Štev. 38. PoSlnfn* D1»F«M ? koIOTIDL Ljubljana, dne 19. septembra 1934. .rnmmm Leto XVI. P W »M |«ffMl KMCT/KI Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani;' Uredništvo in uprava je t Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon biten št 32-59' >" __Račun pri poštni hranilnici št. 14.194».« m i • > H/ ijj'>i,t;'> t>lfl -v.f Ob desetletnici Izmelshe* mladinskega gibanja viti .jotr. > v hm;, t Progrcrmatičcn referat, bi Spoštovani gospod zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra! Slavni zbor! Dragi tovariši in tovarišice! O čemer je sanjal naš kmetski narod toliko let, to je danes resničnost. Rodil je zdravo, samostojno, izobrazbe in napredka željno mlado kmetsko generacijo, ki je pogumno stopila na plan kot nositeljica novih idej in duha kmetske, narodne in socialne družabne ideje. Tako rekoč preko noči se je pojavil v našem narodnem in družabnem življenju nov, mlad faktor in stva-rilec — kmetska mladina. Nezaslišan in ogromen dogodek za vsakogar, ki misli po stari miselnosti, da je pri drevesu važno le cvetje, korenina pa ne. Narod je pričel rasti, cveteti i« ustvarjati v globinah in temeljih, na našem podeželju in na vasi, od koder vse prihaja, od koder je meščan, delavec, šolanec. Naša vas kot moralni, fizični in materialni hranitelj naroda se jo po svoji mladini priglasila k besedi v vsem našem življenju. Ta mladina dviga danes glas za našo vas, za zaostali, zaničevani, pretirani in izkoriščani kmetski stan. Ta mladina je pred desetimi leti poslala nosilec ideje o duševni, kulturni in gospodarski svobodi in enakopravnosti kmetskega stanu kot temeljnega narodnega stanu Prelom To je bil upor proti stari miselnosti in na-ziranju, češ, da je kmetski človek nesposoben za samostojno delo in vodstvo ter zato potrebuje varuštva in vodstva. Kmetski fantje in dekleta so ob tem prelomu ugotovili, da je neupravičeno podoenjevanje njih duševnih sposobnosti in očitanje, češ, da so neumni in zabiti. Res je, da ne more večina kmetskih fantov in deklet duševnih sil, s katerimi se vsakdo rodi, dalje vežbati v višjih šolah — ali delo in življenje samo je tud i šola opazovanja, in tudi ta šola uči samostojno misliti. Tako se lahko tudi kmetski človek povzpne do samostojnosti v mišljenju, tisti pa, ki samostojno misli in opazuje, je inteligent, pa bodisi, da je hodil v višje šole ali ne. Kmetska mladina hoče zaupati svojemu samostojnemu mišljenju in bo pozdravljala le tistega šolanca, bi jo bo učil samostojnega opazovanja in razmišljanja, zavrnila pa vsakogar, ki bi se hotel igrati z njeno pomočjo in zahteval, da mu slepo verjame in se slepo podredi njedgovemu vodstvu. Da se ta duševna samozavest kmetske mladine ne izprevrže v domišljavost in ošabnost, je in bo kmetska mladina vežbala svoje duševne sile, opazovala, razmišljala in se izobraževala. Posluževala se je in se bo šolt tečajevs knjižnic, pre- ga je podal na slavnostnem davanj in vseh sredstev za izobrazbo in napredek. Po svojih lastnih in neodvisnih društvih je in bo v naprej skrbela za samoizobrazbo ter za prireditve, ki vzgajajo tudi srce in dajejo širokega razmaha mladosti. Brez vasi ni ničesar! To spoznanje je dvignilo in napravilo našo vas in kmetskega človeka za subjekt, za osebnost v narodovem in družabnem življenju. In naš kmetski vladar je to spoznanje potrdil z besedami: vas je vas in brez nje ni ničesar. Sama kmetska mladina je prelomila staro miselnost, češ, da je kmetski človek samo objekt, predmet, ki ga je treba vzgajati in vladati! Naša vas je potom gibanja kmetske mladine doživela svoje duševno osvobojen je in njena naloga je, da izkleše oblike našega bodočega življenja. Kmetski fantje in dekleta pa so se v tem spoznanju pričeli zbirati v svoji samostojni, neodvisni, nepolitični in na demokratični podlagi osnovani kulturni organizaciji. Ustanovili so si svoja »Društva kmetskih fantov in deklet«. Skromen je bil 1. 1923 začetek. Toda največji optimizem na svetu, je optimizem kmetskega človeka, zato so fantje in dekleta pogumno korakali preko vseh zaprek ter si tekom prvega desetletja ustvarili 124 lastnih organizacij. Ljudske visoke šole »Društva kmetskih fantov in deklet« so danes v naših vaseh nepogrešljive ljudske viso i šole, kjer se mladi kmetski rod potom samoiz-obrazbe vzgaja in izobrazuje v strokovnem, gospodarskem, kulturnem in splošnem znanju, da bo mogel jutri brez oklevanja prevzeti na svoja ramena odgovornost za svojo narodno državo, odgovornost za bodočnost. Narod naj si kuje sam svojo usodo —! tega se je danes po zaslugi kmetsko-mladinskega gibanja zavedel kmetski stan in naša vas. Nov rod — nov duh! Za svojo predstavnico in matično organizacijo si je kmetska mladina ustanovila 1. 1924 današnjo jubilantko »Zvezo kmetskih fantov in deklet«. Tu se v vrstah kmetskih fantov in deklet zbirajo tudi kmetski šolanci, ki so pravilno razumeli pozsiv kmetsko-mladinskega gibanja, se odpovedali ugodju in drobtinicam vladajoče družbe ter se odločili nesebično se boriti zia preporod naše vasi v duhu kmetsko-mladinskega gibanja. Matična organizacija »Društva kmetskih fantov in deklet« predstvalja danes najvažnejšo občnem zboru lov. ^eržel; . r !) t .t :• * y 't ju t žarišče kmetske kulture, kulture naše vasi., Njeno desetletno delo je to njeno ime opravičilo. Po naših vaseh je s predavanji, tečaji, tekmami v kmetskem delu, z vzgojo, in organizacijo dvignila v življenje in aktivizirala 11.300 kmetski^ fantov in deklet za samostojno duševno, kulturno in napredno gospodarsko udejstvovanje. V našo vas je prinesla novega duha, odkopala jo naš največji zaklad: prirodno kmetsko inteligenco, ki se sedaj samostojno usposablja za, lastno-kolektivno duhovno, kulturnp in družabno življenje. Zato danes naša vas po zaslugi ^v.ojfj kmetske mladine diha novo življenje, ki vodi K složnemu in vzajemnemu družabnemu sožitju. »Društva Kmetskih fantov in deklet« so zatorej že deset let glasniki duhovne, kulturne, gospodarske in družabne konsolidacije yasi. Ta pot h konsolidaciji je edina pot* ki bo pomedla & našega življenja škodljivo kulturno cepitev ločitev duhov ter privedtet v«s:narEKl v. novo kttl* turno, politično in gospodarstev dobo,; 4o>bo po* žrtvovalnosti in enotnega Bft&top^juNa to? pat živa kmetska mladina vse;/k*. =se zavedajo .ofa govornosti za bodočnost;, zakaj; ta pot . je edirtft. Včeraj so bili fanrtje in-dekleta^še* doma, na njivi, za plugom, so kosili iti'želi, nakladali* gnoj in pridelovali kruh za vešMnarod,-; ne le Danes se zbirajo v Ljubljani::'—> mladi, zdravi, disciplinirani, korajžni in ^borbeni; da.»b> kosami na ramah in s srpi v rokah vstopijo v novo 'desetletje in korajžno zavriskajo novi dobi in bodočnosti naproti. Sami so prevzpli na svoja ramena odgovornost za bodočnost. Ne da bi kogarkoli vprašali za dovoljenje, so.se združili v svojo organizacijo in postali odgoTerni -mladi kmetski rod. Kmetski fant in dekle, ki vesta, da morata čuvati zemlio, ki tvori narodni in državni teritorij, ki vesta) da morata pridelovati za ves narod dovoli kruha, ta dva sla in morata biti odgovorna za danes in za bodočnost. Zato vzgajaj« naša »Društv« kmetskih fantov in deklet« odt.'-forno in pozitivno kmetsko mlado generacijo, ki neustrašno zre in koraka v bodočnost. U ■ ■ >ffl "?r j [j Kmet — državotvorec II Tisoč let je bil naš kmetski narod v samoobrambi za golo življenje. Suženjstvo my je vdahnilo občutek manjvrednosti. Danes, ko smo v svobodni domovini, učijo naša »Društva kmetskih fantov in deklet« povsod poguma, ponosa, hrabrosti in borbenosti zato, da bomo prešli v pozitivnost in napad ustvarjanja. V svobodni narodni državi nam danes obramba ni potrebna, potrebno nam je skupno in složno ustvarjanje, h kateremu poziva kmetska mladina že deset let. To je dokazala, ko je na svojo inicijativ« - - - . - V " " . ^ - - " v.> v A r K V E T S KI LIST M ..........■Milim MM i irniim Kmet in zemlja morata živeti v blagostanju, brez katerega ni kulture in ne napredka. Te smernic© so mlademu kmetskemu gibanju idejno gibalo pri udejstvovanju za duhovni, kulturni in gospodarski preporod nase vasi in našega podeželja. In kdor verjame v bodočnost naše kmetske narodne države, v kulturni in gospodarski napredek našega naroda, ta mora verjeti v nov mlad kmetski rod, ki tudi v težkih časih preizkušnje ni izgubil vere za sveto bodočnost, temveč z optimizmom pristopa k delu za preporod našo vasi in vsega našega življenja. Slovanski agrarizem Evropsko barantanje s slovanskimi kmet-skimi narodi je rodilo v kmetski mladini slovanskih narodov duha slovanskega agrarnega realizma. Veličasten kongres slovanske kmetske mladine, ki ga je organizirala 1924 v Ljubljani naša »Zveza kmetskih fantov in deklet«, je dobil izraz v »Savezu slovanske agrarne mladine«, kjer se je povezalo v tesno sodelovanje češkoslovaško, bolgarsko, poljsko, lužiškosrbsko in jugoslovansko kmetsko-inladinsko gibanje. Ta ideja je kvas bodočega razvoja in oblike v Srednji Evropi, kjer hoče kmetska mladina ustvariti slovansko kmetsko velesilo, sposobno samostojnega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Ban Marušič in ljanski župan dr. Dinko Puc pozdravljata s tribune deset-tisočglavo množico kmet. mladine na Kongresnem trgu ob priliki desetletnice Zveze kmetskih fantov in deklet Današnji svečami zbor je dokaz idejne sile in idejnih spoznanj mladega kmetskega rodu, Ikii iz preteklosti gradi v bodočnost. Naš slovenski fcmettski fant in dekle nista v sebi zatajila slavne tradicije kmetov-upornikov, kmetov-puntarjev, nista zatajila borbene, za svobodo slovenske zemlje in slovenskega človeka žrtvovane krvi — Matije Gubca. V tej tradiciji je treba iskati temelje naše narodne in socijalne osebnosti, ki ga v desetletjih sramotnega ponižanja ni inogiel streti merilni tujčev imiperijalizam. Ni je bilo sile, ki bi mogla ukloniti našo vas in našega nevzgojenega, zasramovanega in izkoriščanega kmeta, ki je krčevito branil svoj košček zemlje in svoj jezik. Narodne in družabne smrti nas niso rešile ne ideje iz Zapada, ne ideje iz Vzhoda, rešila nas je brezobzirna in fanatična ljubezen in zagrizenost našega kmeta do zemlje. Kdor torej kmetu očita, da ni naroden, ta zaničuje isvcj narod in narodno zemljo. Kmetska mladina euva to zemljo in je zanjo odgovorna, zato ne bo nikoli dopustila, da bi kdorkoli zanjo barantal, kakor tudi ne bo nikoli dopustila, da bi kdorkoli barantal z narodnostjo. Kmet in Cerkev Ob spoznanju, da je naši vasi in našemu javnemu življenju v teh težkih časih življensko potrebna družabna konsolidacija, je kmetska imladina ugotovila, da je pretirani individuali-zem, ki omalovažuje in brez potrebe ruši splošno veljavni moralni družabni red, kmetskemu narodu škodljiv. Zakaj naša mladina vidi v Cerkvi kot predstavnici tega moralnega reda najvišjo moralno ustanovo, ki mora služiti vsemu narodu, biti vsem enako pravična in ne ta ali oni stan ovirati v borbi za njegove gospodarske in politične interese. Cerkev mora kot najvišja ustanova tudi po svojih poslancih in pastirjih ©stati izven te borbe, ker bo le tako mogla ču-ivati avoritativnost veljavnega družabnega in moralnega reda. V tem spoznanju so ^Društva kmetskih fantov in deklet« ozdravljala našo vas stare miselnosti in kulturne razcepljenosti slovenskega ljudstva. Dva kulturna doma Kakor se je kmetsko mladinsko gibanje borilo za duhovno osvoboditev, tako je v nič manjši meri posvečalo vso skrb gospodarski osamosvojitvi naše vasi in kmetskega človeka,. V spozna- Tisočglava množica kmetsko mladine, ki se je zbirala pred povorko na Napoleonovem trgu Značilen žitni venec % napisom »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«, ki so ga nosili v sprevodu mlatiči Zanimiva tekma zabojerjev, katero je priredil ižanski pododbor na veslicnem prostoru pod Cekinovim gradom in odgovornost s hrvatsko in srbsko kmetsko mladino ustvarila v Ljubljani 1924 »Savez jugoslovanske zemljoradničke omladine«. S tem je dokumentirala, da Slovenci nismo narod hlapcev in dekel, temveč državotvoren narod. Zato naša »Društva kmetskih fantov in deklet« vzgajajo nov tip kmetskega človeka — kmeta državo-tvorca. Zal, stara politična miselnost je za nekaj let ogoljufala idealno kmetsko mladino za to skupno, vsedržavno organizacijo jugoslovanske kmetske mladine. Danes, ob desetletnici si kmetska mladina želi to organizacijo nazaj, zakaj edino v njej mora izživeti svoj narodni, socialni, kulturni in državotvorni kredo. nju, da je v človeški družbi prvenstvena produkcija kmetska produkcija, je kmetska mladina ugotovila, da brez blagostanja kmetskega stanu ne more biti blagostanja ostalih stanov. Zato je dolžnost vseh, da z ozirom na gospodarsko pnvenstvenost kmetskih interesov, podredijo svoje in jih spravijo v sklad s kmetskimi, ker le tako bo mogoče doseči splošno blagostanje. Kmetsko mladinsko gibanje je od svojega početka stalo na stališču kulture širokih narodnih mas. Narod bo kulturen le, če bodo kulturne njega osnove, to sta kmetski in delavski dom. Da pa bosta mogla biti ta dva domova kulturna, Važnost kmelshega stanu Zanimiva izjava predsednika narodne skupščine dr. Kumanudija Preteklo nedeljo, dne 16. t. m. se je pričela v Beogradu konferenca mednarodne parlamentarne zveze za trgovino. Pokrovitelj konference je Nj. Vel. kralj Aleksander, otvoritvi zaseda-inja pa je prisostvovala poleg zastopnikov 20 parlamentov tudi naša vlada in lepo število naših parlamentarcev. Udeležence konference je pozdravil med drugimi tudi predsednik naše Narod, skupščine dr. Kosta Kumanudi. Iz njegovega pozdravnega govora objavljamo samo sledeče odstavke. »Podonavska kotlina, kamor spadamo tudi mi, kot pretežno poljedelsko središče, čuti bolj in huje vse neposredne udarce in vse bližnje in daljne odmeve splošne zmešnjave na svetu, tako glede proizvodnje kakor tudi glede izmenjave blaga. Države namreč, ki se tod nahajajo, se razlikujejo od industrijskih, ker zaposlujejo v službi poljedelstva ogromne množine svojega prebivalstva. In ker mora ta vrsta proizvodnje zadovoljiti najnujnejše življenjske potrebe vseh narodov in držav, pomeni kriza, kadar se raz-vname na tem področju, splošno bedo in nesrečo. Čisto pravilen je zaključek, da si gospodarske obnove Evrope ne moremo zamisliti, če ne začnemo pri samem izviru vseh kriz. Ta izvir pa je brez dvoma obubožanje in postopno propadanje kmeta. Če se ne najde pot in če se ne odpravijo ona zla, v katerih tone kmet tako kot pridelovalec, kakor kot konzument in dolžnik, tudi ne smemo in ne moremo upati, da bi se industrijski, bančni, trgovski, obrtniški in delavski sloji v mestih mogli rešiti okov, ki jih neusmiljeno duše. Res je, da tvori gospodarstvo celoto — saj so vsi njegovi deli med seboj zvezani in drug od drugega odvisni. Toda, kadar nastopijo tako usodni preobrati kakor danes, takrat je glavno, da se začne zdraviti najbolj bolni del vsega gospodarskega organizma; Samo iz vasi lahko imde splošno ozdravljenje in zboljšanje tako na gospodarskem kakor na finančnem in socialnem polju.« Tako je govoril preteklo nedeljo predsednik našega parlamenta dr. Kumanudi, ki ni kmet. Tudi predsednik vlade g. Uzunovič je nedavno izrekel isto mnenje. Izrek našega vladarja: Vas je vas in brez vasi ni ničesar — ta izrek pa je danes globoko zapisan v srcu vsakega kmeta v naši državi. Spoznanje o vrednosti in o pomenu kmetov za našo državo je torej tu. Vprašanje kmetijskega kredita Z vprašanjem kmetijskega kredita se je bavila te dni tudi medparlamentarna zveza za trgovino, ki je zborovala te dni v Beogradu. Sprejela je resolucijo, kjer zahteva med drugim, da je treba omejiti površino obdelane zemlje, kolikor jo je prirastlo po vojni, znižanje obrestne mere in preskrbo dolgoročnih kreditov od strani držav. Čimprej se mora tudi ustanoviti mednarodni zavod za kmetijski kredit. Neposredne in posredne davke je treba razporediti na pravičnejši način. Urediti je treba razmerje med cenami industrijskih in kmetskih produktov, valuta pa mora biti stalna. Kmetijsko proizvodnjo je treba organizirati in mednarodno izmenjavo blaga olajšati. Roparji so nato zbežali. Polagoma pa se jo Miklavčič zopet zavedel in se je zavlekel do nekega svojega znanca, kjer je ostal čez noč, naslednjega dne pa je prijavil zadevo orožnikom. Orožniki so imeli lahko delo, ker je Miklavčič vse tri napadalce dobro poznal. Eden od napadalcev se je izdal tudi s tem, ker je pograbit v temi Miklavčičev klobuk namesto svojega; krava, ki so jo gonili roparji s seboj, je bila pa — ukradena. Zločinci se bodo morali zagovarjati zaradi ropa, zaradi težke telesne poškodbe in zaradi tatvine. Zverinski uboj v 'Dolenji vasi V Dolenji vasi je 17. t. m. zaklal komaj 20 letni Karol Zlobec 57 let staro Marijo Pu-stovo, mater osmih otrok. Umorjena Pustova je nekoliko pred umorom pripovedovala svoji sosedi, da jo je hotel Zlobec okrasti. To pripovedovanje pa je Zlobec slišal in iz strahu, da ga ne bi Pustova še nadalje dolžila tatvine, je ženo umoril. Ljudje so bili nad morilcem tako razjarjeni, da so ga hoteli takoj ubiti in orožniki so le s težavo preprečli novo nesrečo. Strašna robinska žaloigra na Viču -pri Ljubljani V ponedeljek zjutraj, 17. septembra, se je odigrala na Viču pri Ljubljani strašna rodbinska žaloigra: Brezposelni mehanik, 411etni Jakob Mrzlikar, je ustrelil svojo 10 let starejšo ženo in mater sedmih otrok. Poročila sta se bila pred 12 leti. Žena je bila vdova in je imela v prvem zakonu 6 otrok, od katerih jih 5 še živi, iz drugega zakona pa živita dva otroka. Žena je imela na Viču hišico in nekaj zemlje, on pa je delal. Sprva je izgledalo, da bo vse Husija sprejeta v Društvo narodov Koncem preteklega tedna je večina v Društvu narodov zastopanih držav sklenila, da se sprejme v Društvo narodov tudi sovjetska Rusija. Ta sklep so takoj sporočili ruskemu komisarju (ministru) za zunanje zadeve Litvinovu. Ruska vlada je na sprejem pristala s pridržkom, da vsled pristopa v Društvo narodov ostanejo iz-rečno še v veljavi vse ruske obveznosti, skle-injene pred vstopom. Odgovornost za vojno Na zasedanju Društva narodov je imel če-ško-slovaški minister za zunanje zadeve dr. Be-ineš velik govor, kjer je omenil tudi odgovornost za vojno. Rekel je: »Vem, da je mnogo ljudi, ki se boje, da pride do nove vojne. Nekateri celo mislijo, da stojimo neposredno pred njo. Po izkušnjah pa, ki sem jih dobil med vojno in po vojni, lahko rečem, da vojna dandanes ni več »neizogibna usoda«, ker imajo današnji odgovorni državniki dovolj sredstev v rokah, da vojno preprečijo. Zato pa je potrebno, da danes bolj kot kdaj prej kričimo v svet, da bodo odgovorni za voj-isko odgovorni državniki prizadetih dežel. Treba I je le imeti pogum to povedati na glas in ne-jusmiljeno in brezobzirno na to odgovornost opozarjati.« SV©v strupeni plin Na kongresu ameriškega združenja kemiKOv tv Clevelandu je poročal dr. Cady, da so v nje-Igovem laboratoriju za kemijo odkrili slučajno nov strupeni plin, ki je zelo podoben že izza vojne znanemu fosgenu, po učinku ga pa močno [prekaša. Novi plin je pri napadih na strelske irove ne samo kot plin nevaren, ampak tudi kot 1 razstrelivo. Plin je brez barve in ostrega vonja. [In take iznajdbe pretresajo svet danes, v dobi [ »razorožitve.. 700 grabljic struni oma koraka v povorki, ki jo je priredila Zkfid ob priliki proslave desetletnice v Ljubljani Roparski napad v Temenici Pretekli torek se je vračal s sejma v Šmartnem pri Litiji kmet Miklavčič France iz Mišjega dola pri Primskovem. Ker je vole dobro prodal — dobil je zanje 5000 dinarjev — se je spotoma ustavil v več gostilnah. Bil je pa toliko previden, da je papirnati denar skrbno spravil v notranji žep suknjiča, kovance je imel pa v drugih žepih. V neki gostilni pa so se mu pridružili še trije, znani mešetarji. Za pijačo je dajal Miklavčič. Ko so zapustili zadnjo gostilno, je gospodar Miklavčiču posodil luč, da v temni noči ne bi zgrešil pota. Mešetarji so odšli iz gostilne že prej, ker so gonili s seboj kravo. Na nekem ovinku blizu Radohove vasi pa so mešetarji iz zasede napadli 701etnega Miklavčiča, ga vrgli na tla in pretepli in mu pobrali ves kovani denar — listnico s papirnatim denarjem je mož vendarle skrivaj odrinil v travo. dobro. Polagoma pa se je mož začel vdajati pi-< jači in prepiri so se množili. Moža včasih cele dni ni bilo domov, enkrat pa se je poslovil kar za cela tri leta. Vrnil se je šele ob smrti enega od sinov svoje žene iz prvega zakona. Ostal je nekaj časa doma, toda stari prepiri so se kmalu začeli znova. Nezadovoljstvo je pa doseglo svoj vrhunec, ko je mož še izgubil službo... Po storjenem dejanju se je Mrzlikar sam prijavil policiji.. <• Japonski „Dumping" Na mednarodni trgovinski konferenci v Beogradu je izjavil japonski zastopnik časnikarjem, da prodajajo Japonci svoje izdelke zato tako poceni, ker so delavske plače na Japonskem silno nizke, na drugi strani pa izdelujejo Japonci danes najmodernejše stroje, tako da kupuje celo Anglija, »mati industrije«, stroje za svoje tekstilne tovarne na Japonskem. <$ni?cviiie zzi podivianci »Fejst fantje« /it »fejst dekleta«. — Kje je kultura doma? Nekdaj so kmetje morali redno poslušati besede inestne gospode, ki je govorila jako rada o »zarobljenih in zabitih in surovih kmetih«. Kakor pa se vse na svetu izpreminja, se je iz-premenilo, kakor vse kaže, tudi to razmerje, zlasti po vojni. Danes je v mestih žalibog precej več podivjanosti kakor pa na deželi! Tega ne trtfimo mi, ampak tisti naši časopisi, ki so namenjeni v prvi vrsti meščanstvu. Tako piše n. pr. »Slovenec« 15. septembra takole: Meščani veljajo navadno za izobražene in olikane, medtem ko smatrajo kmečko prebivalstvo za manj izobraženo in civilizirano. Ako bi pa poklicali danes nepristransko komisijo, bi dala brezidvomno kmečkemu prebivalstvu prednost. Evo vam dokazov: Ko pridejo ljudje z dežele v mesto, ne skačejo po vrtovih, ne trgajo rož, ne vej z dreves, ne mandrajo nasadov, ne počečkajo vseh plotov in zidov, ne vdirajo v šole in ne čečkajo po šolskih tablah itd. Mestni izletniki pa se obnašajo, kakor bi bilo vse njihovo. —• To vrže kaj slabo luč na meščane. Vedno bolj se sliši klic po izobrazbi kmečkega prebivalstva. Pa pride medenj mestni človek'in uniči ves trud marljivih vzgojiteljev. Meščani, akp hočete zopet priti do ugleda in spoštovanja; pojdite z dobrim zgledom naprej! Povem, vam pa, da vsa izobrazba brez srčne omike nič ne pomeni, ker srčna omika da šele človeku pravo vrednost. :»Jutro« pa piše v sestavku o Bohinju, dne 17. septembra sledeče: »... Potem se nam tudi ni bati ljudi, ki bi Bohinja ne spoštovali, kar se zadnji čas pogosto V ugodnejšem položaju se nahaja človek, kadar mu je kako stvar hvaliti; toda, trdo jeklo se more piliti le s še bolj trdo pilo. Nujna praktična potreba nas sili, da na podoben način danes poizkusimo obdelovati potrebe, ki teže naše živinorejske selekcijske zadruge. Vsakemu zadružnemu delavcu je znano, da največ preglavic v vsaki zadrugi povzročajo neprestani pozivi nadrejenih ustanov, da se jim pošilja razne sezname, prepise, potrdila i. t. d., da včasih človek ne ve ali naj prime za nikdar dosegljive potrebe dela, ki ga kličejo za nujna notranja dela — ali naj tem v škodo sledi odzivu raznim bolj ali manj potrebnim zunanjim zadružnim poslom. Zlasti pa gre tudi najbolj hladnokrvnemu na živce, če se od njega zahteva nekaj nemogočega ... Taki primeri se dogajajo pri pristopanju živinorejskih selekc. zadrug k novoustanovljeni 'Zvezi za gorenjsko pasemsko okrožje. Običajno je dovolj, če članica podpiše pristopno izjavo in vplača predpisani delež in pristopnino. Tu pa se poleg tega zahteva še cela vrsta mogočih in nemogočih prilog. Poleg imenika članov in izkaza v rodovnik sprejetih živali, dokazila, da se izvaja kontrolna molža, živinozdravniška potrdila, da so sprejete živali zdrave itd. In če se n. pr. kot dokaz, da se izvaja kontrolna molža pošljejo kontrolne pole, se vračajo s pripombami, da se kontrola ni skozi celo leto vršila (doslej žal še nismo pri naših kravah v toliko napredovali, da bi skozi celo leto molzle, pa tudi teleta še ne marajo od zraka živeti in 6e v take mlekarice razviti) in če novoustanovljena zadruga pripomni, da izkaza o mladi živini ne more priložiti, ker iste pač še nima (in po naravnih zakonih tudi imeti ne more) se kratkomalo vloga vrne z odločno zahtevo, naj so priloži izkaz o mladi živini... dogaja, da ne omenim predvsem »planincev«, ki se jim zdi Bohinj (pa tudi drugi kraji, op. ur.) primeren zaključek njihovega divjanja, preden jih spet vklene mestni zid. Potem ko so sprožili kupe kamenja in ko so jih oskrbniki in oskrbnice (planinskih koč, op. ur.) s težavo ukrotili, ko so po planinskih knjigah s primernimi opazkami dokazali svojo pismenost in s šopi planink svoje botanično (= rastlinsko) znanje, si v Bohinju (pa tudi drugod, op. ur.) priča prizorov, ki ti narekujejo vprašanje: Po kaj so šli ti ljudje v »njihove planine«? Razvila se je nova generacija »planincev«, tako zvani »fejst fantje in fejst dekleta« — celo pot smeh, govor, renomiranje (= prazno bahanje) in predvsem u vsake besede »hec«! Če ne znaš^narediti »heca« ni nič s teboj! Petje s kitaro, ki odmeva od vrhov, je cesto v stanu prepoditi neurje. Da so koče zgrajene solidno, dokazuje dejstvo, da se kljub brezobzirnemu loputanju vrat in korenitemu bun-kanju z okovankami še niso podrle. Čim bolj brezobzirno — tembolj trden mož, jeklen...« Tako slikata našo »mestno kulturo« dva naša velika meščanska dnevnika, ne mi! Dati pa moramo obema popolnoma prav, ker ni samo to res, kar pišeta, ampak v resnici še mnogo več, kar meče prav čudno luč na kulturo naših »mestnih«, zlasti nekaterih ljubljanskih »planincev«. Če pojde to tako naprej, bo treba ravnati s planinami tako kakor ravnajo po velikih mestih z nočnimi lokali: povsod orožnik ali pa policaj! Plačujejo naj jih pa »gospodje planinci« s primerno zvišanimi taksami. Ali pa bodo morali napraviti red krepki kmetski fantje, pa bo junaških planinskih »ljubljanskih« in drugih »srajc« in spodnjih lilač kmalu dovolj v perilu! Tako se stvar vleče v neskončnost in akti romajo sem in tja — a vsakokratno (obojestransko) frankiranje zopet trpi le uboga zadruga! Dvomimo, če se na tak način utrjuje smisel za zadružno udejstvovanje in prav nič se ne čudimo, če vsled teh birokratičnih metod mesto napredovanja nazadujemo. Zato praktični živino- 600 žanjic v povorki kmetske mladine ob priliki proslave desetletnice Zveze kmetskih fantov in deklet rejci nič več ne prosimo — pač pa odločno zahtevamo, da se nam dobrohotno pomaga. Če bi se nas pa hotelo i v nadalje le šikanirati z zgoraj navedenim postopanjem, pa bi utegnili odpovedati živci tudi pod najbolj žuljavo kožo! P. S. Ali ne potrjuje tudi ta primer dovolj močno že večkrat v »Km. listu« poudarjeno idejo, da bi naj se prisililo vso inteligenco, da del svojih počitnic prebije z dejansko prakso na kmetih in tako dobi vsaj osnovne pojme o praktičnih potrebah kmetijstva?! Tine. CpozoviZo Izmetom - dolžni* bom Po zakonu o zaščiti kmetov je bilo prvotno določeno, da bo treba pričeti z vračanjem dolžnih obrokov 15. novembra 1. 1984. in ravno tam je bilo tudi rečeno, da dolžni obrok, če ga kmet-dolžnik le ne more plačati, še 3 leta ni iztožljiv ali rubljiv. Novi zakon o zaščiti kmeta pa določa, da mora biti 15. novembra zapadli obrok na vsak način tega dne poravnan; kdor ne plača, tega ima upnik pravico tožiti in zarubiti! Ta določba je važna in zato jo omenjamo že sedaj, dokler imajo kmctje-dolžniki še čas, da si potrebni denar preskrbe. S pričakovanjem, »da ne bo treba plačati«, naj se nihče ne tolaži, kajti zakon je zakon! Mi sicer vemo, da so še nedavno nekateri brez-vestneži »tolažili« ali bolje rečeno: farbali kmete z besedičenjem, »da bo država vse dolgove prevzela« ali pa »da bodo dolgovi črtani...« in s podobnimi čenčami, toda to so bile prazne čenče in zato opozarjamo še enkrat kmete-dolž-nike, naj se za določeni dan pripravijo, da ne bo kasneje dragih, a nepotrebnih tožb in še dražjih rubežni. - Jn zopet umov V Budini pri Ptuju je imel pred nekaj dnevi umrli ravnatelj ptujske Mestne hranilnice g. Kaspar čedno vilo, ki jo je oskrbovala po njegovi smrti 241etna služkinja Terezija Kos+a-njevec. Ta je šla pretekli petek zvečer ličkat koruzo k sosedu Megliču, kjer sta bila navzočna tudi njena dva brata. Nekaj po polnoči so odšli vsi trije, sestra in oba brata, proti vili domov. Komaj so pa dobro prišli v stanovanje, je počil strel, za tem pa še trije streli zunaj hiše. Ljudem, ki so takoj prihiteli na lice mesta, je pripovedoval mlajši brat, da so roparji v hiši ustrelili njegovo sestro. Tudi orožnikom, ki so jih ljudje takoj obvestili, sta pripovedovala oba brata zgodbo o roparjih, ki da so pobegnili skozi okno v kuhinji. Orožniki pa niso našli nobenega sledu. Zato so osumili oba brata, in so jih tudi preiskali. In res so našli pri starejšem bratu revolver in sestrino denarnico z vsebino 135 dinarjev. Naravno, da so oba brata takoj odgnali v zapor. Ukradeni dokumenti Nekemu uradniku mednarodnega urada dela v Ženevi so bili ukradeni na potu iz Ženeve v London zelo važni dokumenti, ki vsebujejo zanimive podatke o možnosti nove vojne. Angleška vlada je takoj mobilizirala vso policijo, da dobe tatu in da dobe dokumente nazaj. Toliko časa, dokler bo kmet samo čaka! in poslušal kaj bodo gosood rekli, toliko časa se bo kmetu slabo godtio. V jpvilcg naše živiucpc|*e Kmeteka mladi Kot smo že zadnjič poročali, so številni delegati pred občnim zborom Zveze kmetskih fantov in deklet, razdeljeni po komisijah posameznih odsekov, obravnavali najaktualnejša vprašanja ter o njih predlagali pozneje na občnem zboru tozadevne predloge in resolucije, ki so bile vse soglasno sprejete. Objavili bomo zapovrstjo vse. Danes prinašamo resolucijo gospo-darsko-socijalne komisije, ki jo je vodil ravnatelj tov. Fran Trček: Kmetska mladina z žalostjo gleda v bodočnost, ker opaža, da se čedalje bolj rušijo pogoji za njeno eksistenčno bodočnost. Zato sprejema sledečo resolucijo: I. Ugotavljamo, da je kmetijstvo v skrajni in čimdalje hujši krizi, to predvsem tudi zaradi tega, ker nima možnosti, da bi svoje interese primerno uveljavilo tako v zakonodaji kakor tudi v gospodarski politiki. Pogoj za odpravo tega stanja je, da se ustanove kmetijske zbornice kot svobodna stanovska gospodarska zastopstva, ki jim mora biti zakonito zagotovljena možnost, da s soodločujočim glasom sodelujejo pri stanovski in gospodarski zakonodaji in pri vseh upravnih ukrepih, ki zadevajo kmetijstvo. II. Blagostanje naroda bo zagotovljeno samo, če bo gospodarska politika pospeševala predvsem takšne produkcijske panoge, ki so za nje dani najugodnejši prirodni pogoji. Zato je treba prvenstveno pospeševati kmetijstvo, ki ne preživlja samo 4/5 prebivalstva, temveč, ki je tudi temelj narodno-obrambne moči. Iz tega sledi, da je treba pospeševati predvsem samo ono industrijo, ki je v organski zvezi s kmetsko produkcijo, ki je potrebna tako konzumu, kakor tudi zaposlitvi vse delovne sile. To pospeševanje pa nikakor ne sme iti tako daleč, da bi škodovalo kmetijstvu, temveč naj kot pospeševalni činitelji odločajo edino in vselej samo prirodni pogoji. III. Nadaljnji vzrok velike pasivnosti našega kmetijstva so nesorazmerno veliki stroški ob vnovčevanju pridelkov in nabavi gospodarskih potrebščin. Te stroške na minimum znižati v korist kmetijstvu je najlaže mogoče z izločitvijo prevelikega števila tujih posrednikov, kar lahko odpravi samo kmetijsko produktivno in gospodarsko zadružništvo, zgrajeno na preizkušenih zadružnih načelih in popolnoma razvito tako vertikalno, kakor tudi horizontalno. IV. Kreditni odnosi v našem gospodarstvu, osobito tudi v kmetijskem z dosedanjimi ukrepi (z zaščito kmetov in denarnih zavodov) nikakor niso rešeni. Previsoka obrestna mera za hranilne vloge in kredite skozi vse desetletje je dolžnike tako obremenila, da niti ob morebitnem povratku ugodne konjunkture ne bi mogli poravnati vseh obveznosti. Zato je upravičeno, da, naravnost samo po sebi umevno, da se ves oni iznos obresti, ki presegajo predvojno obrestno mero za vloge in za posojila, odpiše in da se tudi za bodoče še dalje znižajo obrestne mere. Država mora najti način in pota, da se sanirajo vsa sicer zdrava kmetijska gospodarstva, ki bi ostala še obremenjena in to brez stvarne škode za vlagatelje denarnih zavodov. To bi značilo tudi velik doprinos k ozdravitvi našega denarništva in kredita. V. Za gospodarski napredek je namreč kreditni instrument (denarni zavodi) tako neobhodno potreben, da mora najti država način, da se čimprej vzpostavi likvidnost denarnega trga. VI. Za izboljšanje higijenskih razmer na našem podeželju, ki je sedaj močno zanemarjeno in mu zaradi gospodarske mizerije sedanja zdravstvena služba ni dostopna, je nujna dolžnost javnih korporacij in oblastev, da preskrbe sredstva za ustanovitev zdravstvenih domov po vsem podeželju. Ti domovi morajo biti opremljeni z vsem potrebnim inventarjem in zdravili, tako da se omogoči vsakomur brezplačna higi-jenska zaščita in najpotrebnejše zdravljenje. VII. Kmetska mladina vidi, da je eden vzrokov današnje gospodarske mizerije tudi okoliščina, da vodi družbo generacija, ki jo je dosedanje trpljenje (svetovna vojna in krize pred njo in po njej) že tako utrudilo, da mladina ne verjame več, da je ta generacija zmožna izvleči družbo iz sedanje krize. Zato mladina zahteva, da se ji nudi možnost sodelovanja povsod tam, kjer se odloča usoda človeške družbe, osobito pa njenega gospodarstva. Tekma tesačev za naslov zvezinega prvaka, ki se je vršila v okviru »Tabora kmetske mladine« dne 10. t. m., je bila prav zanimiva in so prejeli prve nagrade naslednji tovariši: I. mesto tov. šušteršič Franc (Društvo kmetskih fantov in deklet, Birčna vas), II. mesto tov. Ivan Likovič (Društvo kmetskih fantov in deklet, Želimlje), III. mesto tov. Janez Kumš^ (Društvo kmetskih fantov in deklet, Tomišelj). Tekmo v izdelovanju lesenih zabojev je na zvezini prireditvi izvedlo D. k. f. i. d. Iška vas (kjer je ta panoga že starodavna) ter so prejeli prve nagrade sledeči tovariši: I. Žagar Anton, II. Japelj Jože in III. Japelj Janez. Veliko konjsko dirko, ki bi imela biti dne 2. t. m. in je bila radi neugodnega vremena odložena, priredi pod pokroviteljstvom min. n. r. g. Ivana Puclja v nedeljo, dne 23. t. m. Društvo kmetskih fantov in deklet v Sv. Juriju ob Taboru. Po dirki kmetsko-mladinsko zborovanje (govori predsednika Zveze tov. Kronovška, ministra Puclja, poslanca Mravljeta, Prekorška itd., nakar bo kmetska veselica. Godba na pihala.) Zanimanje za to dirko v velikem obsegu presega že vso Savinjsko dolino, zato v nedeljo vse, kar leze in gre, v Sv. Jurij ob Taboru! Društvo kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi priredi v nedeljo, dne 23. t. m. kolesarsko dirko na Gorjance, nato pa na vrtu tov. Matka kmetsko veselico z vinsko trgatvijo. Start ob 3. uri v Gotni vasi. Lepe nagrade! Pridite ta dan med nas! Slike s Tabora kmetske mladine v Ljubljani I dne 8. in 9. septembra so v velikem številu (vsa povorka!) na ogled v zvezini pisarni. Komad Din 4'—. Kadar pridete v Ljubljano, oglejte si jih! Bronaste spominske značke s podobo Matije Gubca bodo pri Zvezi še na razpolago po 3 Din za one, ki jih še žele naročiti. Beriževo. Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet priredi v ned. 23. septembra v Kmet-skem domu v Beričevem trgatev grozdja. Pri-četek ob 3. uri popoldne. Vstop prost. Pred trgatvijo se bo formiral izpred Kmetskega doma sprevod vseh viničarjev in viničark s kolesi po okoliških vaseh, vabeč na trgatev. Vse prijatelje kmetsko-mladinskega pokreta vljudno vabimo na to našo prireditev. Za vsestransko postrežbo bo dobro poskrbljeno, posebno plesalci bodo prišli na svoj račun. Torej v nedeljo na svidenje v Beričevem! Mlado-nemški pokret v naši državi V Velikem Bečkereku so zborovali pretekli teden »Mladonemci« v naši državi, ki s politiko dosedanjih voditeljev niso več zadovoljni. Sklenili so izdajati svoj list, pod geslom; »Vse za kralja, narod in državo«. CIKORI7A Mil pravi domači izdelek! Dopisi ■1MMHF—- mwrr- mu I I D IMI iU Slajenje -mošta Letošnja zgodnja vegetacija obeta prav dobro vinsko kapljico, kako bodo- pustili vinogradniki grozdje pravilno dozoreli in se ne bodo sami oškodovali s prezgodnjo trgatvijo. Saj je naraščanje sladkorja v grozdju proti koncu zorenja zelo znatno in znaša ob lepem solnčnem vremenu lahko 2-5 kg dnevno na vsakih 1.000 kg grozdja. Zato naj puste vinogradniki grozdje čimdalje na trti, kar je najboljše in najcenejše sla-jenje. Kraljevska banska uprava letos ne bo izdala splošnega dovoljenja za slajenje. Da pa ugodi želji onih vinogradnikov, ki so občutno trpeli od toče in drugih vremenskih nezgod, daje tale pojasnila glede slajenja letošnjih manjvrednih moštov s sladkorjem: 1. Vinogradniki, katerih vinogradi so tako občutno trpeli od toče in drugih vremenskih nezgod, da je slajenje mošta nujno potrebno, naj vložijo tozadevne prošnje po obrazcu C (predvidenem v čl. 4., točke 4 pravilnika za izvrševanje zakona o vinu), in sicer vinogradniki iz srezov bivše ljubljanske oblasti na kletarskega nadzornika v Ljubljani, vinogradniki iz bivše mariborske oblasti pa na pomočnika kletarskega nadzornika v Mariboru. 2. Radi enostavnosti poslovanja naj po toči prizadete občine zberejo prošnje ter jih skupno pošljejo pristojnemu kletarskemu nadzornik i s svojo izjavo o resničnosti v prošnjah navedenih podatkov. 3. Kletarski nadzornik bo, upoštevajoč v prošnji navedene razloge, odločil, da li se prošnji ugodi ali ne in o tem obvestil prosilca preko občine. Prošnje morajo biti kolkovane s 5 Din. 4. Da bi se nabava sladkorja za slajenje , mošta omogočila tudi siromašnim, od toče prizadetim vinogradnikom, je-.kraljevska banska uprava zaprosila finančno ministrstvo za dodelitev trošarine prostega sladkorja za vinogradnike, ki so občutno trpeli od toče. V slučaju, ri bo finančno ministrstvo dalo v-ta namen tre rine prosti sladkor za slajenje, © čemer še rešitve, bodo vinogradniki, ki so vložili prošnje za slajenje po obrazcu C, o tozadevnem odloku obveščeni preko svojih občin in pozvani, da iz» poln jo še posebne prijave, kolkovane s 25 Din, za dodelitev trošarine prostega sladkorja. Razdelitev tega sladkorja se bo izvršila predvidoma na podoben način kot lansko leto, s posredovanjem Kmetijske družbe. Vinogradniki in občine se opozarjajo, da vlagajo prošnje za slajenje le v nujnih slučajih, ker bodo sicer odbite. Ban: dr. Drago Marušič s. r. Zagradec na Dolenjskem. Nekako v sredini med Vidmom in Žužemberkom leži ob Krki naša fara in obrežna občina. Ljudje tukaj so mirni, verni ter se zvesto drže svojih starih šeg in navad. V zadnjem času pa opažamo med prebivalstvom neko tiho razburjenje. Nejevoljni pa so ljudje zato, ker je naš g. župnik čez poletje vpeljal »šesto« mašo, t. j. mašo ob šestih zjutraj, ne da bi se prej kaj posvetoval z ljudmi. G. župnik se izgovarja pač na Knezoškofijski ordi-narijat, ki da je to novost potrdil, seveda jo je, če je pa on tako predlagal! Pri nas je bila pa vedno, odkar fara obstoji, v navadi »deseta« maša, in ljudje, ki so na praznik Matere Božje prihiteli od blizu in daleč k nam v našo cerkev k deseti maši, so ostali brez maše. Jutranja maša ni za naše kmete, ki so vajeni ob nedeljah opraviti nujno jutranje delo doma, ob desetih pa iti v cerkev. Zato pa z vpeljavo šeste maše nismo in ne moremo biti zadovoljni in prosimo, da se ta nepotrebna novotarija odpravi. Slovesna otvoritev in blagoslovitev novega vodovoda pri Sveti Trojici pri Moravčah se bo vršila na kvatrno nedeljo 23. t. m. po deseti maši. Vodovod bo blagoslovil gospod dekan moravški, nato bodo govorili gg. posl. Cerar in senator dr. Rožič. Otvoritve se odeleže g. ban, odnosno njegov zastopnik, g. sreski načelnik in drugi. Kmetje iz bližnje in daljne okolice, udeležite se te skromne prireditve. Ob slabem vremenu se blagoslovitev vodovoda preloži na prihodnjo nedeljo 30. t. m. * Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone V. stopnje je odlikovan g. Ilija Predovič, po celi deželi znani trgovec z živino in prašiči. Odlikovanec je star 82 let. Avtomobilska nesreča na Bledu. Pretekli torek se je zaletel avtomobil g. Stanka Zirov-nika v vasi Hlebce pri Lescah v debel oreh. Neka gospodična iz Zagreba in neki Nemec, ki sta se vozila v avtomobilu, sta bila težko poškodovana. Voz je popolnoma razbit. Vlak je povozil pretekli torek blizu postaje Devica Marija v Polju delavca Ferdinanda Volka, ki je hotel preko proge. Volk je bil takoj mrtev. Obsodba bivšega poslanca dr. 1'ernarja. Pred sodiščem v Zagrebu se je moral zagovarjati bivši poslanec dr. Pernar zaradi širjenja pro-tidržavnih letakov. Sodišče ga je obsodiio na 2 in pol leta ječe. Njegovi soobtoženci so bili obsojeni na 10 mesecev do 2 leti. Nič ni popolno na svetu, kar je ustvarjeno od človeške roke. Izmed pralnih sredstev pa se popolnosti najbolj približujejo Zla-torog-ovi izdelki: Zlatorog-ovo milo, Zlato-rog-ovo terpentinovo milo in Zlatorog-ove luske. Njihova čistilna moč in izdatnost je splošno znana. Dobrota Zlatorog-ovega mila je prišla že kar v pregovor, ki pravi: »Le Zla-torog milo da belo perilo!« Naše na čistočo vajene gospodinje ga rade kupujejo. Tako je prav! Priporočamo ga tudi mi. Italijanski general v Dalmaciji. Prejšnji načelnik italijanskega letalstva in sedanji guverner italijanske kolonije Tripolis v Afriki general Balbo je obiskal pretekli teden več krajev v Dalmaciji. Prišel je v Dubrovnik, Split in Šibe-nik, odkoder je nadaljeval pot v Zadar. Vlom v občinsko blagajno na Vrhniki. Pretekli teden so neznani vlomilci obiskali Vrhniko in poskusili svojo srečo v občinski blagajni. Odnesli pa so samo nekaj drobiža, glavne zaloge denarja pa niso našli. Dohodki mariborske carinarnice so znašali meseca avgusta 4,635.294 Din. Jesenske konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru se vrše v nedeljo, dne 23. septembra ob 14. uri. Vsi ljubitelji lepih muropoljskih konj in konjskega športa, 23. t. m. na Mursko polje! Avtomobil se je zaletel v zid pretekli četrtek na cesti Ptuj—Maribor v vasi Skorbi. Avtomobil, čegar lastnik je neki mariborski trgovec, se je hotel izogniti nekemu otroku in je zavil na drugo stran, v tistem hipu pa je 6kočila na cesto otrokova mati. Ker se je hotel avto tudi tej izogniti, je znova obrnil, pri tem pa se je zaletel v zid. Neki delavec, ki je bil na avtomobilu, je pri tem tako nesrečno padel z voza, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znaki 0 uredbi k zakonu o lovu ne bo sklepal banovinski svet že letos na izrednem, ampak šele prihodnjo spomlad na rednem zasedanju. Stoletnico osnovne šole na Cetinju so praznovali te dni. To šolo je obiskoval tudi naš sedanji vladar. Židje v naši državi. Po podatkih židovskih časopisov živi v naši državi 68.400 Židov, ki so organizirani v 120 židovskih verskih občinah. Največ Židov živi v Beogradu (9500) in v Zagrebu (8500). V Dramski banovini živi samo 400 Židov. Samomor pod vlakom. Blizu Radohove vasi (Dolenjsko) je našel v sredo železniški čuvaj na progi razmesarjeno truplo mladega, elegantno oblečenega človeka. Ker je ležal s trebuhom na tračnicah, gre očividno za samomor. še en vlom v občinski urad. Na Vojniku so vlomili v občinski urad, dobili pa niso drugega kakor — štampiljko. Denarja ni bilo v pisarni. Mati umorila sina. V Karlovcu je pred dvema tednoma umorila 631etna Ana Trol svojega 341etnega sina Vilima. Pomagala ji je njena hči, sestra umorjenca, ki bi bilo te dni lahko slavila lOletnico, odkar je bila uradnica pri državni železnici. Ženski sta ga umorili, ker je bil del posestva prepisan nanj. Najmanjši radio-aparat na svetu je iznašel g. Viktor Hassl, radiotelegrafist v Ljubljani. Aparat je nameščen v školjki navadne telefonske slušalke. Aparat nosi vsak lahko v žepu kakor žepno uro. Divji prašiči so se tudi letos pojavili precej obilno na Gorjancih, kjer delajo kmetom občutno škodo. Zgorel je vagon, naložen z juto, v noči na četrtek med Pragerskim in Račami. Vagon je italijanski. Za zgorelo juto trpi naša država okrog 60.000 Din škode. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 24. septembra enodnevni vinogradniško-kletarski tečaj o trgatvi, predelavi grozdja in o ravnanju z moštom. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8. do 12. ter od 14. do 17. ure. Neznanega obešenca so našli v okolici Sv. Lenarta v neki kleti. Ker so na truplu ugotovili poškodbe, sodijo, da se ni obesil sam, ampak so ga obesili v klet zločinci. Na roge je nasadila v Trbegovcih zbesnela krava dveletnega Janka Budno. Dečku je z rogom iztaknila eno oko. Smrt na tračnicah. Trgovski sotrudnik Božidar Humer iz Ljubljane se je mudil v nedeljo zvečer na neki veselici v Mariboru. Po odhodu z veselice pa je zavil proti železniškemu tiru in se vrgel pod vlak, ki je prihajal iz Ljubljane. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Novo vodstvo Ciril - Metodove družbe. Na Vrhniki je bil v nedeljo 16. t. m. občni zbor naše najvažnejše narodno-obrambne organizacije, Ci-ril-Metodove družbe ob prav obilni udeležbi. Za častno predsednico je bila soglasno izvoljena dvorna dama g. Franja dr. Tavčarjeva, za prvo-mestnika pa je bil izvoljen inženjer Janko Mač-kovšek. Tudi sreča je včasih pravična. Pri tomboli, ki je bila preteklo nedeljo v Kranju, je zadela glavni dobitek, 62.000 Din vreden avtomobil, neka predilniška delavka. Tudi skoro vse druge večje dobitke so dobili večinoma delavci in delavke. Velika poneverba v Celju. Pri znani tvrdki Rakusch v Celju so prišli na sled velikim poneverbam: razni uslužbenci tvrdke so odnašali iz trgovine blago kar na debelo. Škoda je zelo velika. Policija preiskave še ni zaključila. Na nož se je nasadil v nedeljo llletni delavčev sinček Ivan Hribar s Prevoj pri Lukovici. Otroci so se igrali, neki deček pa je držal v roki odprt nož, na katerega se je Ivanček tako nabodel, da ima črevo štirikrat prerezano. Oddali so ga v ljubljansko bolnišnico. Samomor mlade služkinje. V soboto zvečer se je zastrupila v Ljubljani službujoča 251etna služkinja Alojzija Bartol iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Reva je umrla v bolnišnici. Velika tatvina sadja. Trgovec Križ Oton iz Sejanc je nedavno izdražbal na državni cesti Maribor—Ptuj obcestne jablane, ki so letos izredno dobro obrodile. Kljub temu, da je postavil čuvaja, so drevje neznani prijatelji sadja otresli ter odnesli nad 1000 kg jabolk. G. Križ trpi občutno škodo. Orožniki so tatove že izsledili in jih tudi ovadili sodišču. Izredno velik jurček. Znan ljubitelj narave g. Kek, brivec na Vrhniki, je našel te dni na Rebrih pod Planino, kjer je postavilo pretekli teden Olepševalno društvo vrhniško 17 m visok razgledni stolp, izredno lepega " jurčka, ki je tehtal osnažen 1 kg 230 gramov. Jurček — pa to je bil že pravi jur — je bil popolnoma zdrav. Vlomi v Novem mestu. V soboto ponoči so neznani vlomilci obiskali pisarno odvetnika dr. Globevnika in odnesli iz blagajne 10.000 Din in precej zlatnine. Nekaj dni prej pa so vlomili v stanovanje gostilničarja Windischerja. Vlomi, ki so jih doživeli zadnje čase v Novem mestu in v okolici, opravičujejo sum, da so na delu domačini, ki razmere prav dobro poznajo. 501etnica srbskih železnic. Te dni poteka 50 let, odkar so začeli s prometom na prvi železnici, ki so jo zgradili v Srbiji pred vojno. To je proga Beograd—Niš, ki je dolga 234 km. Promet so otvorili 3 septembra 1. 1884. Polagoma so priključili na to glavno progo še več stranskih prog. Po slovenskem ozemlju pa je začela prva obratovati proga Celje—Gradec kot del južne železnice. To progo so otvorili leta 1847. Angleški obisk v Splitu. Te dni je priplula v Split velika angleška vojna ladja »Queen Eli-sabett« (kraljica Elizabeta) z admiralom Fisher-jem. Admirala so sprejeli in pozdravili zastopniki naših oblasti. Prvi kostanj se je pojavil na ljubljanskem trgu pretekli teden. Prodajali so ga po 6 Din kilogram. 12.810 dnevnikov izhaja na svetu. Največ jih seveda izhaja v Evropi, namreč 8360, v Ameriki 2160, v Aziji 1647, v Avstraliji 200, v Afriki pa 213. Najstarejši list na svetu izhaja na Kitajskem. Za 15 služb — 1500 prosilcev. V Brnu (na Moravskem) je mestna občina razpisala 15 služb pri občinski upravi. Za teh 15 uradniških mest se je priglasilo 1500 prosilcev z visokošolsko izobrazbo! Modne bedarije. Elegantne Parižanke so si nekaj časa barvale svoje nohte z barvo obleke. Sedaj pa si jih barvajo v barvah mavrice: en prst rdeče, drugi zeleno itd. Kakor je videti, te ženske ne delajo nič. Vojaško šolo za letalke so otvorili v Orlu pri Moskvi. V šolo so sprejeli 42 gojenk, ki se bodo izurile v letalstvu in v metanju težkih bomb. Krajevne zastopnike IŽf® zavarovalnica proti proviziji in BJ%C mesečni plači. — Ponudbe na upravo lista pod ^Zaslužek". Največji jez na svetu Največji jez na svetu grade v Zedinjenih državah. Zajeziti in uravnati hočejo namreč reko Colorado, ki je delala doslej zlasti ob povodnjih, po vsem ozemlju, kjer teče, velikansko škodo. Z delom so pričeli že 1. 1931. Jez bo narejen tako, da bo zadrževal vodo do 184 km daleč nad jezom; tu bo potem veliko jezero, kjer se bo voda lahko čistila. Blato in kamenje, ki ga vali reka s seboj, bo obležalo v jezeru, iz jezera pa bo preko jezu tekla čista voda, ki bo porabna tudi za vodovode. Jez grade iz železobetona. Betona bodo porabili 3 milijone kubičnih metrov ali 7 milijonov ton. Za beton bodo porabili 30 milijonov vreč cementa po 50 kg. Jekla pa bodo zazidali 97.000 ton; za prevoz jekla je potrebno 4850 vagonov po 20 ton. Temelji jezu bodo široki 204 metre, na vrhu pa bo jez še vedno 15 metrov širok. Vodni padec pa bodo izkoristili za proizvajanje elektrike. Celo ob največji suši bodo dajale elektrarne do 600.000 konjskih sil, ob deževju pa do 2 milijona. Stroški za to velikansko zgradbo so preračunani na 8 milijard dinarjev. Jez bo dograjen 1. 1937. in se bo po natančnih računih prav dobro obrestoval, ker bodo samo elektrarne zaslužile v nekaj letih nekaj sto milijonov dolarjev. Dobiček pa, ki ga bo imela cela pokrajina od regulirane reke, se pa sploh ne da izraziti v številkah. Trgovina propada Dne 6. t. m. je imel trgovski odsek ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo svojo sejo, na kateri je poročal dr. Pless o položaju naše trgovine. Povedal je med drugim, da je začelo število obratov padati že leta 1932., ko je bilo 443 odjav več kot prijav, 1. 1933. pa se je število trgovskih obratov zmanjšalo že za 1260! Kaže pa, da se bo to padanje 1. 1934. še nadaljevalo. Od 1. 1932. dalje pa do danes je prenehalo poslovati 2365 tvrdk. To poročilo jasno kaže, kako močno je naša trgovina odvisna od kmetov, kajti prav takrat, ko je začelo padati število trgovin in obrti, je bila kriza kmetijstva že občutna. Ce bi bili mogli kmetje spravljati svoje pridelke za dobro ceno v denar, bi bili tudi kupovali, kar potrebujejo, ker pa niso imeli denarja, niso mogli kupovati in zato je moral prenehati z obratom trgovec za trgovcem in obrtnik za obrtnikom. Razmerje med Avstrijo in Jugoslavijo Razmerje med Avstrijo in našo državo, ki je bilo prav dobro vse dotlej, dokler niso po znanem hitlerjevskem »puču« začeli begati v Jugoslavijo avstrijski hitlerjevci, se obeta zopet popraviti. Gostoljubni sprejem avstrijskih beguncev v naši državi namreč raznim našim nasprotnikom ni bil všeč in so dolžili naše oblasti nepravilnega obnašanja napram Avstriji. To neopravičeno hujskanje je dalo avstrijski vladi tudi povod za otežkočenje našega obmejnega prometa. Na sestanku med našim ministrom za zunanje zadeve Jevtičem in avstrijskim konclerjem Schuschnigom v Ženevi pa so se vse te stvari pojasnile in razčistile tako, da bosta obe državi druga drugi dovolili še večje trgovinske ugodnosti kakor doslej. Pred sodiščem Sodnik: Maks, ali se čutite krivega, kar vam očita obtožnica, da ste tekom počitnic na Dolenjskem obljubili zakon vsem petim prisotnim toženkam? Maks: Gospod sodnik, oprostite mi, sem pač siromašen mestni študent in kot tak veste, da nisem ponudb, ki so mi bile stavljene od prisotnih toženk, odklanjal. Sodnik: Maks, povejte mi pošteno, kako bi vi razsodili to mučno zadevo na mojem mestu, da bi bilo toženkam in pravici zadoščeno? Maks: Gospod sodnik: jaz bi predlagal na kratko turško žrebanje na ta način, da bi mi za kazen ostala pred menoj stoječa Francka. To sodu Huda nesreča v Plovdivu. V poslopju gimnazije v Plovdivu se je 17. t. m. med govorom ravnatelja v veliki dvorani vdrl strop. Ravnatelj in navzočni profesorji in dijaki so popadali 4 metre globoko. Mnogo oseb je bilo lahko ra-rijenih, nekaj pa so jih prepeljali v bolnišnico. Okoli 100 hiš je zgorelo te dni v vasi Sino-poli v južni Italiji. Največje jezero na svetu je Bajkalsko jezero v Sibiriji. To jezero imenujejo domačini tudi »sveto jezero«. Globoko je do 1520 metrov, njegova voda pa je silno čista in prozorna. Samo gotico, t. j. znane nemške oglate črke, bodo smeli poslej rabiti v Nemčiji v poštnem prometu. Latinske črke bodo dovoljene le, če gre pismo v inozemstvo. 17 Rimov. Ime »Rim« nosi na svtu 17 mest. Samo v Zedinjenih državah je 9 Rimov, v južni Ameriki pa 3. Pet Rimov pa je v Aziji in v Avstraliji. Ponesrečena stavka. Velika stavka tekstilnih delavcev v Zedinjenih državah, kjer je stavkalo nad 1 milijon delavcev, se je ponesrečila. Večina tovarn je sprejela v delo brezposelne delavce. Ugodno priliko pa so spretno izkoristili Japonci, ki so celo deželo preplavili z izdelki iz umetne svile. Veliko mednarodno razstavo bodo priredili leta 1937. v Parizu. Radio v Angliji. V Angliji je bilo letos koncem avgusta 6,428.000 poslušalcev radija. Decimalni sistem na Kitajskem. Prosvetni minister na Kitajskem je prepovedal rabo angleškega sistema za mere in ukazal rabiti povsod decimalni (meterski) sistem. Proti radioaparatom v avtomobilih. Policijski ravnatelj v Newyorku je prepovedal radio-aparate v avtomobilih. Neki šofer je namreč preveč zvesto poslušal veselo poskočnico, pri tem pa povozil nekega pešca. Strupeno pojedino so imeli v Los Angelesu v Zedinjenih državah bojevniki iz svetovne vojne. Pojedine se je udeležilo okoli 2000 oseb, 350 pa jih je takoj po pojedini pokazalo znake zastrupljenja, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Težki časi za pravnike na Češkem. Na Češkem so sklenili, da bodo vpisovali v imenik kandidatov za odvetnike samo one pravnike, ki so napravili izpite s »prav dobrim« uspehom. Kdor je dobil samo »dobro« ali »zadostno«, lahko nosi doktorski naslov, odvetnik pa ne bo mogel več postati. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica IL 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavl: »Kmetski dom" Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez »dpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam tu*di brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127* in od 3--47» 'e ob sobotah in dnevih pred prazniki od ^ _ Podražnicn KAM N1K — MJMMB0R Stanje vlog: Oin 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000"—. 5323534823235353232323532353485323235300534853535353480000534802005353232323232323482353234848482348235301010100000100022301535323010002015348230053484800015348012302534823025323530201000002015348022353530253 ■ / ni dobitki 2%\ vojne škode Službena Jista 15. žrebanja obveznic loterijske dvainpolodstotne državne rente za vojno škodo, izžrebanih 1., oziroma 7. sept. 1934: 5081 31 1>73 3.000 3.000 723 5846 556 5.000 ■20.000 3.000 5849 10» _ 3.000 5860 499 3.000 5898 469 3.000 5954 228 3.000 5967 f 271 3.000 , 6028 276 3.000 i II 165 3.000 6238 6264 8 20.000 377 3.000 i 6282 558 3.000 6294 835 3.000 : 6421 / 73 5.000 6459 402 3.000 706 ; - 3.000 207 5.000 568 3.000 ; 6568 6580 6609 6694 436 5.000 6744 476 3,000 «772 1 3.000 t fioifi ooi o nrm 6816 6899 6953 7010 7055 7138 7166 7212 981 186 917 767 366 719 931 714 3.000 3.000 5.000 3.000 3.000 3.000 5.000 3.000 i' CM'1 7268 607 3.000 7325 960 3.000 7336 930 5.000 7344 761 3.000 7373 170 3.000 7431 339 20.000 7463 733 50.000 7506 137 5.000 7525 34 3.000 7603 605 3.000 7620 208 5.000 7668 578 5.000 7681 409 3.000 7790 122 20.000 7806 170 20.000 7822 772 ' 3.000 7894 593 3.000 7896 286 3.000 7958 183 3.000 8038 27 3.000 8134 90 3.000 8166 985 3.000 8297 851 50.000 8345 880 5.000 8450 580 5 000 8513 979 3.000 8541 698 3.000 8561 919 50.000 8646 483 20.000 8692 658 3.600 8706 884 3.000 8740 835 3.000 8799 920 5.000 8911 553 3.000 8937 910 5.000 8992 »74 5.000 9183 169 3.000 9222 901 3.000 9235 971 5.000 9291 289 20.000 9372 922 3.000 5015 608 5.000 5074 230 3.000 5082 979 5.000 5114 140 3.000 5200 985 5.000 5266 761 5,000 .. 5339 46 3.000 7277 702 3.000 5396 864 3.000 7334 23 3.000 5436 178 5.000 7341 108 20.000 5537 979 5.000 7368 89 3.000 5551 777 3.000 7402 991 3.000 5645 2 100.000 7432 977 3.000 5680 208 50.000 7465 880 3.000 5698 648 5.000 7507 692 5.000 5722 " 618 5.000 7528 207 200.000 5738 302 3.000 7610 657 20.000 5818 336 3.000 7664 5 5.000 5827 102 3.000 7680 829 . 5.000 . 5847 503 100.000 7771 578 3.000 5849 315 5.000 7804 999 3.000 5867 362 5.000 7819 258 5.000 5936 465 3.000 7836 582 5.000 5958 208 3.000 7895 67 3.000 6002 689 3.000 7954 725 3.000 6046 639 5.000 7974 855 3.000 6199 434 3.000 8127 173 3.000 6249 125 5.000 8149 895 5.000 6264 754 5.000 8167 495 3.000 6293 733 3.000 8313 494 3,000 6417 654 3.000 8406 176 3.000 6442 236 3.000 8489 642 3.000 6516 810 3.000 8540 865 5.000 6574 156 3.000 8553 147 20.000 6608 397 5.000 8590 945 5.000 6686 180 3.000 8691 136 5.060 6736 405 3.000 8700 364 5.000 6755 821 prima<. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8-— dinarjev. . ,, , - . SV. i ! TTT TTT" TISKOVINE vseh vrsl: trgovske, uradne,rek/a m-TST n e, čas(rf)ise\ knjige, večban milicir hiivrt in nfrranif ^pnmUisk hitre in pečeni! TISKARNA MERKUR L1U a L) ANA,GREGORČIČEVA^ 23 %125-52^Mecjtain :7iskamal1hrkuv. Gradbenim podjetnikom Knietijska zadruga, r. z. z o. z. v Črnomlju razpisuje oddajo prevzema in izvršitve zidarskih in krovnih del pri gradnji novega zadružnega doma v Črnomlju. Pojasnila daje: KMETIJSKA ZADRUGA v Črnomlju reg. zadr. z omejeno zavezo r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 Telefon interurban 25-06 (v lastni hiii) Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšeničili zdrob, pšeblčno moko, rženo moko, ajdovo mokto, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruino krmilno ipoko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „Uovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. i Jmlt jtCfJ.i I T!>'M Ozimne na težjih tleh, gnojite z ;>.. i ■( Nitrofosom; na lažjih tleh pa z •Ruše. I KrV