pravna ureditev stanovanjskega področja
Na podlagi Stanovanjskega zakona ima občina na stanovanjskem področju zlasti naslednje pristojnosti in naloge:
•	sprejema in uresničuje občinski stanovanjski program,
•	spodbuja različne oblike zagotavljanja lastnih in najemnih stanovanj,
•	zagotavlja sredstva za subvencioniranje najemnine in za izredno pomoč pri uporabi stanovanja,
•	zagotavlja pogoje za razvijanje različnih oblik gradnje in prenove z ustrezno zemljiško in normativno politiko,
•	sprejema usmeritve za projektiranje, gradnjo in prenovo stanovanj, ki izhajajo iz njenih lokalnih posebnosti, vključno z zunanjim videzom stanovanjskih stavb,
•	določa dovoljene dejavnosti, ki se lahko opravljajo v delu stanovanja.
Za uresničevanje občinske stanovanjske politike sprejme občinski svet občinski stanovanjski program.
2.3 Občina Gorje - statusna oblika
Občina Gorje posluje na stanovanjskem področju preko samostojnih proračunskih postavk. Občina ločeno vodi določene prejemke in izdatke ter uresničevanje posebnega pomena na področju stanovanjskih zadev.
Zaradi zagotovitve financiranja občinskega stanovanjskega programa, vzpodbujanja stanovanjske gradnje, prenove, vzdrževanja stanovanj ter upravljanja in razpolaganja z nepremičninami in sredstvi se v okviru proračuna sredstva namenjajo za:
•	tekoče vzdrževanje stanovanjskih objektov,
•	stroške začasno nezasedenih stanovanj,
•	druge izdatke za tekoče vzdrževanje in zavarovanje,
•	večja obnovitvena dela,
•	upravništvo stanovanj,
•	stanovanjski rezervni sklad.
3 Analiza dejanskega stanja
3.1 Stanovanjski fond Občine Gorje
Občina Gorje je imela na dan 30. 09. 2021 naslednja najemniška stanovanja:
Z. št.	Stanovanje - naslov	Številka stanovanja	Velikost stanovanja
1	Spodnje Gorje 23 Zgornje Gorje	ID 2187-761-1, stanovanje št. 1	28,70 m2
2	Spodnje Gorje 105 Zgornje Gorje	ID 2185-285-1, stanovanje št. 1	90,64 m2
3	Zgornje Gorje 7 Zgornje Gorje	ID 2187-593-1, stanovanje 1	32,23 m2
4	Zgornje Gorje 43 Zgornje Gorje	ID 2187-581-12, stanovanje št. 4	23,80 m2
5	Cesta Cirila Tavčarja 8 Jesenice	ID 2175-279-8, stanovanje št. 8	56,67 m2
6	Zgornje Gorje 7 Zgornje Gorje	ID 2187-593-3, stanovanje 3	50,59 m2
7	Zgornje Gorje 7 Zgornje Gorje	ID 2187-593-4, stanovanje 4	48,80 m2
8	Zgornje Gorje 7 Zgornje Gorje	ID 2187-593-6, stanovanje 6	56,02 m2
Občina Gorje ima sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev gospodarjenja s stanovanji, ki so v lasti Občine Gorje s podjetjem DOMINVEST, Družba za storitve, projektiranje in poslovanje z nepremičninami d.o.o., Jesenice.
Lastninsko pravna razmerja v večstanovanjskih hišah, upravljanje v večstanovanjskih hišah in najemna razmerja urejata Stvarnopravni zakonik in Stanovanjski zakon. Lastnik stanovanja mora izročiti stanovanje kot predmet najema po najemni pogodbi v stanju, ki najemniku stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja, skladno z veljavnimi normativi in standardi, vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše ves čas
trajanja najema in odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju.
Naročila za vzdrževanje skupnih prostorov, delov in naprav izvajajo v deležu za naša stanovanja upravniki.
Stanovanjski zakon določa, da če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika. Določitev upravnika se šteje za posel rednega upravljanja. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.
Upravnik ima naslednja pooblastila:
•	izvaja sklepe etažnih lastnikov,
•	skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov,
•	poskrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2502
•	upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem,
•	zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vlaga izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika.
3.2 Zagotovljena sredstva za stanovanjsko področje v proračunu občine za leto 2022
Občina namenja proračunska sredstva za naslednje namene:
PP	Vrsta porabe	Višina sredstev
20180102	Tekoče vzdrževanje in upravljanje stanovanj	7.860,00 EUR
20180104	Oblikovanje rezervnega sklada	2.000,00 EUR
	SKUPAJ	9.860,00 EUR
Na proračunski postavki 20180102 Tekoče vzdrževanje in upravljanje stanovanj so sredstva v višini 4.260,00 EUR zagotovljena za stroške gospodarjenja z občinskimi stanovanji, za upravljanje zgradb, kjer so občinska stanovanja, za stroške električne energije in komunalnih storitev za prazna občinska stanovanja, stroške tekočega vzdrževanja stanovanja in stroške zavarovanja. Sredstva v višini 3.600,00 EUR pa so namenjena za investicijsko vzdrževanje stanovanja na naslovu Spodnje Gorje 105, kjer je predvidena zamenjava vhodnih vrat, dveh oken in tuš kadi.
Upravljanje večstanovanjske stavbe po Stanovanjskem zakonu je sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi, z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe.
Na proračunski postavki 20180104 Oblikovanje rezervnega sklada so v skladu z 2. odstavkom 41. člena Stanovanjskega zakona zagotovljena sredstva za oblikovanje lastnega rezervnega sklada. Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za odplačevanje v te namene najetih posojil.
4 Določitev neprofitnih najemnin
Od 01. 01. 2005 dalje se uporablja Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10 - ZUPJS, 79/15 in 91/15), ki v skladu s Stanovanjskim zakonom določa način in postopek za izračun najvišjih dovoljenih neprofitnih najemnin, ki jih lahko lastniki neprofitnih stanovanj zaračunavajo najemnikom, postopnost pri njihovi uveljavitvi, merila glede vpliva lokacije ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine.
Izračun neprofitne najemnine po metodologiji temelji na stroškovni ravni. Neprofitna najemnina naj bi pokrivala stroške vzdrževanja, upravljanja, amortizacije in stroške financiranja. To naj bi omogočalo obnavljati obstoječi stanovanjski fond in omogočiti vsaj minimalne spodbude za gradnjo oziroma pridobivanje najemnih stanovanj.
Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, za katerega se zaračunava neprofitna najemnina. Vrednost stanovanja, kot osnova za določitev neprofitne najemnine, se določi na podlagi enačbe. Vrednost točke na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E) od 01. julija
2021 do 31. marca 2022 znaša 2,92 €, od 01. aprila 2022 do 31. marca 2023 pa 3,21 €.
5	Zemljišča
Zakon o lokalni samoupravi med nalogami občine, katerih cilj je zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev določa, da občina načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
Občina za zadovoljevanje potreb prebivalcev v skladu z 21. členom Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) med drugim:
•	upravlja občinsko premoženje,
•	načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
•	ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada stanovanj.
6	Postopek oddaje neprofitnih stanovanj ter upravičenci do najema
Na področju dodeljevanja neprofitnih stanovanj se uporablja Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14). Pravilnik predpisuje tudi splošne in dodatne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, gornjo mejo dohodka gospodinjstva, površinske normative za dodelitev neprofitnih stanovanj, kriterije in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, neupravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, kriterije za morebitno plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine ter možne zavezance zanju, postopek dodeljevanja neprofitnih stanovanj, zamenjave neprofitnih stanovanj, izjemne dodelitve neprofitnih stanovanj v najem in postopek spreminjanja višine najemnine po dodelitvi neprofitnega stanovanja.
Občina lahko pri posameznem razpisu poleg točkovanja stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene s pravilnikom, določi dodatne pogoje, ki jih je mogoče doseči oziroma ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer lahko točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev, ki je sestavni del pravilnika (v nadaljnjem besedilu: obrazec), kot seštevek najvišjih vrednosti posameznih točk iz obrazca, za največ 25 %.
Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem lahko občina uveljavlja plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine.
Občina Gorje je zadnji Javni razpis za oblikovanje prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavila dne 28. 10. 2016.
Za reševanje stanovanjskih vprašanj socialno najbolj ogroženih oseb, povezanih tudi z brezdomstvom, se je razvilo in uzakonilo reševanje z dodeljevanjem bivalnih enot za določen čas z možnostjo podaljšanja. Občina Gorje nima bivalnih enot.
Na podlagi 29. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj je mogoča izjemna dodelitve neprofitnega stanovanja, po katerem lahko občina v primeru rušenja, prenove ter elementarne in druge nesreče prizadetemu v nesreči, če ne razpolaga z bivalnimi enotami, namenjenimi začasnemu reševanju
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2503
stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, dodeli neprofitno stanovanje v najem za določen čas, do odprave posledic nesreče, na podlagi odločitve župana. Prav tako se lahko na podlagi odločitve župana po poprejšnjem mnenju Centra za socialno delo dodeli neprofitno stanovanje za določen čas družini, kjer je začasna preselitev potrebna zaradi varstva interesov otrok. O odločitvi o izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja mora župan obvestiti občinski svet.
7	Najem neprofitnih stanovanj
Zaostrene gospodarske razmere, ki vplivajo tako na možnost izvajanja investicijske dejavnosti Občine na stanovanjskem področju, kot tudi na sam ekonomski položaj državljanov Republike Slovenije in s tem tudi občanov Občine Gorje, se kažejo tudi v slabši plačilni sposobnosti ljudi in posledično vsakoletno višjemu deležu sredstev, ki jih je potrebno nameniti subvencioniranju najemnin.
Občina Gorje je trenutno lastnik 8 stanovanj, od katerih dva nista oddana v najem, ostala so oddana v najem za nedoločen čas. Najemniki se redko odločajo za podajo odpovedi najemnih razmerij.
8	Zaključek
V skladu z veljavno zakonodajo imajo občine poleg nalog pri zagotavljanju javnih storitev na področju izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva tudi pomembne naloge in pristojnosti na stanovanjskem področju.
Občina na dan 30. 09. 2021 razpolaga z 8 stanovanjskimi enotami. Glede na vloge občanov tako za sklenitev najemnega razmerja, kot za zamenjavo stanovanj, bi potrebovali v občini predvsem dvo ali trosobna stanovanja. Na Občini se trudimo in našim najemnikom ter občanom v okviru možnosti nudimo kar najkvalitetnejše storitve.
Številka: 032-11/2021-14 Datum: 15. 12. 2021
Občina Gorje Peter Torkar, župan
1264. Letni program športa Občine Gorje za leto 2022
Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg in 82/20) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na svoji 17. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE GORJE ZA LETO 2022
1. Uvodna določila
1. člen (uporaba izrazov)
V letnem programu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen
(vsebina letnega programa)
S tem letnim programom se določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje in obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu Občine Gorje v letu 2022.
3.	člen (pomen izrazov)
V	letnem programu uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja šport in nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji.
2.	Programi športa, ki se financirajo iz sredstev proračuna
4.	člen (programi športa)
Iz javnih sredstev občine se sofinancirajo programi športa na področju:
•	Športni programi (6.1)
•	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2)
•	Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5)
•	Kakovostni šport (6.1.6)
•	Vrhunski šport (6.1.7)
•	Športna rekreacija (6.1.9)
•	Šport starejših (6.1.10)
•	Organiziranost v športu (6.4)
•	Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2)
•	Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5)
•	Prireditve občinskega pomena (6.5.1)
•	Prireditve nacionalnega pomena (6.5.2)
3.	Obseg in vrsta dejavnosti, potrebnih za uresničevanje programa športa
5.	člen
(obseg in vrsta dejavnosti, potrebnih za uresničevanje programa športa)
Letni program športa se uresničuje z naslednjim obsegom in vrsto dejavnosti:
1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2):
1.1	Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok
V	občini se izvajajo programi Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in druge športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci.
Iz javnih financ občine se financira propagandno gradivo, strokovni kader, 60 ur vadbe na skupino, v kateri je največ 20 otrok in objekt za vadbo.
1.2	Prostočasna športna vzgoja šolskih otrok
•	Prostočasna športna vzgoja šolskih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti. V občini se izvajajo programi Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, drugi 80-urni programi.
•	Iz javnih financ občine se financirajo propagandno gradivo, organizacija in izpeljava občinskih šolskih prvenstev, strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev na skupino, v kateri je največ 12 otrok, in 80-urnih programov na skupino, v kateri je največ 20 otrok in objekt za vadbo.
1.3	Prostočasna športna vzgoja mladine
•	Programe za mladino od 16. do 19. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2504
•	Iz javnih financ občine se sofinancira strokovni kader, 80 ur vadbe na skupino, v kateri je največ 15 otrok in objekt za vadbo.
2.	Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5):
2.1	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
•	V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športne zvrsti. Programi so razdeljeni v stopnje: I. stopnja: 6 - 9 let, II. stopnja: 10 - 12 let in III. stopnja: 13 - 15 let. Ure vadbe in velikost skupine določajo Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje.
•	Iz javnih financ občine se financira objekt za vadbo, strokovni kader, materialne stroške programa, meritve in spremljanje treniranosti, nezgodno zavarovanje.
2.2	Športna vzgoja mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
•	Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Program se nanaša na IV. stopnjo: 16 - 19 let. Ure vadbe in velikost skupine določajo Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje.
•	Na ravni občine se iz javnih financ sofinancira objekt za vadbo in strokovni kader.
3.	Kakovostni šport (6.1.6):
•	V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa.
•	Iz javnih financ občine se sofinancirajo najemnina objektov, stroški strokovnega kadra in materialni stroški. Ure vadbe in velikost skupine določajo Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje. Kot dodatni kriterij se upošteva tudi uspešnost oziroma dosežki športnikov.
4.	Vrhunski šport (6.1.7):
•	Sofinancirajo se športniki, ki so kategorizirani po kriterijih OKS - ZŠZ in dosegajo vrhunske rezultate.
5.	Športna rekreacija (6.1.9):
Cilj športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Programi na ravni občine so 80-urni programi vadbe na skupino, ki šteje 15 vadečih, v različnih športnih panogah.
•	Na ravni občine se iz javnih financ sofinancira objekt za vadbo.
6.	Šport starejših (6.1.10):
•	Programi na ravni občine so 60-urni programi vadbe na skupino, ki šteje 15 vadečih, v različnih športnih panogah. Za skupine nad 65 let se sofinancira strokovni kader in objekti za vadbo.
7.	Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2):
•	Sofinancira se profesionalne trenerje v društvih, ki dosegajo rezultate v kakovostnem športu po Merilih za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje.
8.	Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5):
•	Sofinancirajo se športne prireditve občinskega ali nacionalnega pomena po Merilih za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje.
Letni program športa se uresničuje z naslednjim obsegom razvojnih in strokovnih nalog v športu: 1. Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga:
•	Ugotavljanje in spremljanje ravni pripravljenosti športnikov ter svetovanje pri pripravi treninga pomeni humanizacijo pri delu s športniki, pa tudi temelj uspešnosti v športu.
Dejavnosti:
•	svetovanje pri vključevanju otrok v šport,
•	ugotavljanje zdravstvenega statusa športnikov in spremljanje njihovega razvoja,
•	ugotavljanje ravni treniranosti športnikov in spremljanje njihovega razvoja,
•	razvijanje sistema priprave športnikov in svetovanje pri pripravi treninga,
•	razvijanje tehnologije procesa treniranja in merilih postopkov,
•	pripravljanje strokovnih informacij in prenos tega znanja v prakso,
•	spremljanje in vrednotenje psihosomatičnega stanja udeležencev v športni rekreaciji.
•	Iz javnih financ občine se sofinancira izvedba navedenih storitev.
4.	Merila za finančno ovrednotenje občinskega programa
9.	člen
(merila za finančno ovrednotenje občinskega programa)
Občina uresničuje javni interes v športu tako, da zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa iz proračuna občine. Izbor programov, določenih s tem letnim programom, se izpelje na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi župan, na podlagi meril. Merila sprejme občinski svet z odlokom ob upoštevanju izhodišč za pripravo meril, določenih z nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji.
5.	Obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu
10.	člen
(obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu)
V proračunu občine za leto 2022 se zagotovijo sredstva v skupni višini 49.650,00 EUR, in sicer za sofinanciranje programov športa na področju:
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2505
Proračunska postavka	Naziv	Višina sredstev
20040307	Sofinanciranje programov športa -osnovna šola	9.150,00 €
20080302	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2)	5.000,00 €
20080303	Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5)	7.000,00 €
20080306	Kakovostni šport (6.1.6)	3.000,00 €
20080307	Vrhunski šport (6.1.7)	2.000,00 €
20080309	Športna rekreacija (6.1.9)	6.000,00 €
20080310	Šport starejših (6.1.10)	1.500,00 €
20080602	Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2)	13.000,00 €
20080700	Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5.2)	3.000,00 €
6. Objava in začetek veljavnosti
11.
(objava in začetek veljavnosti)
Letni program se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi (8) dan po objavi.
Številka: 032-11/2021-16 Datum: 15. 12. 2021
Občina Gorje Peter Torkar, župan
1265. Letni načrt porabe turistične takse v Občini Gorje v letu 2022
Na podlagi 6. člena Odloka o turistični in promocijski taksi v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/18) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 17. redni seji, dne 15. 12. 2021 sprejel
LETNI NAČRT PORABE TURISTIČNE TAKSE V OBČINI GORJE V LETU 2022
Letni načrt porabe turistične takse v Občini Gorje v letu 2022 je določen s sprejetjem Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2022.
Občina z letnim izvedbenim programom porabe turistične takse določa programe/investicije/vlaganja v opremo, infrastrukturo in storitve, ki so namenjena za promocijo in urejanje krajev občine Gorje. Z ustrezno namensko porabno turistične takse se zasleduje cilj izboljšanja pogojev in infrastrukture za turiste in lokalno prebivalstvo.
Občina Gorje iz proračunskih sredstev uresničuje javni interes na področju turizma: • Postati turistično prepoznavna občina na nacionalni ravni.
•	Nadgradnja obstoječih in razvoj novih turističnih produktov (nove tematske poti, nova športna infrastruktura, novi dogodki...).
•	Priprava novih turističnih paketov in vsebin, primernih za zahtevne goste (oživitev že obstoječih poti, zagotovitev vodenih programov.).
•	Ohraniti vaško tradicijo in identiteto Gorij ter jo vključiti v turistično ponudbo.
•	Spodbujati lokalno prebivalstvo za aktivno vključitev v turizem.
•	Nadgradnja turistične ponudbe z vsebinami, ki ohranjajo kulturno dediščino.
•	Turizem razvijati trajnostno in spodbujati zeleni turizem.
•	Zagotoviti ustrezno promocijo in trženje turizma.
•	Povezovanje med tujino, sosednjimi občinami, društvi, podjetji, ki opravljajo s turizmom povezane dejavnosti in lokalnim prebivalstvom.
1. LETNI NAČRT PORABE TURISTIČNE TAKSE V OBČINI GORJE ZA LETO 2022
Za izvedbo programov na področju turizma oziroma za programe, ki pripomorejo k urejanju krajev so v proračunu Občine Gorje za leto 2022 planirana sredstva na postavki:
20120303 Promocija in urejanje krajev občine Gorje
95.210,24 €
Iz naslova turistične takse bodo sredstva v višini 95.210,24 EUR namenjena za:
•	skupni projekt »Julijske Alpe« - 8.500,00 €,
•	skupni projekt »Gorenjsko kolesarsko omrežje« -3.648,24 €,
•	sredstva za drugo blago in storitve (nakup urbane opreme, promocijske storitve in blago, sofinanciranje avtobusnega prevoza na Pokljuko, so-organizacija tradicionalnih prireditev (Jurjev sejem, 115 let Godba Gorje)) - 27.500 €,
•	Pridobitev znaka SLOVENIA GREEN DESTINATION - 3.330,00 €,
•	Ureditev površin za rekreacijo - projekt MEDGENERACIJSKI ŽIV ŽAV - 28.662,00 €,
•	Ureditev površin za rekreacijo - projekt ZELENA GORENJSKA - 18.070,00 € in
•	Kronologija vasi Krnica - 5.500,00 €.
20010801 Nakup zgradb in prostorov	15.000 €
Iz naslova turistične takse bodo sredstva v višini 15.000 EUR namenjena za:
•	projektno in drugo dokumentacijo za središče kulturno športnih dejavnosti.
Številka: 032-11/2021-17 Datum: 15. 12. 2021
Občina Gorje Peter Torkar, župan
OBČINA MAKOLE
1266. Odlok o proračunu Občine Makole za leto 2022
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.: št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2506
(Uradni list RS, št. št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr. in 101/13) in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007 in 45/2014) je Občinski svet Občine Makole na 15. redni seji dne 15.12.2021 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2022 1. Splošna določba
1. člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Makole za leto 2022 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in
finančnega premoženja ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto		O P I S	Plan 2022 (v EUR)
			
	A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
			
	I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	2.696.051
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.007.780
70		DAVČNI PRIHODKI	1.853.080
700		Davki na dohodek in dobiček	1.752.423
703		Davki na premoženje	55.757
704		Domači davki na blago in storitve	44.900
			
71		NEDAVČNI PRIHODKI	154.700
710		Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	132.250
711		Takse in pristojbine	3.000
712		Globe in druge denarne kazni	5.000
714		Drugi nedavčni prihodki	14.450
			
72		KAPITALSKI PRIHODKI	30.000
722		Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov	30.000
			
74		TRANSFERNI PRIHODKI	644.471
740		Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	629.527
741		Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav	14.944
			
78		PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV	13.800
787		Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav	13.800
			
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45)	2.738.451
			
40		TEKOČI ODHODKI	854.903
400		Plače in drugi izdatki zaposlenim	218.000
401		Prispevki delodajalcev za socialno varnost	34.625
402		Izdatki za blago in storitve	535.621
403		Plačila domačih obresti	7.000
409		Rezerve	59.657
			
41		TEKOČI TRANSFERI	857.420
410		Subvencije	30.400
411		Transferi posameznikom in gospodinjstvom	530.620
412		Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	79.850
413		Drugi tekoči domači transferi	216.550
			
42		INVESTICIJSKI ODHODKI	950.628
420		Nakup in gradnja osnovnih sredstev	950.628
			
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	75.500
431		Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	17.000
432		Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	58.500
			
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-42.400
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2507
			
	B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750		Prejeta vračila danih posojil	0
			
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
440		Dana posojila	0
441		Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
			
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.)	0
			
	C.	R A Č U N F I N A N C I R A N J A	
			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	28.800
500		Domače zadolževanje	28.800
			
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	148.400
550		Odplačila domačega dolga	148.400
			
	IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-162.000
			
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-119.600
			
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	42.400
			
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA	162.000
			
Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov (občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska uprava), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Makole.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna s o poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1.	prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in se porabijo za investicijo v gasilsko opremo Prostovoljnega gasilskega društva Makole,
2.	prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012 in 98/2015) in se porabijo na področju ravnanja z odpadno vodo in subvencioniranja storitev in vlaganj na področju ravnanja z odpadno vodo,
3.	prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov po Uredbi o
okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 14/2014) in se porabijo za sofinanciranje odlagališča odpadkov CERO II. reda - Pragersko ter za ukrepe zmanjševanja onesnaževanja okolja.
4. koncesijska dajatev za divjad, ki se nameni za namene varstva in vlaganj v naravne vire v Občini Makole.
Pravice porabe namenskih prihodkov proračuna prejšnjega odstavka tega člena, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika, župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2508
presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
•	v letu 2022 70% navedenih pravic porabe in
•	ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih porabnikov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% ali za več kot 5.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
•	Proračunska rezerva, ki deluje kot proračunski sklad, oblikovana po Zakonu o javnih financah;
•	Sklad za nabavo gasilskega vozila, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za nabavo gasilskega vozila.
Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 26.286 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF v celoti odloča župan in o tem obvešča občinski svet.
V sredstva rezervnega sklada za nabavo gasilskega vozila se v letu 2022 izloči 30.000 EUR.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
9.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 EUR.
10.	člen
Župan lahko dopolni letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine do vrednosti 9.000 EUR in za nepremičnine, za katere občina uveljavlja predkupno pravico ter o tem obvesti občinski svet.
Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe.
Posamično premično premoženje nad vrednostjo 5.000 EUR je potrebno uvrstiti v letni načrt razpolaganja.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
11.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina na podlagi 85. člena ZJF in tega odloka likvidnostno zadolži do višine 5% sprejetega proračuna.
O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Makole, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet.
12.	člen
(obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu)
Za nadgradnjo igrišča Makole se občina lahko zadolži do višine 28.800 EUR.
6. Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Makole v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-6/2021-16 Datum: 15. 12. 2021
Občina Makole Franc Majcen, župan
1267. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Makole, četrte spremembe in dopolnitve
Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, st. 61/17) in 29. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Župan Občine Makole dne 04.10.2021 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MAKOLE, ČETRTE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
1.	člen (splošno)
(1)	S tem sklepom se prične postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Makole, četrte spremembe in dopolnitve (v nadaljnjem besedilu: SD OPN 4).
(2)	Pobudnik za pripravo SD OPN 4 je Občina Makole, Makole 35, 2321 Makole.
(3)	Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: 2711.
2.	člen
(potrditev izhodišč za pripravo SD OPN 4)
(1) S tern sklepom se potrdijo Izhodišča za spremembe
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2509
in dopolnitve OPN Makole, četrte spremembe in dopolnitve, ki jih je izdelala družba Umarh d.o.o., junij 2021.
(2) Kljub potrjenim izhodiščem iz prejšnjega odstavka je v fazi izdelave osnutka SD OPN 4 se možno dodati dopolnitve oziroma prilagoditve sprememb iz izhodišč ter manjše uskladitve in dopolnitve OPN,
•	ki niso v nasprotju s strokovnimi podlagami in strateškim delom,
•	ne vplivajo negativno na ekonomičnost postopka in
•	nimajo potencialnega negativnega vpliva na zemljišča sosednjih lastnikov in širše ter z vidika obveščenosti javnosti nimajo večjega pomena.
3.	člen
(območje in predmet načrtovanja)
(1)	SD OPN 4 se pripravi za celotno območje občine Makole.
(2)	Predmet sprememb in dopolnitev SD OPN 4 so naslednje vsebine:
•	določitve ureditvenih območij naselij, območij za dolgoročni razvoj naselij, drugih ureditvenih območij in opredelitve območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi,
•	pobude in potrebe občine za nadaljnji prostorski razvoj na območju občine Makole,
•	razvojne potrebe, ki so jih podali občani, gospodarske družbe ali lastniki zemljišč,
•	izboljšava tistih delov OPN, za katere se je pri uporabi OPN ugotovilo, da so potrebni izboljšave.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
(1)	Za potrebe SD OPN 4 so bila v skladu s 108. členom ZUreP-2 pripravljena izhodišča za spremembe in dopolnitve OPN Makole, ki predstavljajo vsebinsko osnovo za pripravo SD OPN 4
(2)	Strokovne rešitve prostorskega akta bodo temeljile na ustreznih strokovnih podlagah, podatkih iz prikaza stanja prostora in drugih podatkih, ki so pomembni za pripravo SD OPN 4.
(3)	Za potrebe priprave SD OPN 4 se v postopku priprave SD OPN 4, skladno z 39. členom ZUreP-2, od pristojnih nosilcev urejanja prostora pridobi razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor, razpoložljive strokovne podlage za podane razvojne potrebe s svojega delovnega področja, ažurne podatke v ustreznih, zlasti digitalnih oblikah, ki se nanašajo na prostor, morebitne usmeritve, priporočila in pojasnila s svojih delovnih področij ter smernice in mnenja.
(4)	Strokovne rešitve, v skladu s petim odstavkom 43. člena ZUreP-2, pripravi interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki se oblikuje glede na značilnosti potrebnih strokovnih podlag in vsebino SD OPN 4.
5.	člen (vrsta postopka)
Priprava SD OPN 4 bo potekala po postopku priprave OPN, skladno z določili 108. do 115. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2).
6.	člen
(roki za pripravo prostorskega akta in njegovih posameznih faz)
(1) Okvirni roki za pripravo posameznih delovnih faz postopka priprave sprememb in dopolnitev SD OPN 4 so:
•	priprava osnutka in strokovnih podlag - 100 dni po sprejemu tega sklepa,
•	priprava dopolnjenega osnutka - 30 dni po pridobitvi in uskladitvi mnenj nosilcev urejanja prostora,
•	priprava stališč do pripomb javnosti iz javne razgrnitve - 15 dni,
•	priprava predloga - 21 dni po sprejemu stališč do pripomb iz javne razgrnitve in
•	priprava usklajenega predloga - 30 dni po pridobitvi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora.
(2) Zgoraj predvideni roki za pripravo SD OPN 4 se lahko spremenijo v primeru vodenja postopka celovite presoje vplivov na okolje ali zaradi nepredvidenih okoliščin.
7. člen
(državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj)
(1) Pristojni nosilci urejanja prostora za izdajo mnenj so:
1.	za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana;
2.	za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
3.	za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
4.	za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
5.	za področje lovstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, Sektor za lovstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
6.	za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor,
7.	za področje ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za hrano in ribištvo, Sektor za ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
8.	za področje ribištva: Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 A, 1211 Ljubljana Šmartno,
9.	za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana;
10.	za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana;
11.	za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor,
12.	za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana;
13.	za področje varstva kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor,
14.	za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana;
15.	za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana;
16.	za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
17.	za področje državne cestne infrastrukture (razen za avtoceste): Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
18.	za področje zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Sektor za letalstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2510
19.	za področje plovbe po celinskih vodah: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Sektor za pomorstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
20.	za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
21.	za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
22.	za področje prenosa električne energije: ELES, Področje za upravljanje s sredstvi in projekti, Služba za upravljanje z infrastrukturo, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana,
23.	za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
24.	za področje blagovnih rezerv: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Generalni sekretariat, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
25.	za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana,
26.	za področje vojnih in prikritih vojnih grobišč: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja (za področje vojnih in prikritih vojnih grobišč), Kotnikova 28, 1000 Ljubljana,
27.	za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor,
28.	za področje oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Komunala Slovenska Bistrica, Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica,
29.	Občina Makole, Makole 35, 2321 Makole.
(2)	V postopek priprave sprememb in dopolnitev prostorskega akta se lahko vključi tudi druge nosilce urejanja prostora, če se v okviru priprave dokumenta ugotovi, da upravljajo ali so odgovorni za posamezno področje, ki ga obravnava občinski prostorski akt.
(3)	Odločitev o potrebi izvedbe celovite presoje vplivov SD OPN 4 na okolje (CPVO) poda Ministrstvo za okolje in prostor, direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana.
8.	člen
(načrt vključevanja javnosti)
Javnost se v postopek vključuje skladno z določbami ZUreP-2.
9.	člen
(seznam podatkov in strokovnih podlag)
(1)	Predhodno ni bilo izdelanih strokovnih podlag.
(2)	S strani izbranega prostorskega načrtovalca bodo izdelane strokovne podlage v skladu s Pogodbo za izdelavo 4. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Makole št. 350-22/2021-3,
(3)	Morebitne druge, za izvedbo postopka potrebne strokovne podlage, ki bi jih lahko zahtevali nosilci urejanja prostora ter izdelavo okoljskega poročila v primeru, če bo pristojno ministrstvo izdalo Odločbo o obveznosti vodenja postopka celovite presoje vplivov na okolje, bodo izdelale strokovne organizacije za posamezna področja v sodelovanju z izbranim prostorskim načrtovalcem ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način priprave OPN.
10.	člen
(obveznost financiranja priprave prostorskega akta)
(1)	Sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega akta, izdelave strokovnih podlag ter druge stroške, povezane s pripravo SD OPN 4, zagotovi občina.
(2)	Morebitne dodatne strokovne podlage za zasebne potrebe (posamezni posegi v prostor) zagotovijo investitorji sami.
11.	člen (začetek veljavnosti sklepa)
(1)	Občina Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev OPN Občine Makole, četrte spremembe in dopolnitve, skupaj z Izhodišči za spremembe in dopolnitve OPN Makole, četrte spremembe in dopolnitve objavi v prostorskem informacijskem sistemu in o objavi obvesti državne nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, ter jih pozove, da v 30 dneh podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPN na okolje.
(2)	Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 350-22/2021-9 Datum: 15. 12. 2021
Občina Makole Franc Majcen, župan
1268. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Makole
Na podlagi drugega odstavka 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 15. redni seji, dne 15.12.2021, sprejel naslednji:
SKLEP
O DOLOČITVI JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI MAKOLE
1.
Javna infrastruktura na področju kulture postane nepremičnina: • Dom krajanov Makole na naslovu Makole 42, 2321 Makole (stavba št. 123 k.o. 776-Jelovec, v skupni izmeri 585,30 m2, ki stoji na parceli 429/4 k.o. 776 - Jelovec);
2.
Kot javna infrastruktura se ob istih pogojih in z istim dnem razglaša tudi oprema v tej nepremični, ki služi kulturnim dejavnostim.
3.
Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa se kot javna infrastruktura na področju kulture zaznamujejo v Zemljiški knjigi.
4.
Nepremičninam iz 1. točke tega sklepa ni mogoče spremeniti namembnosti brez ponovnega sklepa Občinskega sveta občine Makole.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2511
5.
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-6/2021-13 Datum: 15. 12. 2021
Občina Makole Franc Majcen, župan
OBČINA MIRNA PEČ
1269. Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta Občine Mirna Peč
Na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US, s spremembami) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 17. redni seji dne 17.11.2021 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MIRNA PEČ
1.	člen
V Poslovniku Občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) se dopolni 119. člen z naslednjim besedilo:
Župan lahko pred letom, na katerega se nanaša sprejeti proračun, predlaga spremembo proračuna občine.
Predlog sprememb proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
Spremembe proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Mirna Peč začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-2/2020-2 Datum: 10.11.2021
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
1270. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč
Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 - ZDUOP in 74/21), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 - ZSZ, 101/13 - ZDavNepr in 22/14 - odl. US), 218. člena, 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC- B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 -
ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 17. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) je občinski svet Občine Mirna Peč na 18. redni seji, dne 15.12.2021 sprejel
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MIRNA PEČ
1.	člen (predmet odloka)
Ta odlok določa predmet, merila in kriterije za odmero nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) v Občini Mirna Peč.
2.	člen
(predmet odmere nadomestila)
Nadomestilo se odmeri za vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih za odmero določajo predpisi, ki urejajo nadomestilo.
3.	člen
(določitev površine stavbnega zemljišča)
(1)	Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen za enostanovanjske stavbe se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov od katere se odšteje površina odprte terase, odprtega balkona, odprte lože in kot neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(2)	Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen za večstanovanjske stavbe se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stanovanja od katere se odšteje površina skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi in površina odprtih teras, odprtih balkonov, odprtih lož.
(3)	Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov stavb, ki so namenjene poslovni dejavnosti in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(4)	V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, če stavba še nima določene gradbene parcele, na kateri stoji taka stavba. V tem primeru se za površino zazidanega stavbnega zemljišča šteje del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba, pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del pa se šteje kot nezazidano stavbno zemljišče.
(5)	Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
4.	člen
(podatki za odmero nadomestila)
(1)	Podatke za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča občina pridobiva iz uradnih evidenc. Zavezanec za plačilo nadomestila občinski upravi lahko sporoči vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila. V kolikor zavezanec tega ne sporoči, občinska uprava sama pridobi podatke iz ustreznih evidenc.
(2)	Občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2512
(3) Če podatek iz prvega ali drugega odstavka tega člena o površini, namenu oziroma dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi, oziroma obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega lahko na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka določi organ občine, ki je pristojen za odmero nadomestila. Ugotovitveni postopek občina vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
5.	člen (območje odmere)
(1)	Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine.
(2)	Območje občine je glede na gostoto javnih funkcij enotno.
6.	člen
(merila za določitev nadomestila)
Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
•	opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb,
•	lega in namembnost stavbnega zemljišča,
•	smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
•	izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
7.	člen
(komunalna opremljenost stavbnega zemljišča)
(1) Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Vrsta opremljenosti	število točk
Dostop do javne ceste	15
Vodovod	10
Električno omrežje	5
Javna razsvetljava	10
Kanalizacija	10
(2)	Stavbnemu zemljišču se določijo točke za opremljenost stavbnega zemljišča za takšno komunalno opremljenost, za katero obstaja dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture.
(3)	Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno omrežje oziroma možnost uporabe javne razsvetljave, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m (zračna linija) in obstaja tudi dejanska možnost priključitve oziroma uporabe.
8. člen
(namen zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Zazidana stavbna zemljišča se glede na namembnost ovrednotijo z naslednjimi točkami:
1. Stanovanjski namen	130
2. Poslovni namen	
2a storitveni namen in gostinstvo in turizem	400
2b industrijski namen in trgovina	500
2c kmetijski poslovni namen	100
2d družbeni namen	150
Odprte poslovne površine	100
(2) Namen za zazidana stavbna zemljišča, katerih dejanska raba po uradnih evidencah iz 4. člena tega odloka se razlikuje od dejanske rabe v naravi, se lahko opredeli drugače, če se ugotovi, da se del stavbe
uporablja za drugačen namen, ki je naveden v tabeli iz 1. odstavka tega člena. V tem primeru se na podlagi ugotovitvenega postopka, ki ga izvede občina, določijo točke glede na dejansko ugotovljen namen uporabe iz zgornje tabele.
(3) Neskladnost obstoječe zazidave posameznega zazidanega stavbnega zemljišča s predvideno v veljavnih prostorskih aktih občine se ovrednoti dodatno z 200 točkami.
9. člen
(smotrnost uporabe stavbnega zemljišča)
Za smotrnost uporabe zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi naslednje število točk:
Individualna stanovanjska hiša	20
Večstanovanjski objekt	8
10. člen
(Izjemne ugodnosti zaradi pridobivanja dohodka v gospodarskih dejavnostih)
Pri stavbnih zemljiščih se za uporabo stavbnega zemljišča na območju Gospodarske cone Dolenja vas, zaradi možnosti intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov oziroma storitev, določi dodatno število točk
Zazidano stavbno zemljišče	50
Nezazidano stavbno zemljišče	100
Grafični prikaz območja izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih je na vpogled na občinskem uradu, ki je pristojen za nadomestilo.
11. člen
(namen nezazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na naslednji način
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb	5
Območja za izgradnjo stanovanjskih ali poslovnih stavb	7
Območja za izgradnjo poslovnih stavb	78
12.	člen
(določitev višine nadomestila)
(1)	Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je vsota točk 7., 8., 9 in 10. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega zemljišča kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila.
(2)	Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je vsota točk 7., 10. in 11. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila.
13.	člen (vrednost točke)
(1)	Vrednost točke za leto 2022 je 0,0028926683 EUR.
(2)	Vrednost točke se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Rs, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena.
Ugotovitveni sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2513
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prvem odstavku tega člena, novo vrednost točke določi s sklepom Občinski svet Občine Mirna Peč, na predlog župana.
14.	člen (zavezanec)
(1)	Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.
(2)	Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.
15.	člen (odmera nadomestila)
(1)	Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo, ki jo izda pristojni finančni urad.
(2)	Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom na uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje davkov državljanov.
(3)	Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Mirna Peč.
Plačevanje nadomestila ne vpliva na legalizacijo nelegalnih gradenj.
16.	člen
(oprostitve plačila nadomestila)
Plačevanje nadomestila se za dobo pet let oprosti na pisno vlogo občana, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek.
O oprostitvi odloča na podlagi pisnega zahtevka zavezanca občinska uprava Občine Mirna Peč in o tem izda odločbo.
5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva pravnomočnosti odločbe o priznanju oprostitve.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17.	člen (obstoječi postopki)
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 87/2016).
18.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 87/2016).
Številka: 007-1/2021-2 Datum: 18.12.2021
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
1271. Sklep o začetku priprave četrtih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč (SDOPN OMP - 4)
Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 35. člena Statuta Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/20) je župan Občine Mirna Peč dne 16.12. 2021 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE ČETRTIH SPREMEMB IN
DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MIRNA PEČ (SDOPN OMP - 4)
1.	člen (predmet sklepa)
(1) S tem sklepom se prične postopek priprave četrtih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč (v nadaljevanju: SDOPN OMP- 4).
2.	člen
(potrditev izhodišč za pripravo sprememb in dopolnitev OPN)
(1)	S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč (SDOPN OMP - 4), december 2021, ki so objavljena na spletni strani Občine Mirna Peč, http://www.mirnapec.si/.
(2)	Priprava SDOPN OMP - 4 se vodi pod evidenčno številko: ID 2742.
3.	člen
(območje in predmet načrtovanja)
(1)	Območje SDOPN OMP - 4 vključuje štiri lokacije. Prve tri se nanašajo na širitve gospodarske cone Dolenja vas, ki vključujejo območje GC2/2 severno od avtoceste (zaokrožitev cone in prestavitev dostopa) ter območji GC1/1 (zaokrožitev cone) in GC1/2 (delno povečanje območja ter ukinitev načrtovanega koridorja za industrijski tir) južno od avtoceste. Četrta lokacija se nanaša na umestitev sončne elektrarne na območje ob avtocestnem priključku Mirna Peč.
(2)	Predmet sprememb in dopolnitev je določitev novih namenskih rab na spremenjenih območjih gospodarske cone Dolenja vas (GC1 in GC2) in na območju umestitve sončne elektrarne ob avtocestnem priključku Mirna Peč.
(3)	Za predmetna območja se v SDOPN OMP-4 določijo prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za prostorske ureditve, objekte in zunanje ureditve, prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo, na podlagi katerih bodo objekti in zunanje ureditve v vsebinskem in funkcionalnem smislu povezani v smiselno celoto na območju GC1/2 in GC2/2. PIP za obe območji se izdelata v vsebini, obliki in natančnosti, predpisani za OPPN. Za umestitev sončne elektrarne se določi nova enota urejanja prostora (EUP) in zanjo predpiše posebni PIP.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
(1)	Pri pripravi SDOPN OMP - 4 se uporabijo podatki iz prikaza stanja prostora ter drugi podatki, ki so pomembni za pripravo prostorskega akta, vključno s podatki nosilcev urejanja prostora. Za njegovo pripravo se uporabijo tudi strokovne podlage, ki so bile za predmetno območje že izdelane.
(2)	Izdelajo se še naslednje strokovne podlage:
•	strokovne podlage za območji gospodarskih con GC1/2 in GC2/2 ter za določitev PIP;
•	idejna zasnova umestitve sončne elektrarne;
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2514
•	idejna zasnova umestitve prometne in ostale infrastrukture za območji GC1/2 in GC2/2;
•	idejna zasnova širitve avtoceste za dodatni vozni pas za uskladitev posega gospodarske cone na območje državnega prostorskega načrta za avtocesto na odseku Ponikve - Hrastje;
•	idejna zasnova novega priključka območja GC2/2 na regionalno cesto R3-651/1492 s kapacitetno analizo, upoštevajoč 20-letno plansko obdobje;
•	idejne rešitve elektroenergetskega omrežja za napajanje obravnavanih območij;
•	študija odvajanja meteornih vod s preizkusom ponikanja;
•	študija glede prepustnosti obstoječe kanalizacije in dograditev fekalne kanalizacije.
(3) Če bo v postopku priprave SDOPN OMP - 4 potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), se v času priprave osnutka SDOPN OMP - 4 pripravi tudi okoljsko poročilo.
(4)	Skladno s 65. členom ZUreP-2 se izdela tudi elaborat ekonomike.
(5)	V postopku priprave SDOPN OMP - 4 se lahko določi izdelava tudi morebitnih dodatnih strokovnih podlag glede na zahteve nosilcev urejanja prostora.
5.	člen (vrsta postopka)
SDOPN OMP - 4 se skladno s 108. - 115. členom ZureP-2 pripravi in sprejme po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejetje občinskega prostorskega načrta.
6.	člen
(roki za izdelavo sprememb in dopolnitev OPN in njegovih posameznih faz)
(1)	Roki, določeni v tem členu, so okvirni in tečejo od dneva uveljavitve tega sklepa.
(2)	Faze in okvirni roki so:
FAZA	DELA	OKVIRNI ROKI
1. faza STROKOVNE PODLAGE	-	pridobitev obstoječih podatkov -	izdelava idejne zasnove za poseg na območje DPN -	izdelava drugih strokovnih podlag	januar - marec 2021
2. faza OSNUTEK	-	izdelava osnutka -	objava na spletni strani občine -	pridobivanje prvih mnenj NUP	april 2022 maj 2022 (30 dni po zakonu)
2.1 faza Elaborat ekonomike	- izdelava elaborata	april 2022
2.2 faza Uskladitev prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DPN	-	priprava pobude -	pridobitev mnenja upravljavca avtoceste (DARS) -	pridobitev soglasja Vlade RS	april 2022
3. faza DOPOLNJEN OSNUTEK	-	dopolnitev osnutka, -	objava javnega naznanila in dopolnjenega osnutka na spletni strani občine -	javna razgrnitev z javno obravnavo	junij 2022 julij 2022 avgust - september 2022
4. faza STALIŠČA DO PRIPOMB	-	preučitev pripomb in predlogov, -	priprava in sprejem stališč do pripomb	september 2022
5. faza PREDLOG	-	izdelava predloga, -	pridobivanje drugih mnenj NUP	oktober 2022 november 2022 30 dni (po zakonu)
6. faza USKLAJEN PREDLOG	-	izdelava usklajenega predloga, -	priprava gradiva za sprejem, -	predstavitev na seji odborov in seji OS	december 2022
7. faza SPREJEM	-	potrditev in sprejem na seji OS, -	objava odloka v Uradnem listu, -	izdelava končnega gradiva	Januar 2023
(3) V primeru izvedbe postopka CPVO ali drugi nepredvidljivih zahtev in pogojev nosilcev urejanja prostora se roki smiselno podaljšajo.
7. člen
(državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj)
(1) V postopku priprave SDOPN OMP - 4 bodo k podaji mnenj pozvani naslednji nosilci urejanja prostora:
•	za področje razvoja poselitve:
1.	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana;
•	za področje kmetijstva:
2.	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana;
•	za področje gozdarstva, lovstva in ribištva:
3.	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana;
4.	Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, Gubčeva ulica 15, 8000 Novo mesto;
5.	Zavod za ribištvo Slovenije, sp. Gameljne 61 a, 1211 Šmartno;
•	za področje upravljanja z vodami:
6.	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Urad za upravljanje z vodami, Novi trg 9, 8000 Novo mesto;
•	za področje ohranjanja narave:
7.	Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, Adamičeva ulica 2, 8000 Novo mesto;
•	za področje varstva kulturne dediščine:
8.	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana;
•	za področje cestnega in železniškega prometa in za področje avtocest:
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2515
9.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana;
10.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za železnice, Kopitarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana;
11.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana;
12.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Območje sektorja za upravljanje cest, Območje No mesto, Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto;
13.	DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje;
•	za področje trajnostne mobilnosti:
14.	Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana;
•	za področje pomorskega in zračnega prometa:
15.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana;
•	za področje rudarstva:
16.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana;
•	za področje energetike:
17.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana;
18.	ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana;
19.	Elektro Ljubljana d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana;
20.	Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1000 Ljubljana;
•	za področje zaščite in reševanja:
21.	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana;
•	za področje obrambe:
22.	Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana;
•	za področje vojnih in prikritih grobišč:
23.	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za vojaško dediščino, Dimičeva ulica 16,1000 Ljubljana;
•	za področje blagovnih rezerv:
24.	Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana;
•	za področje javnega zdravja:
25.	Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana;
•	za področje lokalne infrastrukture:
26.	Elektro Ljubljana d.d., OE Novo mesto, Ljubljanska cesta 7, 8000 Novo mesto;
27.	KOMUNALA Novo mesto d.o.o., javno podjetje, Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto;
28.	Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana;
29.	Telekom Slovenije d.d., PE Novo mesto, Novi trg 7a, 8000 Novo mesto;
30.	Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč.
(2) Če se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v tem členu, se jih po potrebi vključi v pridobitev mnenj.
8. člen
(načrt vključevanja javnosti)
(1) Občina Mirna Peč je zainteresirano javnost vključila v oblikovanje izhodišč tako, da jih je z javnim naznanilom, objavljenim na njeni spletni strani, pozvala za podajo morebitnih predlogov in pripomb. Posvet z drugimi
udeleženci prostora pri oblikovanju izhodišč, ki je predpisan v 108. členu ZUreP-2, je bil izveden v neformalnih oblikah na različne načine, kot npr. posvet z občinsko upravo in županom ter z gospodarstveniki kot potencialnimi uporabniki gospodarske cone in podobno.
(2)	Javnost se s potrjenimi izhodišči in tem sklepom seznani z njihovo objavo v Uradnem glasilu slovenskih občin, na spletni strani http://www.mirnapec.si/ in na spletni strani ministrstva, pristojnega za prostor.
(3)	Občina Mirna Peč v postopku priprave SDOPN OMP - 4 seznani javnost z dopolnjenim osnutkom z njegovo objavo na spletni strani http://www.mirnapec.si/ in v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, in v tem času zagotovi javno obravnavo.
(4)	Javnost ima v okviru javne razgrnitve pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek SDOPN OMP - 4.
(5)	Občina Mirna Peč prouči pripombe in predloge javnosti na dopolnjen osnutek SDOPN OMP - 4 ter do njih zavzame stališča, ki jih nato objavi na svoji spletni strani.
(6)	Občina Mirna Peč lahko z namenom vključevanja javnosti v SDOPN OMP - 4 organizira tudi dodatne posvete, delavnice in podobno, objavlja informacije v občinskem glasilu, na svoji spletni strani, oglasni deski ali podobno.
9.	člen
(podatki in strokovne podlage ter obveznosti udeležencev
pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja)
(1)	Občina Mirna Peč v postopku SDOPN OMP - 4 zagotovi podatke o stanju prostora, strokovne podlage ter elaborate kot je opisano v 4. členu sklepa.
(2)	Sredstva v zvezi s financiranjem postopka SDOPN OPM - 4 ter financiranjem izdelave prostorskega akta in morebitnega okoljskega poročila, če bo potrebno, ter vseh drugih strokovnih podlag zagotovi Občina Mirna Peč.
10.	člen
(določitev objave in začetek veljavnosti)
(1)	Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
(2)	Ta sklep se skupaj z izhodišči iz 2. člena tega sklepa objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za prostor in na spletni strani Občine Mirna Peč, http://www.mirnapec.si/.
Številka: 3500-1/2021-22 Datum: 16.12.2021
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
OBČINA MISLINJA
1272. Odlok o proračunu Občine Mislinja za leto 2022
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF,14/15- ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011- uradno prečiščeno besedilo, 14/13- popr., 101/13, 55/15- ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2516
slovenskih občin št. 05/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 24. seji, dne 16.12.2021 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE MISLINJA ZA LETO 2022 1. Splošna določba
1. člen
S tem odlokom se za Občino Mislinja za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega
_A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov	Proračun leta 2022
v evrih
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	6.322.656
		
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	4.364.821
70	DAVČNI PRIHODKI	3.712.077
	700 Davki na dohodek in dobiček 703	Davki na premoženje 704	Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki	3.377.523 188.198 146.256 100
71	NEDAVČNI PRIHODKI	652.744
	710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711	Takse in pristojbine 712	Globe in druge denarne kazni 713	Prihodki prodaje blaga in storitev 714	Drugi nedavčni prihodki	417.975 3.013 6.300 456 225.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI	225.787
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	5.000 220.787
73	PREJETE DONACIJE	0
	730	Prejete donacije iz domačih virov 731	Prejete donacije iz tujine	0 0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	1.732.048
	740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 740 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 740	Prejeta sredstva iz javnih skladov 741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna Iz sredstev proračuna EU iz strukturnih skladov	1.714.849 15.000 0 2.199
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE	0,00
	780 Prejeta sredstva ISPA	0,0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	7.175.983
		
40	TEKOČI ODHODKI	1.592.418
	400	Plače in drugi izdatki zaposlenim 401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402	Izdatki za blago in storitev 403	Plačila domačih obresti 409 Rezerve	338.544 48.580 1.111.692 14.466 79.136
41	TEKOČI TRANSFERI	1.874.206
	410	Subvencije 411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413	Drugi tekoči domači transferi 414	Tekoči transferi v tujino	47.564 1.100.361 212.312 513.969 0,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	3.557.610
	420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	3.557.610
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	151.749
	431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	151.749 0,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)	-853.327
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)		
sektorja na ravni Občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2517
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
	____________ Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2022	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
	750	Prejeta vračila danih posojil 751	Prodaja kapitalskih deležev 752	Kupnine iz naslova privatizacije	0,00 0,00 0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(440+441+442+443) 440 Dana posojila	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA	0,00
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV		
		
C.	RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2022		
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	1.080.000
(500)		
50	ZADOLŽEVANJ	1.080.000
	500 Domače zadolževanje	1.080.000
VIII.	ODPLAČILO DOLGA	220.000
(550)		
55	ODPLAČILA DOLGA	220.000
	550 Odplačila domačega dolga	220.000
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH	6.673
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII)		
X.	NETO ZADOLŽEVANJE	860.000
(VII.-VIII.)		
		
XI.	NETO FINANCIRANJE	853.327
(VI.+X.-IX)		
		
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA	0
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine MISLINJA.
3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta.
4.	člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1.	prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu.
2.	okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave.
5.	člen
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2518
juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
6.	člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2022 40 % navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
razen za investicijske odhodke, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oz. Evropske unije.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8.	člen
Proračunski skladi so: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 66.800 evrov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000 evrov na dolžnika.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
Občina Mislinja se bo v letu 2022 zadolžila za 1.080.000 evrov. In sicer bo najela dolgoročni kredit pri poslovni banki. Občina bo sredstva najetega kredita porabila za investicije predvidene v odloku o proračunu Občine Mislinja za leto 2022.
11.	člen
Pravne osebe javnega sektorja na ravni Občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina) se lahko v letu 2022 zadolžijo za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave , namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet.
6.	Prehodne in končne določbe
12.	člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Mislinja v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Šifra: 410-3/2021 Datum: 16.12.2021
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
1273. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2022
Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011 ZJF-UPB4, 14/13-pop.101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 24. seji dne 16.12.2021 sprejel
ODLOK
O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE V LETU 2022
1.	člen
Ta odlok ureja namen in višino porabe sredstev iz proračunske rezerve Občine Mislinja v letu 2022.
2.	člen
Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 66.800 evrov. Sredstva proračunske rezerve se porabijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč.
3.	člen
O dejanski porabi sredstev za odpravo posledic po neurju bo občinskemu svetu podano poročilo pri zaključnem računu proračuna za leto 2022.
4.	člen
Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2519
začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 01.01.2022.
Številka: 410-03/2021 Datum: 16.12.2021
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
1274. Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec
Na podlagi 31. člena Zakona vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 -ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17 in 18/21), 3. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 - ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15), 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/2020-UPB-3) in 17. člena Statuta občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12, 27/16 in 61/16) sta Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 28. seji, dne 24. 11. 2021 in Občinski svet Občine Mislinja na 24. seji, dne 16. 12. 2021, sprejela
SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VZGOJNO-VARSTVENEM ZAVODU SLOVENJ GRADEC
I.
Cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec v oddelkih dnevnega varstva otrok od 1. 1. 2022 znašajo:
•	v programu prvega starostnega obdobja, starostna skupina od 1 - 3 let: 508,01 EUR,
•	v programu drugega starostnega obdobja:
•	starostna skupina 3 - 4 let: 416,10 EUR in
•	starostna skupina 3 - 6 let: 378,40 EUR.
•	v kombiniranih oddelkih: 416,10 EUR.
•	v razvojnem oddelku: 799,38 EUR.
Cena prehrane v ceni programa znaša 1,68 EUR na dan.
V cenah programov je zagotovljeno dnevno varstvo otroka za največ 9 ur bivanja v vrtcu z zajtrkom, sadno malico in kosilom.
II.
Višina plačila staršev za vrtec se določi z odločbo pristojnega centra za socialno delo (CSD) na podlagi veljavne zakonodaje. Višina plačila se z odločbo določi kot odstotek (plačilnega razreda), ki ga plačajo starši od cene programa, v katerega je otrok vključen.
Če starši pravice iz javnih sredstev ne uveljavljajo, plačajo najvišje plačilo, ki znaša 77 % cene programov iz I. točke tega sklepa.
III.
Starši vpišejo otroka v vrtec praviloma za obdobje šolskega leta, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta naslednje leto.
V	primeru odsotnosti otroka iz vrtca se plačilo staršev znižuje samo za dneve odsotnosti in sicer:
1.	če je otrok neprekinjeno odsoten od 6 do 10 delovnih dni, se od plačila odšteje 10 % glede na določeni plačilni razred (odločba CSD) cene programa za odsotne delovne dni,
2.	če je otrok neprekinjeno odsoten od 11 do 20 delovnih dni, se od plačila odšteje 30 % glede na določeni plačilni razred (odločba CSD) cene programa za odsotne delovne dni,
3.	če je otrok neprekinjeno odsoten od 21 delovnih dni ali več se od plačila odšteje 50 % glede na določeni plačilni razred (odločba CSD) cene programa za odsotne delovne dni.
V	primeru nenadnih ali hudih bolezenskih stanj otroka, ki zahteva daljšo neprekinjeno odsotnost otroka (več kot 40 delovnih dni), lahko starši uveljavljajo v vrtcu dodatno znižanje plačila, s pisno vlogo in predložitvijo ustreznih zdravniških potrdil. Plačilo staršev v tem primeru znaša 20 % oskrbnine glede na določeni plačilni razred (odločba CSD) od prvega dne odsotnosti.
V.
Starši, ki želijo za svojega otroka ob najmanj enomesečni ali največ dvomesečni odsotnosti v času od 1. 6. do 30. 9. rezervirati mesto v izbrani enoti vrtca, plačajo v mesecu, ko je otrok v celoti odsoten 25 % višine njihovega plačilnega razreda, zmanjšanega za stroške neporabljenih živil, kot rezervacijo.
VI.
Olajšave iz IV. in V. člena lahko uveljavijo starši, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v Mestni občini Slovenj Gradec ali Občini Mislinja in starši tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, so pa zavezanci za dohodnino v RS in imajo v Mestni občini Slovenj Gradec ali Občini Mislinja prijavljeno začasno prebivališče. Starši otrok iz drugih občin pa lahko uveljavljajo olajšave, v kolikor občina, ki je po predpisih dolžna kriti razliko do cene programa, pisno soglaša, da bo v tem primeru pokrila razliko med plačilom staršev in ceno programa oz. v skladu s sklepom pristojne občine o ceni programa na njenem območju.
V	primeru, da otroka v času poletnih počitnic starši izpišejo iz vrtca, je otrok pri ponovnem vpisu razporejen v enoto in oddelek, kjer so še razpoložljiva prosta mesta.
VII.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po zadnji objavi, uporablja pa se od 1. 1. 2022 dalje. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 77/2019).
Številka Mestne občine Slovenj Gradec: 603-0038/2016 Datum: 25. 11. 2021
Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler
Številka Občine Mislinja: 014-0002/2019 Datum: 17. 11. 2021
Župan Občine Mislinja Bojan Borovnik
IV.
Plačilo staršev se za vsak dan odsotnosti iz vrtca zniža za strošek prehrane.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2520
OBČINA NAKLO
1275. Odlok o proračunu Občine Naklo za leto 2022
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 71. člena Statuta Občine (Uradni list RS, ŠT. 28/15) je Občinski svet Občine Naklo na 19. seji, dne 15. 12. 2021 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE NAKLO ZA LETO 2022 1. Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Naklo za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO	OPIS	Predlog 2022 v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		
I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71 +72+73+74+78)		7.384.540
TEKOČI PRIHODKI (70+71)		5.147.067
70	DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	4.336.867
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	3.265.939
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	1.003.849
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	67.079
706	DRUGI DAVKI	0
		
71	NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	810.200
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	460.597
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	5.177
712	GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	41.156
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	2.271
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	301.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	850.000
720	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	0
		
721	PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG	0
		
722	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV	850.000
73	PREJETE DONACIJE (730+731)	0
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	0
		
731	PREJETE DONACIJE IZ TUJINE	0
		
74	TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	1.387.473
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	705.082
741	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	682.391
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)	0
786	OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	0
		
787	PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ	0
		
II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)		9.481.158
40	TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	2.131.948
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	358.550
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	57.780
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	1.599.918
403	PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	10.700
409	REZERVE	105.000
41	TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	1.841.364
410	SUBVENCIJE	53.400
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	1.234.360
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	174.208
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2521
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	379.396
414	TEKOČI TRANSFERI V TUJINO	0
		
42	INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	5.265.822
420	NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	5.265.822
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)	242.024
431	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM	155.000
432	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	87.024
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)		-2.096.618
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		
75 IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
		
751	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
		
752	KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0
		
44 V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0
440	DANA POSOJILA	0
		
441	POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.)	0
C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A		
50 VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
500	DOMAČE ZADOLŽEVANJE	0
		
55 VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	143.382
550	ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	143.382
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I. + IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.)	-2.240.000
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	-143.382
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	2.096.618
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA		2.240.000
- OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA		
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Naklo (https://www.naklo.si).
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi:
1.	prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom, ki se uporabijo za namene, določene v tem zakonu,
2.	prihodek koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
3.	prejeta sredstva za sofinanciranje projektov.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
Župan, na predlog neposrednega uporabnika, odloča o prerazporeditvah pravic porabe med konti v okviru proračunske postavke, med proračunskimi postavkami in med področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna.
V okviru prerazporeditev lahko župan na predlog neposrednega uporabnika odpre tudi novo proračunsko postavko.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2522
načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2023 v višini 80% navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih v višini 20% navedenih pravic porabe.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov ali če je sprememba vrednosti večja kot 100.000 EUR.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski sklad je:
1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 5.000,00 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave župan odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 5.000 EUR in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
9.	člen
(splošna proračunska rezervacija)
Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika.
Višina splošne proračunske rezervacije v letu 2022 znaša 100.000 EUR. O porabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan, o čemer poroča občinskemu svetu v poročilu o izvrševanju proračuna Občine Naklo v prvem polletju leta 2022 in v zaključnem računu proračuna Občine Naklo za leto 2022.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
10.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove posameznim dolžnikom občine v višini do 500 EUR, vendar največ do skupne višine 5.000 EUR.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
11.	člen
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do vrednosti 10.000 EUR posamezne nepremičnine sprejme župan.
12.	člen
V načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine je potrebno uvrstiti premično premoženje nad vrednostjo posameznega premičnega premoženja v višini kot jo določa zakon, ki ureja stvarno premoženje. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
13.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev
občine)
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina v proračunu leta 2022 ne bo zadolžila.
Občina v letu 2022 ne bo izdajala poroštev.
14.	člen
(obseg zadolževanja javnega sektorja na ravni
občine)
Javno podjetje Komunala Kranj d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) se lahko v letu 2022 dolgoročno zadolži na način in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo javne finance ter financiranje občin, podzakonskimi predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ter naslednjimi pogoji:
•	zadolžitev ne sme preseči 8.000.000 EUR,
•	za obdobje največ do 25 let od dneva sklenitve kreditne pogodbe,
•	za namen: za investicijo v center krožnega gospodarstva,
•	če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
O soglasju k zadolžitvi javnega podjetja iz prejšnjega odstavka odločajo občinski sveti občin ustanoviteljic na podlagi predloga za pridobitev soglasja, v katerem mora javno podjetje navesti:
•	razloge in namen za zadolževanje,
•	osnovne elemente zadolžitve (predvideno višino glavnice, valuto zadolžitve, predvideno obrestno mero, predvidene stroške zadolžitve, predvideno ročnost, predvidene roke črpanj in predvideno zavarovanje) ter
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2523
• vire za odplačilo zadolžitve.
15.	člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2022 ne bo zadolžila.
6. Prehodne in končne določbe
16.	člen
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Naklo v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
17.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2022 dalje.
Številka: 410-0008/2021 Datum: 16. 12. 2022
Občina Naklo Ivan Meglič, župan
1276. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022
Na podlagi 5. in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/2015) in 17. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Naklo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019, 70/20 - sklep) je Občinski svet Občine Naklo na 19. redni seji dne 15.12.2021 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2022
1. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2022 znaša 0,000323 EUR.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2022 znaša 0,000150 EUR.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2022 dalje.
Številka: 42214-0021/2021-12 Datum: 15. 12. 2022
Občina Naklo Ivan Meglič, župan
OBČINA NAZARJE
1277. Odlok o proračunu Občine Nazarje za leto 2022
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 17.člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 20.seji, dne 16.12.2021 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE NAZARJE ZA LETO 2022
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Nazarje za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
v eurih
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	4.790.856,00
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.724.221,00
70	DAVČNI PRIHODKI	2.351.230,00
700	Davki na dohodek in dobiček	1.925.680,00
703	Davki na premoženje	349.530,00
704	Domači davki na blago in storitve	76.000,00
706	Drugi davki	20,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	372.991,00
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	311.591,00
711	Takse in pristojbine	2.800,00
712	Globe in druge denarne kazni	4.500,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0,00
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2524
714	Drugi nedavčni prihodki	54.100,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	100.500,00
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	45.000,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	55.500,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	1.966.135,00
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.527.135,00
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav	439.000,00
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	5.332.559,00
40	TEKOČI ODHODKI	1.293.905,00
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	151.204,00
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	21.055,00
402	Izdatki za blago in storitve	1.106.644,00
403	Plačila domačih obresti	0,00
409	Rezerve	15.002,00
41	TEKOČI TRANSFERI	1.063.194,00
410	Subvencije	42.651,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	657.300,00
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	92.664,00
413	Drugi tekoči domači transferi	270.579,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	2.363.458,00
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.363.458,00
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	612.002,00
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	234.001,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	378.001,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-541.703,00
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0,00
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0,00
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0,00
50	ZADOLŽEVANJE	0,00
500	Domače zadolževanje	0,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	30.313,00
55	ODPLAČILA DOLGA	30.313,00
550	Odplačila domačega dolga	30.313,00
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-572.016,00
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-30.313,00
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	541.703,00
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	1.059.229,00
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna
3. člen (izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-pod konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1.	Požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene po tem zakonu in drugi prihodki, ki jih določi občina
2.	Taksa za obremenjevanje voda
3.	Taksa za obremenjevanje okolja
4.	Prejeta sredstva državnega proračuna za investicije
5.	Prihodki od podeljenih koncesij
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2525
6.	Prejeta sredstva za vzdrževanje gozdnih cest
7.	Komunalni prispevki
8.	Najemnine prejete od oddaje infrastrukture v najem ( vodovod, toplovod, kanalizacija)
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, župan.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov , odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2023 70% navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt
razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1.	proračunska rezerva, oblikovana po ZJF
2.	županova rezerva
Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 11.002 eurov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 2.000,00 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
O uporabi županove rezerve odloča župan.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 400,00 eurov .
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev
občine
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 190.000 eur.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Nazarje, v letu 2022 ne sme preseči skupne višine glavnic 80.000 eurov.
11.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij,
katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2022 zadolžijo do skupne višine 150.000 eurov po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2022 ne smejo izdajati poroštev.
12 člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2526
v letu 2022 zadolži do višine 5% ( 10%) zadnjega sprejeta proračuna.
6. Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2023)
V obdobju začasnega financiranja Občine Nazarje v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin .
Številka: 032-0004/2018-21 Datum: 16.12.2021
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
1278. Odlok o proračunu Občine Nazarje za leto 2023
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni
list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 17.člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 20. seji, dne 16.12.2021 prejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE NAZARJE ZA LETO 2023
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Nazarje za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	4.926.215,00
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.742.388,00
70	DAVČNI PRIHODKI	2.369.397,00
700	Davki na dohodek in dobiček	1.943.847,00
703	Davki na premoženje	349.530,00
704	Domači davki na blago in storitve	76.000,00
706	Drugi davki	20,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	372.991,00
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	311.591,00
711	Takse in pristojbine	2.800,00
712	Globe in druge denarne kazni	4.500,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0,00
714	Drugi nedavčni prihodki	54.100,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	72.500,00
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	35.000,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	37.500,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	2.111.327,00
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.266.661,00
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav	0,00
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	5.323.374,00
40	TEKOČI ODHODKI	1.266.661,00
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	151.204,00
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	21.055,00
402	Izdatki za blago in storitve	1.061.244,00
403	Plačila domačih obresti	0,00
409	Rezerve	33.158,00
41	TEKOČI TRANSFERI	1.057.897,00
410	Subvencije	42.651,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	656.400,00
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	89.277,00
413	Drugi tekoči domači transferi	269.569,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	2.915.313,00
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.915.313,00
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2527
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	83.503,00
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	42.001,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	41.502,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-397.159,00
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0,00
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0,00
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0,00
50	ZADOLŽEVANJE	0,00
500	Domače zadolževanje	0,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	30.313,00
55	ODPLAČILA DOLGA	30.313,00
550	Odplačila domačega dolga	30.313,00
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-427.472,00
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-30.313,00
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	397.159,00
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	492.472,00
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-pod konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1.	Požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene po tem zakonu in drugi prihodki, ki jih določi občina
2.	Taksa za obremenjevanje voda
3.	Taksa za obremenjevanje okolja
4.	Prejeta sredstva državnega proračuna za investicije
5.	Prihodki od podeljenih koncesij
6.	Prejeta sredstva za vzdrževanje gozdnih cest
7.	Komunalni prispevki
8.	Najemnine prejete od oddaje infrastrukture v najem ( vodovod, toplovod, kanalizacija)
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, župan.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov , odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2024 70% navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2528
drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1.	proračunska rezerva, oblikovana po ZJF
2.	županova rezerva
Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 29.158 eurov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 2.000,00 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
O uporabi županove rezerve odloča župan.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 400,00 eurov .
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev
občine
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2023 lahko zadolži do višine 190.000 eur.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Nazarje, v letu
2022 ne sme preseči skupne višine glavnic 80.000 eurov.
11. člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2023 zadolžijo do skupne višine 150.000 eurov po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2023 ne smejo izdajati poroštev.
12 člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2023 zadolži do višine 5% ( 10%) zadnjega sprejeta proračuna.
6. Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2024)
V obdobju začasnega financiranja Občine Nazarje v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin .
Številka: 032-0004/2018-21 Datum: 16.12.021
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
1279. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje
Na podlagi določil 29. člena in drugega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) je Občinski svet na 20. redni seji, dne 16. 12. 2021 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE NAZARJE
1. člen
S tem odlokom se spreminja Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2529
2.	člen
3. člen odloka (notranja organizacija občinske uprave) se dopolni tako, da se po spremembi glasi: »(1) Občinska uprava Občine Nazarje je organizirana kot enoviti organ.
(2) Za izvajanje upravnih nalog na področju:
•	medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo (v nadaljevanju: medobčinska inšpekcija),
•	medobčinsko redarstvo,
•	proračunsko računovodstvo in
•	urejanje prostora,
je z Odlokom o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 67/2020 ) ustanovljen organ skupna občinska uprava.«
3.	člen
20. člen odloka (naloge občinske uprave in skupne občinske uprave) se dopolni tako, da se po spremembi glasi:
»(1) Občinska uprava in organ skupne občinske uprave opravljata upravne in strokovno tehnične naloge ter izvršujeta pristojnosti na področjih za katere sta bili ustanovljeni. Tako zlasti:
•	pripravljata predloge razvojnih ter drugih programov in načrtov iz svojega področja dela in jih izvršujeta,
•	pripravljata predloge programov in finančnih načrtov za proračun,
•	izvršujeta proračun,
•	opravljata nadzor nad izvajanjem proračunsko financiranih dejavnosti, in sicer po namenu, obsegu in dinamiki porabe ter pripravljata poročila in predloge iz svojega delovnega področja ter
•	upravljata s premoženjem občine in opravljata nadzor nad upravljanjem premoženja občine, ki je preneseno v upravljanje posameznim drugim upravljavcem.
(2)	Občinska uprava je pristojna za vodenje zbirke informacij javnega značaja.
(3)	Delovno področje občinske uprave se določi z Načrtom delovnega področja občinske uprave, ki je sestavni del akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Načrt delovnega področja občinske uprave, njegove spremembe in dopolnitve sprejme župan občine na predlog direktorja občinske uprave.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin uporablja se od 01. 01. 2022 dalje.
Številka: 032-0004/2018-21 Datum: 16. 12. 2021
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
1280. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje
Na podlagi določil 29. člena in drugega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 17. člen Statuta občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet na 20. redni seji, dne 16.12.2021 sprejel čistopis
ODLOK
O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE NAZARJE
1	Splošne določbe
1.	člen (uporaba izrazov)
V sklepu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa:
•	organizacijo in delovno področje občinske uprave (v nadaljevanju: občinska uprava) Občine Nazarje (v nadaljevanju: občina),
•	način vodenja občinske uprave in organov občinske uprave,
•	naloge, pooblastila in odgovornosti direktorja občinske uprave,
•	način sodelovanja med občinsko upravo in zunanjimi institucijami.
(2)	Občinska uprava neposredno izvaja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občine ter naloge v zvezi zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občine.
3.	člen
(notranja organizacija občinske uprave)
(1)	Občinska uprava Občine Nazarje je organizirana kot enoviti organ.
(2)	Za izvajanje upravnih nalog na področju:
•	medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo (v nadaljevanju: medobčinska inšpekcija),
•	medobčinsko redarstvo,
•	proračunsko računovodstvo in
•	urejanje prostora,
je z Odlokom o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 67/2020 ) ustanovljen organ skupna občinska uprava.
4.	člen (javnost dela)
(1)	Delo občinske uprave je javno.
(2)	Javnost dela občinske uprave se zagotavlja:
•	z objavljanjem splošnih aktov občine,
•	z uradnimi sporočili za javnost,
•	s posredovanjem informacij javnega značaja v svetovni splet v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja oziroma
•	na drug način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave.
(3)	O delu občinske uprave obveščajo javnost župan, podžupan in direktor občinske uprave. Drugi javni uslužbenci lahko obveščajo javnost o delu s svojega delovnega področja po predhodnem pooblastilu župana.
(4)	Pri poslovanju s strankami mora občinska uprava zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti ter osebnega dostojanstva ter zagotoviti, da čim hitreje in čim lažje uresničujejo svoje pravice in pravne koristi.
(5)	Občinska uprava je dolžna omogočiti strankam posredovanje pripomb in kritik glede svojega dela ter te pripombe in kritike obravnavati ter nanje odgovarjati v razumnem roku.
2	Organizacija občinske uprave
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2530
5.	člen
(organizacija občinske uprave)
Organizacija občinske uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam občinske uprave ter upravnim in poslovnim procesom, ki potekajo v občinski upravi. Zagotavljati mora:
•	strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje upravnih in drugih nalog,
•	učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem upravnih in drugih nalog,
•	usmerjenost občinske uprave k uporabnikom njenih storitev in
•	učinkovito sodelovanje z organi občine (občinski svet, župan in nadzorni odbor) in zunanjimi institucijami.
6.	člen
(usmerjanje in nadzor nad delom občinske uprave)
(1)	Občinsko upravo usmerja in nadzira župan. Župan je predstojnik občinske uprave.
(2)	Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave.
(3)	Direktor občinske uprave lahko pooblasti javnega uslužbenca za nadomeščanje in usklajevanje dela.
7.	člen (način dela)
Način vodenja in izvajanja del v občinski upravi se določi z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
8.	člen (izvrševanje predpisov)
(1)	Občinska uprava izvršuje predpise, ki jih sprejemata občinski svet in župan. Občinska uprava izvršuje zakone in druge predpise, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
(2)	Občinska uprava odgovarja županu za stanje na področju, za katerega je bila ustanovljena, spremlja stanje in razvoj na matičnih področjih, pravočasno opozarja na pojave, ki jih ugotovi pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, daje pobude in predloge za reševanje vprašanj na svojih področjih in opravlja druge strokovne zadeve.
9.	člen
(odločanje o upravnih stvareh)
(1)	O upravnih stvareh iz pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občinske uprave v upravnem sporu odloča pristojno sodišče.
1 0. člen (izločitev)
(1)	O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči, če je zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	O izločitvi župana ali direktorja občinske uprave odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
11. člen (projektne skupine)
(1) Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje javnih
uslužbencev, se lahko oblikujejo projektne skupine. Projektna skupina se oblikuje za čas trajanja projekta.
(2)	Projektno skupino določi župan ali direktor občinske uprave. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestavo in vodjo projektne skupine, njene naloge, roke za izvedbo nalog, potrebna sredstva in druge pogoje za delo.
(3)	Za vodenje in izvedbo projektnih nalog lahko župan z aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ustanovi službo za projekte.
12.	člen (zunanji izvajalci)
Za izvedbo nalog, ki zahtevajo posebno obravnavo ali posebno strokovnost in jih javni uslužbenci občinske uprave ne morejo opraviti sami, ali pa glede na naravo naloge to ni smotrno, lahko župan z ustreznimi zunanjimi izvajalci sklene posebno pogodbo za čas trajanja naloge.
13.	člen (kolegij)
(1)	Kot posvetovalno telo se lahko ustanovi kolegij župana, ki obravnava pomembnejša vprašanja z delovnega področja občinske uprave in skrbi za usklajevanje dela občinske uprave in drugih organov občine.
(2)	Kolegij župana poleg župana sestavljajo podžupan, direktor občinske uprave in predstojniki organov skupne občinske uprave kadar se obravnavajo zadeve iz njihovega področja. Župan lahko v delo kolegija po potrebi vključi tudi druge osebe.
3 Javni uslužbenci
14.	člen (javni uslužbenci)
(1)	V skladu s sistemizacijo delovnih mest občinske uprave, ki jo določi župan, opravljajo naloge občinske uprave javni uslužbenci na uradniških in strokovno tehničnih delovnih mestih.
(2)	Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji zaposleni v skupni občinski upravi, kot delavci s posebnimi pooblastili.
15.	člen (položajna delovna mesta)
Vodenja občinske uprave izvaja direktor občinske uprave, ki je v položaj imenovan skladno s pogoji, določeni z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
16.	člen
(odločanje o zaposlitvi javnega uslužbenca)
(1)	O zaposlitvi v občinski upravi in o imenovanju javnih uslužbencev v naziv odloča župan.
(2)	Direktorja občinske uprave imenuje na položaj in razrešuje s položaja župan.
17.	člen
(odgovornost direktorja občinske uprave)
(1) Direktor občinske uprave je odgovoren za zakonitost poslovanja in dosledno izvajanje predpisov, ki se nanašajo na izvajanje nalog občine.
18.	člen
(naloge direktorja občinske uprave)
(1)	Direktor občinske uprave je za svoje delo in delo občinske uprave odgovoren županu.
(2)	Direktor občinske uprave:
•	vodi in usklajuje delo občinske uprave,
•	skrbi za zakonito, dosledno, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave,
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2531
•	izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji ali za to pooblasti posameznega uslužbenca občinske uprave,
•	opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in sodeluje v projektnih skupinah občine,
•	opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem občinske uprave ter skrbi za sodelovanje z drugimi organi,
•	na podlagi pooblastila župana izvršuje proračun in skrbi za izvajanje notranje kontrole,
•	predlaga županu sprejem določenih odločitev na podlagi predloga skupnega organa občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, določene s predpisi občine ter po odredbah župana.
(3) Mandat direktorja občinske uprave traja pet (5) let. Izpolnjevati mora pogoje za imenovanje v naziv po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
19.	člen (naloge javnih uslužbencev)
(1)	Javni uslužbenci občinske uprave opravljajo naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi, v skladu s pristojnostmi, navodili in pooblastili, ki jih imajo.
(2)	Javni uslužbenci morajo svoje naloge opravljati v skladu z načelom zakonitosti, strokovnosti in častnosti ter morajo ob spoštovanju človekovega dostojanstva delovati politično nevtralno in nepristransko z upoštevanjem kodeksa, ki ureja ravnanje javnih uslužbencev občinske uprave.
(3)	Javni uslužbenci morajo pri opravljanju svojega dela vedno skrbeti, da ohranjajo in krepijo zaupanje strank v postopkih in javnosti v poštenosti, nepristranskosti, kvaliteti, hitrosti in učinkovitosti opravljanja nalog iz pristojnosti občine. Ustrezno morajo varovati tajne podatke, ki so jih izvedli in biti morajo lojalni do občine kot delodajalca. Pri svojem delu morajo ravnati po pravilih stroke in se v ta namen stalno usposabljati ter izpopolnjevati, pri čemer pogoje za stalno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec.
(4)	Javni uslužbenec mora ravnati politično nevtralno in nepristransko. Pri opravljanju javnih nalog ne sme ravnati samovoljno ali v škodo katerekoli osebe, skupine, osebe javnega prava ali zasebnega prava, primerno mora upoštevati pravice in dolžnosti in ustrezne interese le-teh. Svoje pravice do odločanja po prosti presoji mora uresničevati nepristransko in ob upoštevanju meril, določenih v predpisih.
(5)	Javni uslužbenec mora gospodarno in učinkovito uporabljati javna sredstva s ciljem doseganja najboljših rezultatov ob enakih stroških oziroma enakih rezultatih ob najnižjih stroških. Prav tako so javni uslužbenci kot skrbniki proračunskih postavk odgovorni za zakonito in namensko porabo proračunskih sredstev.
(6)	S primernim upoštevanjem pravic do dostopa do uradnih informacij je javni uslužbenec dolžan, da ustrezno in z vso potrebno zaupnostjo obravnava vse informacije in dokumente, ki jih je pridobil med zaposlitvijo.
(7)	Za presojanje nezdružljivosti del in konfliktov interesov se za vse javne uslužbence uporabljajo določila veljavnega zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
(8)	Za svoje delo so javni uslužbenci odgovorni direktorju občinske uprave oziroma direktorju skupne občinske uprave, disciplinsko in odškodninsko pa županu.
20.	člen
(naloge občinske uprave in skupne občinske uprave)
(1) Občinska uprava in organ skupne občinske uprave opravljata upravne in strokovno tehnične naloge ter
izvršujeta pristojnosti na področjih za katere sta bili ustanovljeni. Tako zlasti:
•	pripravljata predloge razvojnih ter drugih programov in načrtov iz svojega področja dela in jih izvršujeta,
•	pripravljata predloge programov in finančnih načrtov za proračun,
•	izvršujeta proračun,
•	opravljata nadzor nad izvajanjem proračunsko financiranih dejavnosti, in sicer po namenu, obsegu in dinamiki porabe ter pripravljata poročila in predloge iz svojega delovnega področja ter
•	upravljata s premoženjem občine in opravljata nadzor nad upravljanjem premoženja občine, ki je preneseno v upravljanje posameznim drugim upravljavcem.
(2)	Občinska uprava je pristojna za vodenje zbirke informacij javnega značaja.
(3)	Delovno področje občinske uprave se določi z Načrtom delovnega področja občinske uprave, ki je sestavni del akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Načrt delovnega področja občinske uprave, njegove spremembe in dopolnitve sprejme župan občine na predlog direktorja občinske uprave.
5	Izvajanje nalog občinske uprave izven organov občinske uprave
21.	člen
(izvajanje nalog občinske uprave izven organov občinske uprave)
(1)	Naloge notranje revizije, zaščite in reševanja ter naloge vezane na župana se izvajajo izven organov občinske uprave.
(2)	Javni uslužbenci, ki izvajajo naloge iz prvega odstavka tega člena, so za zakonitost in kvaliteto svojega dela odgovorni neposredno županu.
6	Prehodne in končne določbe
22.	člen
(akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest)
Župan mora v skladu s tem odlokom sprejeti akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
23.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2017).
24.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 01. 01. 2022.
Številka: 032-0004/2018-21 Datum: 16. 12. 2021
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
1281. Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2022
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2532
Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 24. in 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 5. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 20. redni seji dne 16. 12.
2021	sprejel
SKLEP
O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE NAZARJE V LETU 2022
1.	člen
S tem sklepom se določi načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje za leto 2022.
2.	člen
Sredstva namenjena za nakup nepremičnega premoženja se za leto 2022 načrtujejo v okvirni ocenjeni vrednosti 67.000,00 EUR.
Nakup premičnega premoženja nad vrednostjo 10.000,00 EUR ni planiran. Prodaja stvarnega premoženja v lasti občine se za leto
2022	načrtuje v okvirni ocenjeni vrednosti 110.500,00 EUR.
Prihodki od oddaje stvarnega premoženja v najem se načrtujejo v skupni vrednosti 311.291,00 EUR.
3.	člen
Občina Nazarje lahko sklene pravni posel v višini do 10% vrednosti vseh pravnih poslov, ne glede na vključenost v veljavni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0004/2018-21 Datum: 16. 12. 2021
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
1282. Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2023
Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 24. in 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 5. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 20. redni seji dne 16. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE NAZARJE V LETU 2023
1.	člen
S tem sklepom se določi načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje za leto 2023.
2.	člen
Sredstva namenjena za nakup nepremičnega premoženja se za leto 2023 načrtujejo v okvirni ocenjeni vrednosti 30.000,00 EUR.
Nakup premičnega premoženja nad vrednostjo 10.000,00 EUR ni planiran.
Prodaja stvarnega premoženja v lasti občine se za leto 2023 načrtuje v okvirni ocenjeni vrednosti 72.500,00 EUR.
Prihodki od oddaje stvarnega premoženja v najem se načrtujejo v skupni vrednosti 311.291,00 EUR.
3.	člen
Občina Nazarje lahko sklene pravni posel v višini do 10% vrednosti vseh pravnih poslov, ne glede na vključenost v veljavni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0004/2018-21 Datum: 16. 12. 2021
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
1283. Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2022
Na podlagi 23. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 9/1999, 1/2002 in 10/2003) je občinski svet na svoji 20. redni seji, dne 16. 12. 2021 sprejel
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN LETNEGA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2022
1.	člen
Vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Nazarje za leto 2022 znaša 0,001513 EUR/m2.
2.	člen
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Uporablja se od 01.01.2022.
Številka: 032-0004/2018-21 Datum: 16. 12. 2021
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
OBČINA PESNICA
1284. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje rekreacijskih in zelenih površin v naselju Pesnica pri Mariboru
Na podlagi 119. in ob smiselni uporabi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) ter na podlagi 10. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019) sprejmem
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2533
SKLEP
O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE REKREACIJSKIH IN ZELENIH POVRŠIN V NASELJU PESNICA PRI MARIBORU
1.	člen Predmet sklepa
(1)	S tem sklepom se začne priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje rekreacijskih in zelenih površin v naselju Pesnica pri Mariboru (v nadaljevanju: OPPN).
(2)	Pobudnik, naročnik in pripravljavec OPPN: Občina Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, 2211 Pesnica pri Mariboru.
(3)	Načrtovalec OPPN: ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o., Grajska ul. 7, 2000 Maribor.
2.	člen
Potrditev izhodišč za pripravo OPPN
S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo OPPN, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o., Grajska ul. 7, 2000 Maribor, v septembru 2021 pod št. naloge 21033.
3.	člen
Območje OPPN in predmet načrtovanja
(1)	Območje obdelave se nahaja v južnem delu naselja Pesnica pri Mariboru, zahodno od železniške proge Maribor - Šentilj.
(2)	Predvideno območje obravnave obsega celotne parcele ali samo njihove dele št.: 545/14, 545/16, 670, 673/13, 605/3, 673/12, 669, 551/2, 674/1, 673/11, 675, 663/1, 664/1, 674/5, 674/4, 630/37, 630/38, 667/1, 667/2, 673/10, 674/13, 671, 664/2, 630/9, 663/2, 662/4, 668/2, 674/11, 674/12, 684, 546/8, 551/1, 674/6, 630/21 in
Faza Vsebina
552/7, vse k.o. 606 - Ranca. Območje meri približno 6,4 ha in se v času priprave OPPN lahko spremeni. (3) Z OPPN se v skrajni južni del umešča novo pokopališča. Le-to bo z načrtovano parkovno zasaditvijo in že obstoječim fitnesom na prostem v osrednjem delu, funkcionalno ločeno od športnega parka. Le-ta se nahaja v severnem delu območja in obsega že obstoječe športne površine (nogometno in teniško igrišče ter tribuno za gledalce) ter površine za nove športne površine (predvidoma novo nogometno igrišče, teniško igrišče, itd). Zaradi zagotavljanja varnosti se v vzhodnem delu območja načrtuje še varovalna ograja, ki bo onemogočila prehod in dostop do železniških tirov.
4.	člen
Način pridobitve strokovnih rešitev
Za posamezne ureditve so že pridobljene idejne rešitve, ki se vključijo v območje urejanja in se po potrebi korigirajo.
5.	člen Vrsta postopka
OPPN se skladno s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur. l. RS, št. 61/17) pripravi in sprejme ob smiselni uporabi določb, ki veljajo za postopek priprave in sprejetje občinskega prostorskega načrta.
6.	člen
Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz
Sprejem OPPN je predviden v roku 10 mesecev po objavi tega sklepa. Upoštevani so minimalni okvirni roki, brez postopka izvedbe CPVO. V kolikor bo potrebno izvesti CPVO se roki podaljšajo vsaj za 1 mesec v vsaki izmed poudarjenih faz.
Rok
1.	Priprava izhodišč za pripravo OPPN, javna objava in javna obravnava izhodišč.
2.	Priprava in objava sklepa o pripravi OPPN v uradnem glasilu.
3.	Posredovanje izhodišč in sklepa o pripravi OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da dodeli identifikacijsko številko v prostorskem informacijskem sistemu.
4.	Pridobitev konkretnih smernic nosilcev urejanja prostora (NUP). Pridobitev mnenj NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje.
5.	Pridobitev odločitve ministrstva, pristojnega za okolje, da na podlagi prejetih mnenj odloči, ali je za OPPN treba izvesti CPVo.
6.	Priprava osnutka OPPN.
7.	Priprava okoljskega poročilo (v nadaljevanju: OP) v primeru, da je za OPPN potrebno izvesti CPVO.
8.	Javna objava osnutka OPPN in OP na spletnih straneh občine.
9.	Poziv NUP, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu osnutka OPPN. Če je potrebno izvesti CPVO, se NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, v mnenju za osnutek OPPN opredelijo tudi do ustreznosti OP in sprejemljivosti vplivov OPPN na okolje.
10.	Ministrstvo, pristojno za okolje, po prejemu mnenj državnih NUP, ki sodelujejo pri CPVO, odloči glede ustreznosti OP (odloči, da je OP ustrezno ali pa zahteva njegovo dopolnitev).
že izvedeno v oktobru 2021
december 2021 december 2021
30 dni od poziva
21 dni od poziva
30 dni po prejemu konkretnih smernic NUP 30 dni po oddaji javnega naročila
3 dni
30 dni po prejemu poziva
30 dni od prejema vloge s priloženimi mnenji NUP
11.
12.
Priprava dopolnitve osnutka
morebitna dopolnitev OP.
OPPN, elaborata ekonomike in
Objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka OPPN in morebitnega OP.
13. Javna razgrnitev dopolnitve osnutka OPPN, elaborata ekonomike in
15 dni po prejemu mnenj nosilcev urejanja prostora oz. 15 dni po prejemu odločitve MOP glede OP
Objava javnega naznanila na krajevno običajen način in v svetovnem spletu najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve 30 dni
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2534
morebitnega OP.
Prva obravnava in sprejem dopolnitve osnutka OPPN na občinskem svetu (sestavni del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike).
14.	Priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov javnosti iz javne razgrnitve.
15.	Javna objava stališč do pripomb in predlogov javnosti na spletni strani občine ter na krajevno običajen način.
16.	Priprava predloga OPPN na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti.
V primeru postopka CPVO tudi dopolnitev OP. Po potrebi dopolnitev elaborata ekonomike.
15 dni
3 dni po potrditvi s strani župana
15 dni
17.	Javna objava predloga OPPN, dopolnjenega OP in elaborata ekonomike na spletni strani občine.
18.	Poziv NUP, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu predloga OPPN. Če je potrebno izvesti CPVO, se NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, v mnenju na predlog OPPN opredelijo tudi o sprejemljivosti vplivov OPPN na okolje, če tega niso podali že v mnenju na osnutek OPPN.
19.	V primeru izvedbe CPVO, se poda vloga ministrstvu, pristojnemu za okolje, da ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga OPPN na okolje sprejemljivi in o tem izda odločbo na podlagi 46. člena ZVO.
20.	Priprava usklajenega predloga OPPN in po potrebi dopolnitev elaborata ekonomike.
21.	Druga obravnava in sprejem usklajenega predloga OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike).
22.	Objava odloka v uradnem glasilu.
23.	Priprava končnega elaborata OPPN in elaborata ekonomike.
24.	Posredovanje končnega OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor.
3 dni
30 dni od prejema poziva
30 dni po prejemu vloge s priloženimi mnenji NUP, ki sodelujejo pri CPVO
7 dni po prejemu mnenj NUP oz. 7 dni po prejemu odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje 30 dni
7 dni
v času do začetka veljavnosti odloka 7 dni
5. člen
Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci
Državni nosilci urejanja prostora:
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska c. 21, 1000 Ljubljana;
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, Maribor;
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, Ljubljana;
•	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ul. 4, 1000 Ljubljana.
Lokalni nosilci urejanja prostora:
•	Elektro Maribor, Vetrinjska ul. 2, Maribor;
•	Nigrad, Zagrebška c. 30, Maribor;
•	Mariborski vodovod, Jadranska 24, Maribor;
•	Občina Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, 2211 Pesnica pri Mariboru.
Drugi udeleženci:
•	Vlada Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana - za pridobitev soglasja za načrtovanje prostorskih ureditev občinskega pomena na območju DPN;
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana - za pridobitev odločbe glede potrebnosti izvedbe postopka CPVO, ki jo poda na osnovi predhodnih mnenj državnih nosilcev urejanja prostora:
•	Direkcije RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, Ljubljana,
•	Ministrstva za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana,
•	Ministrstva za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, Ljubljana ,
•	Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana in
•	Zavoda za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, Maribor.
•	Telemach UG d.o.o., Cankarjeva ul. 6, 2000 Maribor;
•	Krajevna skupnost Pesnica, Pesnica pri Mariboru 41, 2211 Pesnica pri Mariboru.
V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, če se v postopku priprave OPPN izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje.
Ustrezna gradiva nosilcem urejanja prostora in drugim udeležencem posreduje pripravljavec oziroma načrtovalec po pooblastilu pripravljavca.
7. člen
Načrt vključevanja javnosti
Izhodišča za pripravo OPPN so bila od 13.10.2021 do 27.10.2021 v tiskani obliki razgrnjena v prostorih Občine Pesnica in v e-obliki na spletni strani www.pesnica.si , kjer se je zainteresirana javnost seznanila z izhodišči in imela možnost podati svoje pripombe in predloge pri oblikovanju izhodišč.
Osnutek OPPN, dopolnjen glede na pridobljena mnenja k osnutku (in okoljsko poročilo, v kolikor je potrebno izvesti postopek CPVO) se javno razgrne. Za javno razgrnitev se pripravi povzetek za javnost. V času javne razgrnitve se izvede javno obravnavo razgrnjenih gradiv v sklopu katere ima zainteresirana javnost možnost podati svoje pripombe in predloge k osnutku OPPN. V času javne razgrnitve se javnost tudi seznani z morebitnim nasprotjem interesov. Stališča do pripomb in predlogov javnosti se javno objavi na spletni strani občine, z njimi se tudi osebno seznani predlagatelje pripomb (v kolikor podajo svoj naslov).
Tekom celotnega postopka so gradiva v tiskani obliki po predhodni najavi v času uradnih ur na vpogled
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2535
dostopna na sedežu Občine Pesnica. V digitalni obliki se deloma objavljajo na spletni strani občine, in sicer se objavijo izhodišča za pripravo OPPN, sklep o pripravi, osnutek OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO), javno naznanilo o javni razgrnitvi in obravnavi (objava javnega naznanila tudi na krajevno običajen način), stališča do pripomb in predlogov javnosti ter predlog OPPN z okoljskim poročilom (če je potrebno izvesti postopek CPVO).
8. člen
Seznam podatkov in strokovnih podlag ter
obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja
Za območje predvidenega OPPN se kot podlage in izhodišča uporabijo prostorske sestavine planskih aktov Občine Pesnica, Odlok o ureditvenem načrtu za del naselja Pesnica pri Mariboru v Občini Pesnica (MUV, št. 31/03), Sklep o potrditvi Elaborata lokacijske preveritve za začasno rabo - za ureditev parka na območju deponije zemeljskega materiala v naselju Pesnica v Občini Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št., št. 33/2000), Uredba o državnem prostorskem načrtu za železniško progo Maribor - Šentilj (Ur. l. RS, št. 16/18), že izdana upravna dovoljenja ter izdelane strokovne rešitve:
•	Elaborat lokacijske preveritve za začasno rabo - za ureditev parka na območju deponije zemeljskega materiala v naselju Pesnica v Občini Pesnica (ZUM d.o.o., št. naloge 19027, julij 2020) (potrjen s sklepom objavljenim v UGSO, št. 33/2020).
•	Idejne rešitve na območju načrtovanega pokopališča v naselju Pesnica (št. naloge 20062, ZUM d.o.o., marec 2021).
•	PZI načrt s področja krajinske arhitekture/zasaditveni načrt za javni park (št. naloge 20062, ZUM d.o.o., maju 2021).
•	PZI - načrt drevoreda Pesnica (projekt »medoviti drevoredi«), načrt št. 673-DRE1 (BPI d.o.o., št. projekta 673, marec 2021 )
Naročnik zagotovi tudi geodetski posnetek obstoječega stanja skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Ur. l. RS, št. 40/04).
8. člen
Druge obveznosti naročnika in načrtovalca
Vse obveznosti v zvezi s financiranjem postopkov, strokovnih podlag, objav v medijih in gradiv, potrebnih za izdelavo OPPN, nosi naročnik.
Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim načrtovalcem zagotoviti, da bo le-ta izdelal gradiva v skladu z veljavno zakonodajo, Pravilnikom o vsebini in obliki in načinu priprave OPPN (Ur. l. RS, št. 99/07 in 61/17 - ZureP-2) in na način, kot sledi v nadaljevanju.
OPPN se izdela v digitalni in analogni obliki, in sicer v vsebini in obliki, kot jo določajo veljavni zakonski in podzakonski akti. Izdela se v digitalni obliki tako, da je vsebina in oblika identična analognim izvodom. Digitalna oblika dokumenta mora biti pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov, da je možen vnos v prostorski informacijski sistem in izdelana tako, da bo možna njegova uporaba in čim lažja pretvorba v izvedbeni del OPN. Grafični prikazi morajo biti izdelani v GIS obliki.
Digitalni prostorski podatki, ki so prikazani v grafičnem delu in prilogah akta, se izdelajo oz. pripravijo kot vektorski podatki s pripadajočimi opisnimi podatki. Prostorski sloj sestavljajo topološko pravilni poligoni ali topološko pravilne in ustrezno usmerjene linije ali točke, ki predstavljajo lokacije pojavov v prostoru.
Poleg zakonsko predpisanih zahtev je potrebno upoštevati še naslednje zahteve:
•	Tekstualni del (besedila, grafikone, tabele in predstavitve) se poleg formata .pdf odda tudi v aktivni obliki (vsebine se pripravi z Microsoft Office programskimi orodji),
•	Posamezno karto grafičnega dela v vektorski obliki je potrebno oddati tudi kot geolocirano rastrsko datoteko formata .tif s pripadajočo lokacijsko .tfw datoteko z ločljivostjo 30o dpi v velikosti izrisa, in sicer na dva načina: kot karto brez legende (brez izvenokvirne vsebine) in kot karto s pripadajočo legendo (karta z izvenokvirno vsebino, vključno z legendo).
•	Karte morajo biti orientirane proti severu.
•	Legende posamezne karte je potrebno pripraviti v obliki rastrske slike formata .jpg z ločljivostjo 150 dpi,
•	Meja območja obdelave mora biti zajeta v vektorski obliki, in sicer v formatu .shp in pred oddajo usklajena s pripravljavcem prostorskega akta.
•	Gradiva morajo biti oddana:
•	v dveh tiskanih kopijah za obravnavi na občinskem svetu,
•	v potrebnem številu in obliki za javno razgrnitev in javno obravnavo,
•	končni elaborat mora biti oddan v petih izvodih skupaj z geodetskim načrtom in elaboratom ekonomike v tiskani obliki ter v treh izvodih v digitalni obliki.
Vsi digitalni podatki, ki so bili pripravljeni v postopku priprave in sprejema prostorskega akta so last Občine Pesnica in jih mora izdelovalec pripravljavcu predati v obliki in na način, da je možna njihova reprodukcija in nadaljnja obdelava in nadgradnja.
Naročnik zagotovi udeležbo načrtovalca kot poročevalca na javnih obravnavah, sejah delovnih teles občinskega sveta ter na sejah občinskega sveta.
9. člen Objava sklepa
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o začetku priprave se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletnih straneh Občine Pesnica. Veljati začne naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3503-2/2021 Datum: 10.12.2021
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
OBČINA PREVALJE
1285. Odlok o blaženju posledic nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za leto 2022
Na podlagi 21. in 65. člena 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 23. seji dne 16.12.2021 sprejel naslednji
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2536
ODLOK
O BLAŽENJU POSLEDIC NALEZLJIVE BOLEZNI SARS-COV-2 (COVID-19) ZA LETO 2022
1.	člen
S tem odlokom se z namenom blaženja posledic nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), določajo ukrepi za oprostitev plačila občinskih taks.
2.	člen
Ukrepi, ki so določeni v tem odloku se uporabljajo subsidiarno, takrat, ko za blažitev posledic nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) niso na voljo ustrezni državni ukrepi oziroma takrat, ko so upravičenci izčrpali državne ukrepe. Vsi upravičenci so dolžni, pred uveljavitvijo ukrepov po tem odloku, uporabiti vse državne ukrepe, ki so na voljo in zagotavljajo enako ali enakovredno pomoč upravičencu. V primeru državnega ukrepa, ki zagotavlja enako ali enakovredno pomoč upravičencu kot ukrepi po tem odloku, upravičenec ni upravičen do ukrepov po tem odloku. V kolikor je upravičenec uporabil ukrep po tem odloku in je država naknadno zagotovila državni ukrep, ki zagotavlja enako ali enakovredno pomoč, upravičenec z dnem zagotovitve državnega ukrepa, izgubi pravico do ukrepa po tem odloku.
3.	člen
Ta odlok ne vpliva na določila PEU in zakonodajo, ki ureja državno pomoč in pogoje, za dodelitev državne pomoči. Za vsak posamezen ukrep po tem odloku, je potrebno presoditi, ali predstavlja državno pomoč v smislu PEU in spoštovati predpisane postopke za dodeljevanje državne pomoči.
4.	člen
Zaradi ublažitev posledic nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) taksni zavezanci, opredeljeni v 7. členu Odloka o občinskih taksah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2007, 10/2009; Odlok o občinskih taksah) v letu 2022 niso zavezani za plačilo občinske takse, določene z Odlokom o občinskih taksah.
5.	člen
Pristojni oddelek Občinske uprave Občine Prevalje upošteva določbo prejšnjega člena tega odloka v odločbi o odmeri takse.
6.	člen
Do pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	o ribištva in akvakulture,
•	o primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, o predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
i.	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali
količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
ii.	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v
celoti prenese na primarne proizvajalce
Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
(a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
(b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
(c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
(d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.
Upošteva se kumulacija pomoči:
•	o pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;
•	o pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012;
•	o pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
Občina Prevalje bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobil pisno izjavo o:
1.	vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje
prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
2.	drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
Občina Prevalje bo pisno obvestil prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013)),
•	o znesku de minimis pomoči.
Občina Prevalje bo hranila evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči.
7. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se za leto 2022.
Števila: 426-0033/2021 Datum: 16.12.2021
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2537
- ZIUOOPE) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Občina Prevalje	Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je dr. Matija Tasič, župan Občinski svet Občine Prevalje na 23. redni seji dne _ 16.12.2021 sprejel
SKLEP
1286. Sklep o določitvi najemnin za leto 2022	O DOLOČIiy^NAJEMNIN
K J	ZA LETO 2022
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo,	' 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20
1. NAJEM ZEMLJIŠČ	
Najem vrtov	
Do 100 m2	0,50 EUR/m2/leto
Nad 100 m2	50,00 EUR/leto
Najem stavbnih zemljišč	
Nezazidano zemljišče (npr. zelenice, ipd.)	0,13 EUR/m2/leto
Nezazidano zemljišče, na katerem so postavljeni začasni objekti (npr. postavitev zabojnikov za smeti, ipd.)	1,50 EUR/m2/mesec
Pozidano zemljišče (npr. parkirišča, ograje, letni vrtovi, razni objekti, ipd.):	0,50 EUR/m2/mesec
Ekstenzivna in intenzivna kmetijska raba (travnik, sadovnjak, pašnik, njiva, ipd.)	96,45 EUR/ha/leto
2. NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV	
Poslovni prostori:	5,00 EUR/m2/mesec*1
2.1. Uporaba velike dvorane Družbenega doma:	
§ Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.)	400,00 EUR/prireditev*2*3
§ Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.)	50,00 EUR/uro*2
§ Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.)	20,00 EUR/uro
§ Za humanitarne namene	4,00 EUR/uro
§ Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje	50,00 EUR/uro*2
2.2. Uporaba ostalih prostorov (Mala dvorana 1, Mala dvorana 2, Predprostor 1, Predprostor 2, galerija) Družbenega doma:	
§ Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.)	120,00 EUR/prireditev*2
§ Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.)	15,00 EUR/uro*2
§ Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.)	10,00 EUR/uro
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2538
§ Za humanitarne namene	2,00 EUR/uro
§ Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje	15,00 EUR/uro*2
2.3. Zunanje površine, namenjene prireditvam:	
§ Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.)	400,00 EUR/prireditev*2*3
§ Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.)	50,00 EUR/uro*2
§ Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.)	20,00 EUR/uro
§ Za humanitarne namene	4,00 EUR/uro
§ Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje	50,00 EUR/uro*2
2.4. Uporaba zobozdravstvene ordinacije v prostorih Osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah	234,00 EUR/mesec
2.5. Uporaba prostora v prostorih podružnične Osnovne šole na Lešah	21,38 EUR/mesec
2.6. Prostori, v lasti Občine Prevalje	5,35 EUR/m2/mesec
DOPLAČILA:	
1.) PRIPRAVA DVORANE (postavljanje/pospravljanje stolov in miz)	- velika dvorana Družbenega doma 100
EUR/prireditev	
- majhna dvorana Družbenega doma 10 EUR/prireditev	
2.) ČIŠČENJE DVORANE PO PRIREDITVI	- po ceniku izvajalca
3.) OSVETLJAVA	- po ceniku izvajalca
4.) OZVOČENJE	- po ceniku izvajalca
5.) ČIŠČENJE MED PRIREDITVIJO	- po ceniku izvajalca
3. TRŽNICA	
Najem prodajne hišice v lasti občine	
§ dnevni	8 EUR
§ tedenski	32 EUR
§ mesečni	120 EUR
Opomba: Najem prodajne hišice pomeni tudi pravico uporabe prostora pred hišico, kakor izhaja iz skice iz priloge.	
Najem prodajne stojnice v lasti občine	
§ dnevni	3 EUR
§ tedenski	10 EUR
§ mesečni	20 EUR
	
Najem tržne površine (lastno prodajno mesto na označenem prodajnem prostoru)	
§ dnevni	8 EUR
§ tedenski	32 EUR
§ mesečni	120 EUR
Opomba: Prodaja se lahko vrši samo na označenem prodajnem prostoru. Skica označenega prodajnega prostora izhaja iz
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2539
priloge.
4. NAJEM ŠPORTNIH OBJEKTOV	
Uporaba športne dvorane	
§ Za prireditev z uporabo povečane tribune.	750,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom.
§ Za prireditev z uporabo tribune	500,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom.
§ Za rekreativne namene in vadbo ter druge namene	18,26 EUR/uro
Uporaba male telovadnice	
§ Za prireditev (stojišča)	350,00 EUR
§ Za rekreativne namene in vadbo ter druge namene	9,13 EUR/uro
Uporaba velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči	
	70,00 EUR/1,5 ure za uporabo celega igrišča;
§ Za izvedbo treninga	40,00 EUR/1,5 ure za uporabo polovice igrišča; Ob uporabi razsvetljave se dodatno obračuna 10,00 EUR
§ Za izvedbo tekme	120,00 EUR, ob uporabi razsvetljave, se dodatno obračuna 10,00 EUR
Uporaba malega asfaltiranega igrišča v Športnem Parku Ugasle peči	50 EUR/ uro
*1 V ceno niso vključeni stroški (stroški električne energije, ogrevanja, uporabe vode, čiščenje prostorov).
*2 Cena najema zajema poleg najema prostorov tudi stroške električne energije, ogrevanja in uporabe vode, ne zajema pa
stroškov čiščenja.
*3 Zaradi zavarovanja najemnega razmerja in vseh morebitnih zahtevkov najemodajalca proti najemniku (morebitna škoda, neporavnana najemnina, ipd.), lahko najemodajalec zahteva varščino v višini 100,00 EUR na račun Občine Prevalje, Trg 2a, 2391 Prevalje, TRR št. 01375-0100010242, kar se stranke dogovorijo ob podpisu pogodbe.
5. NAJEM ZAKLONIŠČA	
Uporaba zaklonišč	
§ Najem zaklonišča za shrambo	1,25 EUR/m2/mesec
II.
Za najem velike dvorane in ostalih prostorov, kjer je določena cena na uro, se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura, v kolikor je predvidena uporaba manj kot šest (6) ur. Obračunajo se polne ure, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali po poteku ure zaokroži navzdol, kar je več pa navzgor. V čas uporabe dvorane se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika (vaje, generalka, nameščanje in odstranjevanje ozvočenja, osvetlitve, scene, ipd...) s strani uporabnika.
III.
Pri uporabi športne dvorane, male telovadnice ter velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura. Obračunajo se časovni intervali, kakor določeno s tem sklepom, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali preko intervala zaokroži navzdol, kar je več, pa navzgor. V čas uporabe teh objektov se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika.
IV.
Najem tržnice:
•	dnevni najem pomeni najem na določen datum (t.i. koledarski datum),
•	tedenski najem je mogoč, če se prodaja vrši najmanj 4 dni v tednu,
•	mesečni najem je mogoč, če se prodaja vrši najmanj 5 dni v tednu.
Znesek najemnine za uporabo tržnice vključuje že pripadajoče stroške (stroški električne energije, vode in komunalnih storitev, stroški zavarovanja, stroški čiščenja,..).
V.
V zgoraj navedenih cenah davščine niso zajete. Skladno z določbami 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18 in 59/19) se DDV pri plačilu najemnine za najem nepremičnin/zemljišč ne obračunava.
Najemodajalec bo najemojemalcu za uporabo dvorane Družbenega doma, športne dvorane, male telovadnice, velikega in malega nogometnega igrišča izstavil fakturo z vračunanim DDV.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2540
VI.
Brezplačna uporaba je mogoča samo za:
•	osebe javnega prava za opravljanje javnih nalog, razen za javna podjetja;
•	nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene;
•	mednarodne organizacije, katerih članica je RS in imajo na ozemlju RS svoj sedež, agencijo, oddelke, predstavništvo ali pisarno.
VII.
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, začne veljati naslednji dan po objavi in uporabljati se začne s 01.01.2022. Z dnem uporabe tega sklepa, preneha veljati sklep št. 032-0009/2020 z dne 17.12.2020.
Številka: 032-0012/2021 Datum: 16.12.2021
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
1287. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2022
Na podlagi 17. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/07 in 10/09), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -
ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 23. redni seji dne 16.12.2021 sprejel
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2541
SKLEP
O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN OBČINSKIH TAKS V OBČINI PREVALJE ZA LETO 2022
1.	člen
Vrednost točke za izračun občinske takse za leto 2022 znaša 0,038 EUR.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2022 dalje.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/2020).
Številka: 426-0032/2021 Datum: 16.12.2021
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
1288. Sklep o spremembi Sklepa o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/2005 - uradno prečiščeno besedilo, 25/2008, 36/2010, 55/2017 in 18/2021), določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2005, 120/2005, 93/2015 in 59/2019), 24. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 14/2013, 99/2013, 57/2015, 90/2015, 88/2016, 75/2017, 77/2018 in 47/2019) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 23. redni seji dne 16.12.2021 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V OSNOVNI ŠOLI FRANJA GOLOBA PREVALJE, ENOTI VRTEC PREVALJE
I.
V Sklepu o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2021; v nadaljevanju Sklep) se točka I. spremeni tako, da se na novo glasi: »Cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje za celodnevni program (6 do 9 ur) od 1.1.2022 dalje znašajo:
•	za I. starostno skupino (od 1 do 3 let) 513,46 €
•	za II. starostno skupino (od 3 let do vstopa v šolo)
413,43 €
•	za kombinirani oddelek I. in II. starostne skupine
413,43 €.«.
II.
Točka II. Sklepa se spremeni tako, da se na novo glasi: »Dnevni strošek prehrane za otroke, upoštevan v ceni programa, ki je opredeljena v točki I. tega sklepa, znaša:
a)	malica	0,58 €
b)	kosilo	1,15 €
c) dodatna popoldanska malica, ki ni vračunana v ceni programa	0,55 €.«.
III.
Ostale točke Sklepa ostanejo nespremenjene.
IV.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1.1.2022.
Številka: 602-0001/2021 Datum: 16.12.2021
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
1289. Sklep o vrednosti točke za izračun davka od premoženja v Občini Prevalje za leto 2022
Na podlagi 9. člena Odloka o davkih občanov (MUV, št. 19/91), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (UGSO, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 23. redni seji dne 16.12.2021 sprejel
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN DAVKA OD PREMOŽENJA V OBČINI PREVALJE ZA LETO 2022
1.	člen
Vrednost točke za izračun davka od premoženja v Občini Prevalje za leto 2022 znaša 1,28 EUR.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2022.
Številka: 422-0030/2021 Datum: 16.12.2021
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
1290. Sklep o začasnem financiranju Občine Prevalje v obdobju januar - marec 2022
Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 17. in 110. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015 in 48/2016) je župan Občine Prevalje dne 16.12.2021 sprejel
SKLEP
O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE PREVALJE V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2022
1. Splošna določba
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2542
1.	člen (vsebina sklepa)
S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Prevalje (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja).
2.	člen
(podlaga za začasno financiranje)
Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2021. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617,13/18 in 195/20 - odl. US v
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov	Proračun januar-marec 2022
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.111.982
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.333.673
70 DAVČNI PRIHODKI	1.149.067
700 Davki na dohodek in dobiček	1.052.753
703 Davki na premoženje	22.543
704 Domači davki na blago in storitve	73.112
706 Drugi davki	659
71 NEDAVČNI PRIHODKI	184.606
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	106.362
711 Takse in pristojbine	2.335
712 Denarne kazni	370
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	0
714 Drugi nedavčni prihodki	75.539
72 KAPITALSKI PRIHODKI	9.437
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	9.437
73 DONACIJE	0
730 Prejete donacije iz domačih virov	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	768.872
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	208.268
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU in iz drugih držav	560.604
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	1.468.904
40 TEKOČI ODHODKI	588.809
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	93.697
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	15.227
402 Izdatki za blago in storitve	450.124
403 Plačila domačih obresti	5.563
409 Rezerve	24.198
41 TEKOČI TRANSFERI	490.682
410 Subvencije	137
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	305.025
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	9.885
413 Drugi tekoči domači transferi	175.635
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	388.435
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	388.435
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	978
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki	978
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	0
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	643.078
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
Skupina/Podskupina kontov	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Prevalje za leto 2021 in njegovimi spremembami (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2021, 33/2021 in 51/2021 v nadaljevanju: odlok o proračunu).
2. Višina in struktura začasnega financiranja
3. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih:
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2543
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov	
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	0
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	82.162
IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-82.162
X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	560.916
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+IX.-X.)	-643.078
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.	610.000
V	obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju.
4.	člen (posebni del proračuna)
Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - podkontov .
3.	Izvrševanje začasnega financiranja
5.	člen (uporaba predpisov)
V	obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu.
6.	člen
(prevzemanje in plačevanje obveznosti)
V	obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna.
Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF.
4.	Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja
7.	člen
(obseg zadolževanja občine)
V	obdobju začasnega financiranja se občina ne more zadolžiti.
5.	Končna določba
8. člen (uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2022 dalje.
Številka: 410-0038/2021 Datum: 16.12.2021
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
OBČINA ROGAŠOVCI
1291. Odlok o rebalansu proračuna Občine Rogašovci za leto 2021
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2018) je Občinski svet Občine Rogašovci na 16. seji dne 16. 12. 2021 sprejel
ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE ROGAŠOVCI ZA LETO 2021
1. člen
Spremeni in dopolni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Rogašovci za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2021 in 33/2021) tako, da se glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
v evrih
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		
Skupina/podskupina kontov		Proračun leta 2021
I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)		5.379.136,88
TEKOČI PRIHODKI (70+71)		2.939.988,36
70	DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	2.543.675,00
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	2.386.143,00
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	96.432,00
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	61.100,00
706	DRUGI DAVKI	0,00
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2544
71	NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	396.313,36
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	203.093,36
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	3.150,00
712	GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	4.700,00
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	7.000,00
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	178.370,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	60.313,00
720	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	30.000,00
721	PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG	0,00
722	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV	30.313,00
73	PREJETE DONACIJE (730+731)	17.361,00
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	17.361,00
731	PREJETE DONACIJE IZ TUJINE	0,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	2.361.474,52
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	1.169.948,90
741	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	1.191.525,62
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)	0,00
786	OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	0,00
787	PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ	0,00
II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)		6.155.143,10
40	TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	1.358.918,64
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	414.478,79
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	67.021,00
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	842.354,74
403	PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	734,92
409	REZERVE	34.329,19
41	TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	1.247.206,48
410	SUBVENCIJE	60.000,00
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	838.707,00
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	113.973,00
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	234.526,48
414	TEKOČI TRANSFERI V TUJINO	0,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	3.328.156,49
420	NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	3.328.156,49
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)	220.861,49
431	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM	193.272,49
432	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	27.589,00
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)		-776.006,22
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		
75 IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
750	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0,00
751	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
752	KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0,00
44 V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0,00
440	DANA POSOJILA	0,00
441	POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.)	0,00
C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A		
50 VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0,00
500	DOMAČE ZADOLŽEVANJE	0,00
55 VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	24.428,10
550	ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	24.428,10
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.)	-800.434,32
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	-24.428,10
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	776.006,22
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA		800.434,32
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na
podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na oglasni deski Občine Rogašovci.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2545
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-16/2021-3 Datum: 16. 12. 2021
Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan
OBČINA RUŠE
1292. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav za prevoz oseb v Občini Ruše
Na podlagi 26. in 27. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13, 33/14 in 200/20, v nadaljevanju ZŽNPO) ter 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše, na svoji 7. dopisni seji, dne 13. 12. 2021, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KONCESIJI ZA GRADITEV OBSTOJEČIH ŽIČNIŠKIH NAPRAV ZA PREVOZ OSEB V OBČINI RUŠE
1.	člen
V Odloku o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav za prevoz oseb v občini Ruše (Medobčinski uradni vestnik, št. 9/08, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/11, 54/14, v nadaljevanju »Odlok o koncesiji žičniških naprav«) se doda drugi in tretji odstavek 1. člena, ki se glasi:
Žičniške naprave, ki so predmet koncesije, so določene v Prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
Prevoz oseb po žičniški napravi, ki je predmet koncesije po tem odloku, ni gospodarska javna služba.
2.	člen
V 2. členu Odloka o koncesiji žičniških naprav se doda 2. odstavek:
Vlogi mora vlagatelj priložiti dokazila, iz katerih izhaja, da vlagatelj izpolnjuje pogoje za koncesijo iz 3. člena tega odloka.
3.	člen
V 3. členu Odloka o koncesiji žičniških naprav se doda 6. in 7. alineja:
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana,
•	da je lastnik, upravljavec ali najemnik žičniških naprav.
4.	člen
Celotno besedilo 5. člena Odloka o koncesiji žičniških naprav se spremeni tako, da se glasi:
Koncesija za graditev obstoječih žičniških naprav se podeli in določi za dobo 10 let od sklenitve koncesijskega pogodbe, ki se lahko podaljša največ za polovico časa na način in pod pogoji, določenimi v tem odloku in koncesijski pogodbi.
Koncesijo za graditev preostalih žičniških naprav podeli pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo. Če koncesijska pogodba ni sklejena v roku 3 mescev po dokončnosti upravne odločbe, ta preneha veljati.
Rok koncesije se podaljša z odločbo, ki jo izda pristojni organ občinske uprave na predlog koncesionarja, ki mora vlogo podati najmanj 6 mesecev pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena koncesija. Koncesija se podaljša s sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi.
5.	člen
Doda se 2. odstavek 7. člena Odloka o koncesiji žičniških naprav, ki se glasi:
Prenos koncesije na drugega koncesionarja je možen le s predhodnim soglasjem Občinskega sveta Občine Ruše.
6.	člen
Ostala določila Odloka o koncesiji žičniških naprav ostanejo v veljavi nespremenjena.
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 376-0002/2021 Datum: 13. 12. 2021
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
Priloge:
• Priloga 1 -Podatki o napravah na Areškem Pohorju
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2546
PODATKI O NAPRAVAH NA ARESKEM POHORJU 2021
Tip naprave	Ime naprave	Proizvajalec	Leto montaže	Zadnji strokovno tehnični pregled	Obratovalno dovoljenje velja do:	Dolžina (m)	f v nT Ui a a. hi n flj C 1« >	Višina sp.postaje (m)	Višinska razlika (m)	Št. vozil/vlačil	Št. stebrov	Zmogljivost
Vlečnica / sidra	Partizanka 1	Lesna	1986	2019	17.12.2021	879	1141,5	937,84	204	82	9	1000
Vlečnica / krožci - odklopljiva	Cojzarica 1	Poma	1978	2020	11.02.2022	630	12G2	1107	155	80	7	900
Vlečnica / sidra	Cojzarica 2	Lesna	1982	2014	11.02,2016	630	1262	1107	155	56	7	900
Vlečnica / krožci	Žigart	Poma	1978	2020	11.02.2022	368	1327	1262	65	52	4	600
Vlečnica / sidra	Ruška	Doppelmayr	1976	2020	11.02.2022	1285	1248	1007	241	88	11	1000
Vlečnica / krožci	Areh	Doppelmayr	1976	2020	11.02.2022	398	1244	1200	44	48	5	650
1293. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na 7. dopisni seji, dne 13. 12. 2021, sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1.
S tem sklepom se ukine status javnega dobra na naslednjih nepremičninah:
•	parc. št. 961/2, k.o. 665 Ruše, v izmeri 6 m2 (ID 6844081),
•	parc. št. 963/2, k.o. 665 Ruše, v izmeri 181 m2 (ID 4070014),
•	parc. št. 1692/2, k.o. 665 Ruše, v izmeri 29 m2 (ID 6844230),
•	parc. št. 636/2, k.o. 673 Lobnica, v izmeri 18 m2 (ID 5881680).
2.
Na nepremičninah iz prve točke tega sklepa se po prenehanju javnega dobra v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Mariboru vpiše lastninska pravica v korist Občine Ruše, do celote.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0189/2021 Datum: 13. 12. 2021
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
Na podlagi 245. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na 7. dopisni seji, dne 13. 12. 2021, sprejel naslednji
SKLEP
O PODELITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA
1.
S tem sklepom se podeli status javnega dobra na naslednjih nepremičninah: • 1942/2, k.o. 665 Ruše, v izmeri 1.882 m2 (ID 5836040).
2.
Na nepremičninah iz prve točke tega sklepa se v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Mariboru vpiše lastninska pravica v korist Občine Ruše, javno dobro lokalnega pomena.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0189/2021 Datum: 13. 12. 2021
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
OBČINA ŠENČUR
1295. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za legalizacijo in prizidavo Gasilskega doma v Srednji vasi
1294. Sklep o podelitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena
Na podlagi 110. in 119 člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2_ (Ur. list 61/17, 175/20) in 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2547
in 50/21) je župan Občine Šenčur, dne 16.12.2021 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA LEGALIZACIJO IN PRIZIDAVO GASILSKEGA DOMA V SREDNJI VASI
1.	člen (splošno)
S tem sklepom se potrdijo Izhodišča in začne priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta za legalizacijo in prizidavo Gasilskega doma v Srednji vasi (v nadaljevanju OPPN).
2.	člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Razlog za pripravo OPPN je želja Prostovoljnega gasilskega društva Srednja vas, Srednja vas pri Šenčurju 68, 4208 Šenčur, po ustrezni povečavi Gasilskega doma v Srednji vasi. Objekt se nahaja na zemljišču parc. št. 868/2 in 868/14, obe k.o. 2107 Luže, ki je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17, 4/18 in 25/19) (v nadaljevanju OPN) uvrščeno v EUP SV-06, s podrobnejšo namensko rabo SSe - prostostoječa individualna gradnja. Ker predviden poseg presega podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo na stanovanjskih območjih, ki so določeni v 105. členu OPN, je v skladu z istim členom potrebna izdelava OPPN.
3.	člen (območje OPPN)
Območje, ki je predmet OPPn, obsega zemljišče parc. št. 868/2 in 868/14, obe k.o. 2107 Luže, v izmeri 621,00 m2.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev načrtovalec izdela na podlagi analize stanja prostora, prostorskih potreb pobudnikov, strokovnih podlag in smernic nosilcev urejanja prostora.
V postopek priprave se lahko uvrstijo tudi druge strokovne podlage, če to izhaja iz vsebinske problematike, ki jo je potrebno razrešiti v OPPN.
5.	člen
(postopek in roki priprave posameznih faz)
Postopek priprave OPPN se vodi po rednem postopku, v skladu z ZUreP-2.
6.	člen
(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz)
Postopek priprave in sprejema OPPN se vodi skladno z ZUreP-2 in sicer po določbah, ki urejajo pripravo OPPN. S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave OPPN:
• pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora za postopek CPVO	30 dni
• odločitev o CPVO	45 dni
• osnutek OPPN	15 dni
• prva mnenja nosilcev urejanja prostora (NUP)	30 dni
• dopolnjen osnutek OPPN in prva obravnava na občinskem svetu	15 dni
• javna razgrnitev in javna obravnava	30 dni
• stališča do pripomb in predlogov javnosti	10 dni
• predlog OPPN	15 dni po potrditvi stališč in pripomb na OS
• druga mnenja nosilcev urejanja prostora (NUP)	30 dni
• usklajen predlog OPPN	15 dni
• druga obravnava in sprejem OPPN na OS	15 dni
Okvirno zapisani roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev v postopku tudi spremenijo, saj pripravljavec akta na to nima vpliva.
7.	člen
(nosilci urejanja prostora)
Nosilci urejanja prostora za postopek CPVO:
•	Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj,
•	Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, Planina 3, 4000 Kranj,
•	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana.
V postopku priprave OPPN sodelujejo naslednji nosilci urejanja prostora:
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana,
•	Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj,
•	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, Planina 3, 4000 Kranj,
•	Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, C. Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj,
•	Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj,
•	Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj (vodovod, kanalizacija, odpadki),
•	Domplan d.d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj,
•	Telekom Slovenje, Stegne 19, 1000 Ljubljana,
•	T-2, Verovškova cesta 64 a, 1000 Ljubljana,
•	Občina Šenčur, Kranjska c. 11, 4208 Šenčur,
ter drugi nosilci urejanja prostora, organi ali organizacije, za katere se v postopku priprave OPPN izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
Drugi udeleženci:
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana.
8.	člen
(načrt vključevanja javnosti)
Javnost se o pripravi OPPN seznani z objavo Sklepa in Izhodišč na spletni strani občine.
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2548
V postopku priprave OPPN se javnost z načrtovanimi rešitvami seznani v fazi dopolnjenega osnutka OPPN, ko se skladno z določili 112. člena ZUreP-2 izvede javna razgrnitev in javna obravnava.
Javnost lahko poda pripombe na načrtovane rešitve v času javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni. Pripombe bodo proučene, zavzeta stališča občine do pripomb pa bodo javno objavljena na spletni strani občine.
9.	člen
(seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja)
Uporabijo se strokovne podlage:
•	izvleček iz OPN Občine Šenčur,
•	podatki iz javno dostopnih evidenc,
•	izhodišča za pripravo OPPN.
Strokovne podlage posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za svoja področja pri pripravi OPPN. V fazi izdelave dokumenta se strokovne podlage lahko po potrebi dopolnjujejo.
Pripravo strokovnih podlag za OPPN, njegovo izdelavo in sprejem financira pobudnik.
10.	člen (objava sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi
Številka: 3503-0001/2021-1 Datum: 16.12.2021
Občina Šenčur
Ciril Kozjek, župan
OBČINA VERŽEJ
1296. Sklep o začasnem financiranju Občine Veržej v obdobju januar - marec 2022
Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18), 32. in 33. člena Zakona o javnih financah ((Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 -ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 -ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 -ZIPRS1819 in 13/18) in 64. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2016 IN 27/2017) je župan Občine Veržej sprejel
SKLEP
O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE VERŽEJ V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2022
1.	člen
S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Veržej v obdobju 1. januarja do 31. marca 2022 oz. do sprejetja poračuna Občine Veržej za leto 2022.
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2021.
Za izvrševanje začasnega financiranja se uporabljajo Zakon o javnih financah, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu.
3.	člen
Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.
4.	člen
V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzamejo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena Zakona o javnih financah.
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-4/2021-32 Datum: 15. decembra 2021
Občina Veržej Slavko Petovar, župan
OBČINA ŽIRI
1297. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi Matevžkove domačije (EŠD 9856) za kulturni spomenik lokalnega pomena
TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O RAZGLASITVI MATEVŽKOVE DOMAČIJE (EŠD 9856) ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA
1.	člen
V odloku o razglasitvi Matevžkove domačije (EŠD 9856) za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l.RS. št. 115/2005) se prvi stavek 3. člena pravilno glasi:
Spomenik obsega parcelno številko 648/1 in *59, k.o. Žirovski vrh.
2.	člen
Ta popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 660-03-2/2005-01 Datum: 15. 12. 2021
Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan
Št. 59/19.11.2021
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2549
OBČINA BLED	Stran
1253.	Sklep o uvedbi videonadzora na javnih 2461 površinah, objektih in sistemih pristopnih kontrol na območju Občine
Bled
1254.	Sklep o cenah storitev ravnanja s 2462 komunalnimi odpadki v Občini Bled
OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran
1255.	Odlok o proračunu Občine Cerklje na 2465 Gorenjskem za leto 2022
1256.	Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju 2468 Občine Cerklje na Gorenjskem
1257.	Načrt ravnanja z nepremičnim 2480 premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022
1258.	Sklep o vrednosti gradbene cene 2487 stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022
1259.	Sklep o vrednosti točke za določitev 2488 višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Cerklje na Gorenjskem za leto
2022
OBČINA DUPLEK	Stran
1260.	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda 2488 Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor
OBČINA GORJE	Stran
1261.	Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2495 2022
1262.	Letni izvedbeni načrt financiranja 2498 kulture v Občini Gorje v letu 2022
1263.	Letni stanovanjski program Občine 2500 Gorje za leto 2022
1264.	Letni program športa Občine Gorje za 2503 leto 2022
1265.	Letni načrt porabe turistične takse v 2505 Občini Gorje v letu 2022
OBČINA MAKOLE	Stran
1266.	Odlok o proračunu Občine Makole za 2505 leto 2022
1267.	Sklep o začetku priprave sprememb in 2508 dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Makole, četrte spremembe in dopolnitve
1268.	Sklep o določitvi javne infrastrukture na 2510 področju kulture v Občini Makole
OBČINA MIRNA PEČ	Stran
1269.	Spremembe in dopolnitve poslovnika 2511 Občinskega sveta Občine Mirna Peč
1270.	Odlok o nadomestilu za uporabo 2511 stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč
1271.	Sklep o začetku priprave četrtih 2513 sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč (SDOPN OMP - 4)
OBČINA MISLINJA	Stran
1272.	Odlok o proračunu Občine Mislinja za 2515 leto 2022
1273.	Odlok o porabi sredstev proračunske 2518 rezerve v letu 2022
1274.	Sklep o določitvi cen programov v 2519 Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj
organizaciji in delovnem občinske uprave Občine
Gradec
OBČINA NAKLO
1275.	Odlok o proračunu Občine Naklo za leto 2022
1276.	Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022
OBČINA NAZARJE
1277.	Odlok o proračunu Občine Nazarje za leto 2022
1278.	Odlok o proračunu Občine Nazarje za leto 2023
1279.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje
1280.	Odlok o področju Nazarje
1281.	Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2022
1282.	Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2023
1283.	Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2022
OBČINA PESNICA
1284.	Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje rekreacijskih in zelenih površin v naselju Pesnica pri Mariboru
OBČINA PREVALJE
1285.	Odlok o blaženju posledic nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za leto 2022
1286.	Sklep o določitvi najemnin za leto 2022
1287.	Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2022
1288.	Sklep o spremembi Sklepa o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje
1289.	Sklep o vrednosti točke za izračun davka od premoženja v Občini Prevalje za leto 2022
1290.	Sklep o začasnem financiranju Občine Prevalje v obdobju januar - marec 2022
OBČINA ROGAŠOVCI
1291.	Odlok o rebalansu proračuna Občine Rogašovci za leto 2021
OBČINA RUŠE
1292.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav za prevoz oseb v Občini Ruše
1293.	Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
1294.	Sklep o podelitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena
OBČINA ŠENČUR
1295.	Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za legalizacijo in prizidavo Gasilskega
Stran 2520
2523
Stran 2523
2526
2528
2529
2531
2532 2532
Stran 2532
Stran 2535
2537 2540
2541
2541
2541
Stran 2543
Stran 2545
2546 2546
Stran 2546
Št. 59/19.11.2021_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 2550
doma v Srednji vasi
OBČINA VERŽEJ	Stran
1296.	Sklep o začasnem financiranju Občine 2548 Veržej v obdobju januar - marec 2022
OBČINA ŽIRI	Stran
1297.	Tehnični popravek Odloka o razglasitvi 2548 Matevžkove domačije (EŠD 9856) za kulturni spomenik lokalnega pomena