iii Dunajski vseučiliški profesor Taudler je imel na seji društva zdravnikov jako zanimivo pred&vanje, ki ga je priobčila »Wiener kliniscbe Woclienschrift,« in ki bo gotovo zanimalo tudi naše čitatelje. Mislilo se je, alLvsaj mnogi so niislili tako, da bo po tej vojni mnogo bolje, ker bo manj ljudi, več dela m več zaslužka. Profesor Tandler pa je pobijal te nazore in je dokazoval škode v biološkem .življenjepisnem) pogledu. Voina je izbera hujega. Zmanjšuje prebivalstvo, ovira njegovo premoženje in slabša človeški material. Sedanja vojna se razlikuje od prejšnjili po udeleževanju prebivalstva na vojevanju. Pa ne s.mo po večjem številu, arripak tudi po sedanjem načirm vojevanja ('z ozirom na izpremembo področja) postaja sedaj vojna ljudska. Zato prihajai tudi vp!iv vojne na prebivalstvo vedno večji. Vojna ne iini.uie in ne oškoduje samo tistih slojev prebivalstva, ki je za razvoj najpotrebnejše, nanireč ljudi med 20 In 25 l.roni, ampak tudi najkrepkejše, ker po prebiranju ostajajo le nesposobni doma. Od zdravih Ijudi en del piada, drugi postaja nensposobljen ali oboli, dočim se ohran-ajo le slabiči. Škoda, ki jo provzročuje vojna, je dvovrstna. ZraHnjšuje število ljudi :n slabša njih kakovost. V Avstriji (brez Ogrske) je utegnilo v polnih dvanajstlli mesecih pasti 300.000 ljudi, to bi b."lo torej štirikrat toliko, kolikor jih je v mivni dobi umrlo v tem času. Ali to število je povečano po umiranju civilnega prebivastva. K temu prihaja znatno povečana urnrl.ivost otrok in upadek rojstev. Na Dunaju je znašalo število živorojenih 1915 leta 29.257 (1912 pa 40.000), umrlib 30.347 (1912 pa 31.800). L^očim v letu 1912. število rojstev hadkriljuje slučaje smrti za 8200, pa je bilo leta 1915. število rojstev le za 1090 večje. In tako ni samo število sedaj živečih Ijudi manjše, marveč bo vedno manjše tudi v bodoeih generacijah. Ako je sedaj v Avstriji kakih 5 in pol mili.ona Ijudi porajalo letno 950.000 otrok, iih bo sedaj porajalo Ie 60.000. Na ta način se za bodbčo generacijo upadek na Ijudeh, sposobnih za plioditev, povišuie za pol milijona. To je najmanjše števllo, ker k padlim treba dodati še tiste, ki so zaradi spolnih bolezni postali nesposobni za ploditev. ¦-Število spolno bolnih postaja med vojno vedno večje. Baiti se je sifilistične epidetnije. Tako bo morala tudi iiaslediija generacija trpeti zaradi posledic vojne. Obremenjena bo s sifiliso, to strašno boieznijo, o kateri vemo, kake posledice donaša. K temu prihajajo še druge skode, ki izhajajo iz izpreinembe načina življenja. — Veliko število uničenih eksistenc bo videti šele po vojni. Specifični način vojevanja je tako otežil dobavljanje najinostavnejših živežnih sredstev, da je ob daljšem trajanju vojne pomanjkanje iirane neizogibno. Tudi povišana u;.oraba alkohola in tobaka navaja vojaka 1; njiju uživanju in doprinaša teni večjo škodo, ker ju bodo po vojni kupovali na račun mnogih. drugih nujnejših jx)tre'oščii!. Vojaško sanitetstvo je bilo prisiljeno, da je ceto vrsto šol izpreinenilo v bolniščnice. To bo donasalo zapuščene otroke in prostitucijo tem boij, ker je oče rnoral na bojišče, dočim se niati zaradi opravil ne more posvečati vzgoji otrok. Tako bo več moinentov skupno delovalo in bi oškodoivalo in slabilo prebivalstvo. Tudi invalidi, ki bi mogli mnogo pripomoči k množenju prebivalstva, bodo »socialno diskvaificirani« in tako izkLjučeni od življenja. Kai nam je torej storiti? Izguba na ljudeh se more nadomestiti saino z rojstvi in manjšanjem umiranja, ali splošno se opaža, da danes število prebivalstva v Evrcpi stoji na isti meri. Ta vojna dokazuje obenem, kako nepotrebno je triletno izobraževanjle vojakov. Da se zmaniša umiranje, bo treba misliti tudi na nezakonite otroke. Ai so mordia vsi zakonski otroci zakoniti? V Avstriji se rodi vsako leto d» 12.000 nezakonskih otrok, ki jiii treba vzdrževati. Ako v tej državi življenje ni privatna stvar, potetn ne sme biti tudi zdravje. Zaito so pri pobijanju spolnih bolezni potrebne prisilne odredbe. Za delo nianj sposobne moči treba uporabljati za tako delo, ki ga morejo izvrševati, a ne da bodo odvisne od milosti, ki se hitro izčrpajo. Treba skrbeti čiin bolj, da ne bo liudobnib ljudi. Milijarde. ki se trosijo za alkoiiol im tobak, slabšajo plernena, a potem nas stanejo zopet novih nii.lijard. Razvoj ljudstva ne sme obstati satno v tein, da iias bo čim več, ampak treba, cia bc-no bolj dovršenejši in boljši. Ne gre samo za ind.vidualno pomoč, ampak bolj za socialne odredbe. Tandler jc zaključil svoje prcdavanje tako-le: Zavedajite se vehke odgovornosti, ki jo bo.no irneli vsi, da prebijemo!