V izobrazbi in organiza- c Di je moč in bodočnost. 408 Park Street NO. 43. ŠT. 43. OFFICI \t n r> iHE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin UR4Tvvr GAN ° F THE S0UTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. ° r ^SILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. MILWAUKEE,WIS., OCTOBER 27, 1916 — 27. OKTOBRA 1916 (Nadaljevanje) V zadnji številki “Slovenije” smo v članku: Delavstvo in dra g-inja pokazali, da je sedanja dra ginja zaradi SVo je ostrosti in splošnosti postala vsakdanje vprašanje ne samo delavstva temveč tudi trgovcev in ostale¬ ga srednjega stanu. Dalje smo pokazali na dejstvo, da je prišel za delavskim razredom tudi sred nji na kapitalistično natezalnico, čeravno se je do pred kratkim Ču til popolnoma varnega pred brez¬ obzirnim izkoriščevanjem trus- tov in velepodjetnikov. Moč trustov in njim sorod¬ nih ustanov je danes v Združe¬ nih državah tolika, da drži cel sto-miljonski narod v svojih je¬ klenih krempljih. Torej lahko re¬ čemo, da je brezmejna. Posledica te vse obsežne moči je to, da plačujemo danes meso po 25 centov funt, dočim smo ga pred nekaj leti plačevali po 15 centov in še ceneje; da plačuje¬ mo moko po $9.00 sod, dočim je bila pred par leti še enkrat cene- ja; da plačujemo premog trde kakovosti po $9.20, dočim smo ga pred par leti plačevali za mno¬ go odstotkov ceneje,'itd.; skoro ni ene iivljim^daL4iotr£hščiua^.za. katero bi ne bili danes prisiljeni plačevati skrajno pretirano in ne opravičeno ceno, dočim smo jo do bivali do pred kratkim za od ene tretjine do nad polovice ceneje. Radi pripoznamo, da so se mora¬ le vsled evropske vojne nekatere stvari nekoliko podražiti, toda dnami mogotci so v svoji nena¬ sitnosti izrabili sedanji nesrečni vojni položaj ter natirali cene vsem potrebščinam do obupne višine. Toda kdor misli, da bo dragin¬ ja ostala na sedanji višini, ta sam sebe vara; kajti neprestano se nam obeta, da bo moka kmalu po $10.00 sod, da bo premog po $10 tona, da se bo podražilo to, in da se bo podražilo ono; torej še višje in višje! Le tirajte, saj si kopate grob s svojo nenasitnostjo .'Kolikor bolj boste pritiskali, toliko prej bos¬ te pritirali do konca, do svoje smrti, do spremembe! Kolikor hujši je pritisk, toliko hujši in splošnješi je odpor izkoriščanih masIToliko prej bo ljudstvo spre gledalo ter zahtevalo od svojih vlad, da prevzame v svojo oskr¬ bo proizvajalna in prometna sredstva ter naravne zaklade, ter da ista upravlja, obratuje in izrablja. Najboljši vzgled za to nam je naša pošta, katero vodi in upravlja vlada Zdr. držav in ki je ena najvspešnejših javnih naprav, kar jih imamo in zraven tega še jako poceni, čeravno so vsi uslužbenci razmeroma proti tujim poštam dobro plačani. Drug tak primer nam je tudi naš milauški mestni vodovod. Kljub temu, da je voda neverjetno po¬ ceni in kljub dobri plači usluž¬ bencev, ima mesto še vseeno lepo štvilo tisočakov čistga dobička od svojega vodovoda. Nasproti temu pa poglejmo na one vodo¬ vode, ki so last privatnih lastni¬ kov in videli bomo, da je cena vo¬ de najmanj za polovico višja od one mestnih vodovodov! Od kod razlika? Razlika prihaja od tod, ker so zvezine, državne, mestne in druge od ljudstva lastovane a ~ ' ~- :--- _j_er as second - class matter December 22, 1915, at the post office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” naprave obratovane za dobrobit splošnosti, dočim so privatna podjetja.akoravno v službi sploš¬ nosti, obratovana za profit last¬ nikov in splošnost ne pride nič več v poštev, kakor ravno toliko, kolikor je absolutno potrebno. Pomislimo sedaj na slučaj, če bi naše vlade lastovale elektrar¬ ne, plinarne, železnice, rudnike itd. kakor iste danes lastujejo pošte in vodovode, tedaj bi bile cene elektrike,plina ali gasa, pre¬ moga itd. razmeroma tako ne¬ znatne, kakor so danes neznatne cene naše vode in naše pošte. In ako bi bilo isto tudi z našo oble¬ ko in drugimi živi jenskimi po¬ trebščinami, potem bi ne bilo draginjskega vprašanja. Držav¬ no, oziroma mestno lastovanje proizvajalnih in prometnih sred¬ stev ter izrabljivanje premogoko pov in drugih rudnikov pod vlad¬ nim nadzorstvom je toraj edina vspešna rešitev draginj skega vprašanja. Kolikor hujše bo draginja pri¬ tiskala in v tolikor večjem števi¬ lu bo ljudstvo spoznavalo, kje je ključ do pravega in trajnega za¬ varovanja zoper draginjo, toli¬ ko prej bo prišlo do tega, da bo¬ do vlade prisiljene prevzeti v svojo oskrbo naprave, kojih na¬ men je: pospeševanje ljudskega dobrobita. Na podlagi vsega, kar smo tu povedali, mora biti vsakomur ja¬ sno, da je v korist vseh onih ,ki hišo zadovoljni s sedanjo ceno moke, premoga, mesa in drugih potrebnih stvari, da pri prihod¬ njih volitvah glasujejo za kandi¬ date one stranke, ki stremi za tem, da pridejo proizvajalna in prometna sredstva ter izrabi j e- vanje naravnih zakladov pod po¬ polno kontrolo zveze države, o- kraja ali mesta. En glas oddan v ta namen, bo več zalegel kakor vse zabavljanje, vzdihovanje in drugo tako neplodno početje. To je nauk, ki ga nam daje sedanja draginja! -o- MATERE, POZOR! Pretečeni torek je bila otvor- jena nova otroška bolnica na Farevvell Ave in Brodford Street. Ta bolnišnica je bila ustanovlje¬ na 1. 1882 od Mrs. Čamp Stanley. Nahajala se je do sedaj na Pros- pect Ave. Ti prostori so postali premajhni in uprava je bila pri¬ siljena preskrbeti si večje po¬ slopje. V novi bolnišnici morejo dobiti revne matere brezplačno pomoč za svoje otroke. Ako ma¬ ti nima sredstev, naj gre v to bolnico v torek ali v petek in si¬ cer med 2:30 in 3:0 popoldne. Vodstvo te bolnice polaga ma¬ teram na srce, da naj iščejo ta¬ koj zdravniška pomoči za svoje¬ ga otroka in naj nikar ne čakajo, da bolezen zastari. V mnogih slu¬ čajih bi se dalo otroku z lahkoto pomagati, ako bi ga stariši pra¬ vočasno peljali k zdravniku. Ma¬ tere, bodite skrbne za zdravje svojih otrok! Isto je prvi pred¬ pogoj za vsak vspeh. človek ve, koliko je zdravje vredno šele po¬ tem, ko je enkrat izgubi! -o- Ravnateljstvo Northvvestem že¬ leznice je razpisalo $1000 nagra¬ de za onega, ki more dati kako pojasnilo o osebi ali osebah, ki so premaknile svič v bližini Mani- towoc-a, česar posledica je bila nesreča na osebnem brzovlaku, ki vozi med Ashlanrom in Chicago. Ob tej priliki sta bila ubita dva železničarja in nekaj potnikov je bilo ranjenih. UMOR AVSTRIJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Minulo soboto je bil ustreljeh na Dunaju avstrijski ministrski piedsednik grof Stuergkh.Ustre¬ lil ga je v hotelu Rissl & Schadu di. Friderik Adler, sin znanega delavskega voditelja, socialistič¬ nega državnega poslanca ter ii- rednika dunajskega socialistič¬ nega dnevnika “Die Arbeiter Zei- tung , dr. Viktor Adlerja. Grof Stueigkh je obedoval v krogu ne¬ katerih prijateljev, ko je vstopil morilec ob polu dveh ter se vse- del k drugi mizi, ne daleč od mi¬ nistrove. Okrog treh popoludne je vstal, planil v smeri namera¬ vane žrtve ter oddal tri strele. Prvi je zgrešil svoj cilj, druga dva pa sta zadela grofa v glavo, na kar se je slednji zgrudil na tla, ne da bi spregovoril eno samo be¬ sedo.Ministrov sogost baronAeu- lenthal je skočil proti napadalcu in glavni natakar ga je prijel od zadaj. Napadalec je izvil roko tei še oddal dva strela, pri čemer je bil ranjen baron Aehrenthal v nogo in tudi natakar je bil ne¬ koliko ranjen. Med tem so navzo¬ či častniki priskočili na pomoč z golimi sabljami ter hoteli napas¬ ti morilca,a ta jih je gentlemans¬ ko nagovoril ter jim povedal, da se ne namerava zoperstavljati aretaciji in povedal je tudi svo je >me. Nato so ga vprašali. zak.,j je to izvršil. Odgovoril jim je, da iz važnih vzrokov, katerih pa no¬ če povedati prej, kakor pri ob¬ ravnavi. Skoro vsi politični krogi v Av¬ striji in Nemčiji smatrajo Adler¬ jev čin za dejanje političnega fa¬ natika in nezadovoljneža. Tudi socijalistična stranka odklanja vsako zvezo z umorom ter istega obžaluje. Morilčev oče dr. Viktor Adler sam je par dni pred umo¬ rom v svojem listu obsojal agita¬ cijo svojega sina kot škodljivo socijalistični stranki in pogubno ljudskim interesom. Morilec sto¬ ji torej osamljen v vsem javnem mnenju. Sprva je jetnik odklanjal vsa¬ ko izjavo o tem, kaj ga je prigna¬ lo do tega žalostnega dejanja, a pozneje se je udal ter izjavil, da je ustrelil ministrskega predsed¬ nika zato, ker ni isti dopustil, da bi se sklical državni zbor in ker je bil znan kot velik nasprotnik vsake napredne politike. Razume se, da čina mladega dr. Adlerja ne more nihče javno o- dobravati. Tudi njegova, socija¬ listična stranka ga ne odobrava, ker ista hoče doseči preobrat v človeški družbi potom politične akcije in ne potom nasilja. Ona deluje na to, da bi delavno ljud¬ stvo spregledalo, kje je zanj re¬ šitev ter na podlagi tega spoznan ja poslalo v zakonodajne zastope take zastopnike, ki bodo sprejeli za spremembo potrebne zakone. Ako kateri član stranke dela dru¬ gače, dela proti principom stran¬ ke in zato stranka ne more biti odgovorna zanje,' kakor na pri¬ mer, katoliška cerkev ne more bi¬ ti odgovorna za dejanja onih svo¬ jih vernikov, ki ravnajo proti njenim določbam. V zagovor mladega Adlerja pa se more navesti n j egovo naziran- je o pravici in krivici. Mlad in ne¬ pokvarjen človek hoče slediti pra vici in svojemu prepričanju brez ozira na desno ali na levo, on ne pozna izjem, on ne pozna pred¬ sodkov, on ne pozna ovir. Vse kar stoji na poti do njihovih idealov, se mora odstraniti, mora izginiti, ZANIMIVE VESTI Marvel, Ala. — V tukajšnjem premogovniku Boden se je v ne¬ deljo dogodila eksplozija, ki je za htevala 18 človeških življenj za svojo žrtev. Rešilno moštvo je do pondeljka prineslo na površje 16 trupel ostalih dveh skoro gotovo ne bo mogoče dobiti. 6 izmed žr¬ tev je bilo črncev. Odveč bi bilo poudarjanje o žalostnih posledi¬ cah, ki jih pušča eksplozija za se¬ boj po rudarskih domovih. Pittsburg, Pa. — Cena mehke¬ ga premoga je dosegla višino od $4.20 tona. Ta cena je za $2.60 večja od navadne prejšnje cene, kar pomen j a podvojitev cene. Pa tudi po tej ceni ni bilo dosti pre¬ moga na razpolago na tukajš¬ njem premogovnem trgu, ker že¬ leznice ne morejo dati dovolj voz na razpolago premogovnim druž¬ bam ; dano število vozov zadostu¬ je samo za 4 ure dela na dan po premogokopih. Nekatera manjša podjetja so morala prenehati z delom začasno vsled pomanjkan¬ ja premoga. Minneapolis, Minn. — Kakor se kaže ne pozna draginja nobene meje in to ne samo pri eni stvari temveč pri vseh. Tako je tudi z moko. V začetku tekočega tedna se je moka podražila na tukajš¬ njem trgu od 20 do 50 centov sod (200 funtov). Moka najboJjše.ka- kovosti je v teku enega tedna po¬ skočila za 65 centov pri sodu. Pro daja se po $9.55 sod. Istočasno se poroča, da je pšenica najboljše vrste dosegla ceno $2 bušel. V sta rem kraju smo dejali: “Kdor ho¬ če iti na Dunaj, mora pustiti tre¬ buh zunaj”. Ako ne bo kmalu kon ca naraščanju draginje, bo nave¬ deni pregovor veljal tudi zaZdru- žene države. Včasih so bili samo socijalis¬ tični prohibicijski in drugi skraj¬ no radikalni govorniki nedobro¬ došli, preganjani od kapitalistov in njihovih privržencev, danes pa celo govorniki demokratske stranke niso povsod dobrodošli. V Green Bay, Wis., je hotel go¬ voriti demokratski kongresnik Konop na dvorišču The Conbined Locks Paper družbe ,a je bil z re¬ volverjem v roki odgnan, ko je hotel nagovoriti pri družbi zapos¬ lene delavce. S Konopom je bil tu di Burt Williams, demokratski kandidat za governerja. Obema se je to prav za malo zdelo; Se razume! ? Fresno, Californija. — V juž¬ ni Californiji sta bila dva močna potresna sunka v začetku tega tedna. Posebno hudo so ju čutili v okolici Backersfielda in v pe¬ če zlepa ne, pa na kak drug na¬ čin. Ekstremi te vrste ne pozna¬ jo nobenih ovir v ekstremnih slu¬ čajih. Ako pomislimo na dejstvo, da v Avstriji državni zbor še ni bil sklican od kar traja vojna, da se vlada v Avstriji sedaj skraj¬ no absolutistično in da je temu v prvi vrsti bil kriv grof Stuergkh kot ministrski predsednik, po¬ tem nam mora biti znana nejevo¬ lja in gnjev zlasti mlajših svobo¬ doljubnih elementov, kakršnega nam predstavlja mladi dr. Adlen “Če solnca ni, od kod to hre¬ penenje, ki po žilah nam kipi in vre, ki dvom in vse pomisleke za¬ tre, —” tako nekako označuje naš dični pesnik Zupančič ono ono neukrotljivo dobo v življenju mladine. trolejskem okrožju. Električne ži ce med Los Angelesom inBakers- fieldom so bile poškodovane in po staja v Tehachapi, last Santa Fe železnice, popolnoma razrušena. “Kako je lep vojaški stan!” Lep je, če ga človek od daleč gleda; toda biti v njem, pa je navadno vse kaj druzega. To velja zlasti za take razvajene Amerikance, kakor je bilo onih 60 rekrutov, pri bateriji B illinoiške poljske artilerije, katerim se ni dalo pre- zebovati v mrzli vojašnici v Fort Sheridan čez nedeljo in so jo za¬ to raje popihali v Chicago in si¬ cer brez dovoljenja. Vsled tega je bilo vseh 60 rekrutov aretiranih. Izgovarjajo se, da se zanje ni skr belo zoper mraz. — Koliko bi se jih neki ponovno prijavilo, ako bi jim bilo dano na prosto? — Najbrže noben! Dubuque, Iowa. — Josephine Simderhaft je z vrvjo zadavila svojo 85 let staro mater ter nato izvršila samomor na ta način, da je skočila v domači vodnjak, ki je bil 50 čevljev globok. Morilka in samomorilka je bila bolna na umu. Njen brat je bil prvi, ki je odkril ta zločin. » Whiteston, N. Y. Ustrelivši do smrti šerifa Paul Stier-a je 65 let ni Frank Taft dlje časa vspešno odbijal napad pomožnih šerifov. Toda končno ga je zadel strel e- nega izmed napadalcev ter ga ra¬ nil do smrti. Edvard Baller je odšel pred 20 leti iz malega mesteca Theresa, Wis. kot siromak, a ta teden se je vrnil kot bogataš, vreden skoro četrt milj ona dolarjev. Baller je našel svojo srečo v Montani, kjer lastuje 3700 akrov pašnikov. Se¬ boj je pripeljal cel vlak živine ter jo prodal v Chicago.Baller je star 46 let. — Ko bi časopisje poroča¬ lo tudi o onih, ki so šli iskat sre¬ če na zapad, a so našli propad na¬ mesto nje, pa bi zapad ne bil več tako vabljiv. New York — 14 letni David Linker je prižvižgal z dela kakor navadno ter hotel vstopiti v sta¬ novanje, kjer sta stanovala z ma¬ terjo. Toda vrata so bila zaklen¬ jena in ljubki materni glas se ni odzval na njegovo klicanje. Ko je končno prišel v svoje stanovanje, je našel na tleh z nožem in sekiro razmesarjeno svojo mater. Mati je držala v roki šop moških las, kar priča o hudem boju, ki ga je imela z morilcem. Česa vsega ne stori mladina, o tem nam priča početje naših raz¬ posajenih otročajev. Karakteris¬ tičen slučaj te vrste se je zgodil te dni v Chicagu, Ro je 9 letni FrankYoung smrtno nevarno ob¬ strelil Mariin Carson-a ter znat¬ no ranil David Dawns-a s puško. Joungov “gang” je imel boj s Carsonovim “gangom”. V tem bo ju so pričelii zmagovati Carso- novci in Young,uvidevši položaj, je odhitel domov po puško ter s prvim strelom podrl na tla vodi¬ telja svojih nasprotnikov in z drugim ranil njegovega adjutan¬ ta. Young je bil aretiran in se v ječi “veseli” svoje zmage. Dolar je povsod pripoznan vla¬ dar, še celo v ječi. Tako ve pove¬ dati tudi Fred E. Sterling, ki tr¬ di, da se v illinoiški državni ječi v Jolietu dogajajo prav “čedne” reči. Vsako soboto se po njegovi trditvi kupi v nekem jolietskem solunu 15 galonov rakije. Ta pi- Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci Phone Hanover 4187-R VOL. 2. LETO 2. jača je potem odnesena v kamno¬ lom in zakopana. Na tem pros¬ toru je vselej tudi pripravljen de nar zanjo. Ponoči se na tem mes¬ tu prikažejo “duhovi” ter odneso žganje v državno ječo, kjer jo prodajo jetnikom. To se baje do¬ gaja vsako sobo to. A to še ni vse! Oni “gospodje” jetniki, ki imajo kaj okrogljega in se hočejo neko¬ liko prezračiti v svežem zraku zunaj ječe, si ta sprehod prav ahko privoščijo.Za te so preskrb¬ ljeni avtomobili, ki jih popeljejo v bližnje mesto Lockport, seveda v spremstvu čuvaja. Tu si lahko privoščijo vse sladkosti sveta in prav lahko pozabijo na svoj ža¬ losten položaj. Ti gospodje iz Jo- lieta obiskujejo celo zloglasne hi¬ še ; sploh se ravnajo po geslu: pi¬ ti, ljubiti in peti — to se pravi živeti. Njihov raj traja od sobo¬ te večer do nedelje zvečer. Vse to se godi z vednostjo ravnatelja kaznilnice. Tožitelj pravi, da ima dovolj prič na razpolago; potem mora biti že nekaj resnice. — Ni čudno potem, da mnogi “višji” gospodje tako hladnokrvno spre¬ jemajo obsodbe v večletno ječo. Gotovo so že vnaprej informirani da se jim ni treba bati hudega. Pittsburg, Pa. — Od sedaj na¬ prej mora tukaj vsak policaj v uniformi salutirati ameriški za¬ stavi ,ako gre mimo njega v ka¬ kem sprevodu. Tako določuje službena knjiga, izdana od odbo¬ ra za javno -jakost- kateremu je policija podrejena. Cleveland, O. — V to državo je prišlo v zadnjih desetih mese¬ cih nad 20,000 črncev iz južnih držav. Od teh se je naselilo v na¬ šem mestu najmanj 2,500. To iz¬ seljevanje iz južnih držav je del onega izselniškega gibanja, ki se je pričelo v južnih državah pred enim letom in ki ima do sedaj za posledico, da so južne države na¬ še republike izgubile 50,000 črn¬ cev. — Voditelji strokovno orga¬ niziranih delavcev se boje, da bo¬ do črnci zaradi svoje kulturne za¬ ostalosti na kvar njihovim orga¬ nizacijam. Zvezine preiskave v Ohio in drugih državah pa kaže¬ jo, da je to priseljevanje črncev posledica načrtov za volilno ko¬ rupcijo. Baje so železniške druž¬ be odgovorne za to priseljevanje črncev. Brownsville, Tex. — Civilisti, ki so prišli iz mesta Matamoros, Mehika, pripovedujejo o “veli¬ kem” štrajku uslužbencev na tamkajšnji pocestni železnici, ki obstoje iz treh priganjačev mul in treh kondukterjev. Delodajal¬ ci se niso nič trudili, da bi porav¬ nali stavko, temveč so prav po mehiško naznanili, da bodo dali vse štrajkarje postreliti. Ta odredba je bila vzrok, da se je zlomila trdovratnost; štrajkarji so se vrnili na delo. Ako bi bilo po želji nekatei-ih naših deloda¬ jalcev, bi se tudi v Združenih dr¬ žavah s štrajkarji enako posto¬ palo. Stavkokaz in morilec Vaskas, ki je zabodel stavku j očega čev¬ ljarskega delavcaNovak-a v Chip peiva Falls, Wis, pravi, da ga bo rešil iz “trubla” Bog in njegov advokat. Izgovarja se na silobran Ako bo Bog kaj odločeval, tedaj boVaskas obžaloval svoje efijalt- stvo v \Vaupunu do smrti, ker propalice njegove vrste drugam ne spadajo. Ako vam je že naročnina na Slovenijo potekla, obnovite jo! SLOVENIJA “S L O V E N IJ A” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Mihvaukee, Wis. Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta.$'- 75 3 mesece. “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 408 Park St., Mihvaukee, \Vis. Subscription. One ... 6 months.$-.75 3 months . $-.40 Posamezna š tevilka 5 centov i-igofjJ ;' 1 47 DOBRI ČASI. živimo v dobrih časih; tako se govori in piše. Res je! Amerika še ni nikoli imela toliko denarja po svojih bankah, kakor ga ima sedaj; še nikoli ni imela toliko vknjiženega kredita, kakor sedaj Družbe razpisujejo neverjetno visoke dividende ena za drugo. 100 percentne dividende so v se danjih “dobrih časih” na dnev¬ nem redu, kar pomenja, da dobi¬ vajo lastniki delnic pri takih družbah več letnega dohodka, kakor so pa vložili vsega denar ja v podjetje. John D. Rockefeller-jeve pe¬ trolej ne delnice so se dvignile od $750 ena na $2,000 ter Rocke- feller-ja napravile biljonerja.Kje pa so njihove investicije v dru¬ gih podjetjih? Da, mi živimo v dobi prosperi- tete, toda vprašanje je, kdo ima od nje koristi? Ali morda delav¬ ci bogatijo od nje? — Zelo - zelo malo, ali pa celo nič, v mnogih slučajih pa postajajo še revne j- !. k, ' )r .o b-i. Dela je povsod od sedanje velike prosperitete, temveč samo mala peščica v pr¬ vi vrsti. Kadar kupite kos mesa, kadar kupite obleko, kadar kupite vre¬ čo moke, kadar kupite par čev¬ ljev, kadar plačate elektriko ali plin ali kupite galon petroleja, tedaj vselej plačate davek tej peščici denarnih knezov tam v Ne\v Yorku. Cela Amerika ji pla¬ čuje davek in ga ji bo plačevala, cela Amerika je odvisna od volje te peščice. Odločbi te peščice se mora ukloniti celih 98 miljonov prebivalcev v Združenih državah To je vzrok, da delavec v sploš¬ nem nima dosti ali nič od dobrih časov, od properitete. Ako hočejo delavci priti do spremembe, tedaj morajo izrazi¬ ti svojo željo na volilni dan na volišču in sicer na ta način, da oddajo svoj glas — svoje edino orožje zoper sedanje izkoriščan¬ je po trustih — za ono stranko, ki ima na programu podržavljen- je trustov, to je socijalistična. -o- MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tem napisom bode priobčevala Slovenija mnenja* kritike in dopise svojih čitateljev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren nam. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovanja* prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive vsebine ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, se no priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje ime in naslov* ki se ne priobči* ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIŠTVO. Sheboygan, Wis. Letošnja predsedniška kam¬ panja kristalizuje v jako čudnih in nepričakovanih oblikah. Vsak hip se prijavljajo novi izrastki v volilnem boju, katerih gospodje na prizadetih mestih niso,nič kaj veseli. Posebno težko stališče v tem boju ima republikanska stranka in sicer to, prvič, zaradi nenormalnih razmer sedanjega vojnega časa, drugič pa zaradi njenega predsedniškega kandida ta, Hughes-a. Republikanska stranka je poli¬ tična organizacija, kateri pripa- ekoiiko boljše, i dajo skoro vsi yoiekai<^,t»listi in ndar delavci po trustjani. Ti pri večini denarno nazadujejo, mes¬ to, da bi napredovali. — Kje je potem prosperiteta. Kontrakti za evropsko vojno so do sedaj prinesli Združenim državam nekoliko nad$3,500,000, 000. Ta svota je tako velikans¬ ka, da bi z njo napravili za en milj on družin, vsaki po eno hišo, vredno $3,500. Da, lahko bi jih zgradili — ako bi tega velikans¬ kega kupa ne bili deležni samo nekateri denarni mogotci; delav¬ ci pa si morejo danes ravno ta¬ ko malo graditi svoje lastne do¬ move, kakor so jih mogli pred desetimi leti. Danes stanuje celo več oružin v beznici podobnih stanovanjih, kakor jih je živelo pred desetimi leti. Položaj ame¬ riškega delavstva je v splošnem danes mnogo na slabšem, nego je bil pred desetimi leti kljub se¬ danji toliko opevani prosperiteti, kakršne Amerika še ne pomni. To pomenja, da postajajo boga¬ tini z vsakim dnem bogatejši, de¬ lavci pa z vsakim dnem revnejši. Kako je to mogoče? Mogoče je \sled tega, ker samo 2 odstotka našega prebivalstva lastuje ce¬ lih 65 odstotkov vsega, kar je v Združenih državah, a temu na¬ sproti lastuje celih 65 odstotkov samo 2 odstotka Združenih dr¬ žav, ostalih 33 odstotkov narod¬ nega bogatstva je lastovanih od ostanka prebivalstva. V števil¬ kah se to pravi sledeče: Vred¬ nost Združenih držav (zemlje, poslopij, železnic, zlata, srebra i’. t. d.) se ceni na okrog 200 mil- jard ali 200,000 miljonov dolar¬ jev ali $200,000,000,0000. Od te¬ ga ogromnega bogatstva pripa¬ da na 2 miljona prebivalcev celih 65 odstotkov narodnega bogats¬ tva,to je $130 miljard ali 130,000 miljonov dolarjev. Temu naspro¬ ti lastuje 65 miljonov prebival¬ cev samo 4 miljarde ali 4,000 mi¬ lijonov dolarjev; ostalih 66 mi¬ ljard bogatstva pripada na osta¬ lih 33 miljonov prebivalcev. Dej¬ stvo torej, da je velika večina narodnega bogatstva v oblasti male peščice ljudi, je vzrok, da delavstvo nima posebne koristi sočake in sto tisočake za volilni boj svoje stranke, na podlagi če¬ sar se lahko razume, da upliv teh denarnih mogočnežev v stranki ni majhen. In ker so interesi teh bogatašev v najtesnejši zvezi z ogromnimi profiti, ki jih donaša Ameriki evropska vojna, zato je docela naravno, da ne bodo do¬ pustili, da bi njihova stranka z resnostjo sprejela v svoj pro¬ gram kaj takega, kar bi utegnilo hoditi navzkriž z njihovimi fi¬ nančnimi interesi. Od njihove stranke prebivalstvo Zdr. držav torej ne more pričakovati, da bi omejila izvoz živil, municije in drugih predmetov, ker bi to priš¬ lo navzkriž z profiti onih, ki pla¬ čujejo račune za njim volilni boj. To je jasno, kakor beli dan. Do tukaj gre republikanski stranki vse lepo gladko in zado¬ voljivo. Toda za zmago stranke je treba glasov in sicer lepo šte¬ vilo miljonov glasov. Tukaj pa se začenjajo težave za republikance kar ena za drugo. Kako dobiti zadostno število glasov, to je vprašanje, ki raz- ourja republikanske politike. Do zadnjih predsedniških volitev jim je šlo gladko in so zmagovali nekaj časa brez posebnih težav; a pri zadnjih volitvah jim je zme šal štreno Roosvelt s tem, da je ustanovil progresivno stranko in tako razdvojil republikanske vo- lilce, kar je potem omogočilo zmago demokratov z Wilsonom na čelu. Letos so se Roosvelta znebili. Pridobili so ga za to, da agitira zanje. Seveda, lahko ni šlo in za¬ stonj tudi ni bilo, ker tak mož kakor je Roosvelt ni na prodaj za par grošev ali za lepo besedo. Eno težkočo so torej republikan¬ ci premagali, a sedaj pride na vrs to Wilson kot demokratski pred¬ sedniški kandidat. Wilson in njegova stranka i- mata za seboj rekord štiriletne¬ ga vladanja. Ta rekord s pravega delavskega stilišča ni nič poseb¬ no velikega in hvalevrednega, vendar pa je za 50 odstotkov bolj ši od republikanskih, zlasti še, a- ko se pošteva težavno stališče, ki ga je imel Wilson v mnogih slu¬ čajih. Najboljše spričevalo pa da¬ je Wilsonu to, da ni zapletel Zdru Ženih držav v vojno, čeravno je bilo dovolj skušnjav zato. K te¬ mu pride še osemurna postava za železničarje in še par drugih važ¬ nejših postav v prid delavnega ljudstva. Vse to daje Wilsonu ko¬ likor toliko dobro priporočilo, če¬ ravno ga republikanci kritizirajo brez usmiljenja in devajo njego¬ ve vspehe v nič. Toda vse to kri¬ tiziranje rodi ravno obraten vspeh, kakor sedaj izgleda in Wil son ima vsak dan več zagovor¬ nikov. Nadaljna težava za republikans¬ ko stranko je njen predsedniški kandidat Hughes sam. Oni, ki so ga imenovali za kandidata, so mi slili, da bo že njegova osebnost vlekla volilce nase ter jih navdu¬ šila za njegovo izvolitev, a v tem so se temeljito varali. Hughes-a dosedanja agitacijska govorniš¬ ka tura po Zdr. državah ni vzbu¬ dila veliko navdušenja za repu¬ blikance, a za Hughes-a samega pa še toliko ne, kar pomenja za njegove sponsorje veliko razoča¬ ranje. Da je republikanska stranka v skrbeh za glasove, je pokazala že ob času svoje konvencije, ko se je izrekla za žensko volilno pra¬ vico. Ta izjava je imela biti poli- man papir, na katerem bodo ob¬ tičali ženski glasovi onih držav, kjer že vlada splošna ženska vo¬ lilna pravica. Tudi ta skim ne o- beta mnogo. V svojem obupnem strahu pred porazom pri volitvah na 7. no¬ vembra, je pričela republikanska stranka snubiti nemške volilce. Wilsona slika kot nasprotnika Nemčije —(istočasno ga pa pri ne-Nemcih kritizira, da ni bil do¬ volj strog z Nemčijo) — ter po¬ življa vse ameriške nemške volil¬ ce na neizprosen boj proti Wilso- nu. Po vseh državah, kjer je kaj več Nemcev, sklicuje rep. stran¬ ka vse uplivne Nemce na posve¬ tovanje in plačuje njihove stroš¬ ke, kar nik: kor ni majhna stvar. Tu za primer naj navedem pre- avo pisma, katero je bilo posla¬ no na katoliške duhovnike v Wis- consinu od Will. R! McDonald-a, tajnika narodnega odbora za re¬ publikansko kampanjo: “Dragi častiti oče: — Zaradi važnosti predsedniškega volilne¬ ga boja si Vas dovoljujem vpra¬ šati, če bi bili dovolj dobri, da bi sprejeli povabilo in prišli v Mil- waukee v sredo 25. okt. ter pri¬ sostvovali seji, vršeči se vRepub- lican house ob 10 uri dop. Mi se zavedamo ,da vam bo težko napraviti tako potovanje zaradi Vaših dolžnosti in ako bi ne bilo zaradi skrajne važnosti te zadeve bi Vas ne prosili, da pri¬ dete. — Ameriška neodvisna kon ferenca se zaveda, da Vam je tre¬ ba poznati resnično situacijo in ker se ista (konferenca) zaveda, da je položaj kritičen, Vas nujno poživlja, da doprinesete to žrtev ter pridete. Za slučaj, da bi bili zadržani, ste naprošeni, da pošlje te kakega namestnika.Stroški te¬ ga potovanja Vam bodo plačani, kajti mi mislimo, da je žrtvovan¬ je Vašega časa vse, za kar sme¬ mo prositi.” ‘Glavni namen tega sestanka bo odstranitev vsakega dvoma,ki bi utegnil obstojati o tem, naj-li vsi pravi Amerikanci volijo za Charles E. Hughes-a. —Zelo uda- ni Will R. MacDonald.” Slično pismo je bilo poslano tudi na nemške protestantovske pastorje ter na predsednike nem¬ ških katoliških društev. V pismu na te zadnje se tudi naznanja, da se bo na tem sestanku prebrala verodostojna izjava o Hughes¬ ovem stališču z ozirom na Nemči- jo.Dalje se Hughes-a slika za pri¬ jatelja Nemčije itd. Samo po sebi se razume, da prejemnike teh pisem ne zadene nobena krivda. To sem navedel samo zato, da rojaki sprevidijo, kako podlo barantajo nekatere stranke z volilci ter da čitatelj i na podlagi tega sprevidijo potreb no, da se sami prepričajo, katera stranka bo zanje najboljša in da potem za isto oddajo svoj glas. Vsak volilec mora oddati svoj glas iz prepričanja, ne pa kar tja PRAVCATA ODKRITOSRČNOST Da se dokaže trditev čudovitega delovanja, podvzamejo izdeloval¬ ci BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA nenavadno metodo. DOKAZ DOBREGA DELOVANJA SE RAZVIDI IZ PISEM. časopis pregleduje zahvalna pisma ter potrjuje resnico dobrega delovanja proizvodov po prečitanju zahvalnih izrazov od onih, ki rabijo. Skozi dve leti so izdelovalci BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA pisali čitateljem teh časopisov o čudovitem delovanju, ki so ga skusili oni, ki so ra¬ bili ta povsem naravni proizvod. Toliko ljudi je že bilo ogoljufanih po raznih ničvrednih ponaredbah, da je bilo početkoma zelo težko prepričati narod, da obstoji ta čaj iz samih zemeljskih sadov, kot zelišč, cvetja semen, korenin, jagod, biljk itd., prav iz vsega onega, kar zahteva človeški sistem. Bolgarski Krvni Čaj je staro zdravilo, špopolnjeno in znanstveno po njegovi uporabi skozi več kot tisoč let. Jemlje se ga vročega, predno greste k počitku, na do¬ ber starinski način, sok surovih tvarin prodre skozi vaš sistem, ojači vsak or¬ gan v telesu ter odstrani telesne strupe. S tem se prepreča pokvarjenost v črevah in zajedno tudi prerano starost. Rabilci Bolgarskega Krvnega čaja so se poprijeli važnega sistema. Po dveletni skušnji so prepričani, da je notranja kopelj po enkrat ali dvakrat v tednu potrebna in oni so tudi uverjeni, da z uživanjem hrane so prezaposljeni notranji organi. Oni ^amorejo tudi razumeti, zakaj je ta čaj sestavljen iz samih čistih biljk itd., znanih radi svoje povsem zdravilne narave, ki se ga uživa naravnim potom, brez alkohola ali drugih škodljivih mineralnih zdra¬ vil. Bil je pronajden za svrhe, katere omenjamo. Zadnji dve leti je naš posel neizrečeno narastel. čaj se razpošilja na vse strani sveta. Pisma dobimo od onih, ki ga rabijo in pišejo o raznih slučajih ozdravljenja kot pri kostobolu, živčnih boleznih, utrujenosti, živčnih in diu- gih glavobolih, izgubi teka, vrtoglavici, neredu v črevesju, boleznih v jetrah, ledicah, želodcu in mehurju; vsi izražajo svoje zahvale za ozdravljenje in za novo najdeno zdravje. To s o prostovoljno pisana pisma. Na tisoče in tisoče jih je, a jih je pre¬ več, da bi vse objavili. Mi smo se odločili, da prepustimo poedincem, da preiš¬ čejo in g. Charles F. Eichardt iz Lehigh Ave, v Pittsburg, Pa. je že napravil izjavo o pronašlih pismenih izjavah. No, in on je bil poedinec. Mi smo pa poskusili najti osebo, katere ime bi vas takoj prepričalo. Nazadnje smo izvedeli, da je časopis National Labor Tribune, ki je že petdeset let list delavskega stanu, pričel pravo gonjo proti nezanasljivim pa¬ tentnim zdravilom. Ako nam je mogoče pridobiti urednika tega časopisa, ki bi preizkusil naše zdravilo, bi ljudje ti nepristranski priči gotovo verovali. Mi smo jim takoj dovolili, da pregledajo velko število zahvalnih pisem. Kaj je bila posledica? Oni so takoj pregledali naš laboratorij ter dognali, da je vse živa resnica, kar pravimo mi; da pride 14 primesi Bolgarskega Krvne ga čaja večjidel iz zunanjih luk in da se ž njimi postopa na znanstveni na¬ čin. še več, celo priznalno izjavo zamoremo imeti. Z veseljem priobčimo sle¬ deče pismo, katero bo prepričalo vsakega pametnega človeka, da je Bolgarski Krvni čaj vreden, da se ga poskusi. NATIONAL LABOR TRIBUNE Pittsburg, Pa.. 1. septemb’ - ? 1916 Marvel Products Company, ... 316 Liberty Ave., Pittsburg, Pa. Gospodje: — Kakor Vam je poznano, jo National Labor Tibun skoro 50 let pripoznarii službeni list delavskega razreda In noče dopustiti goljufij* Mi smo vodili kamapanje in razkrili krinke -sz patent zdravil, ki so »setm- vala alkohol, ki zadržuje prebavo, kakor tudi smo razkrinkali razne kompani- je, katere so plačale visoke vsote denarja za izjave. Iz naših stopcev smo od¬ stranili vsa sleparska patent zdravila. Vaš oglas sprejmemo, ker se Vaš Bolgarski Krvni čaj sestoji iz bijjk popolnoma raznih vrst in zahvalna pisma dokazujejo, da Vaš proizvod ko¬ risti odjemalcem. častitamo Vam na vašem vspehu in povzdigi trgovine in veseli nas, da je National Tribune pripomogla k Vašemu vspehu. Z velespoštovanjem NATIONAL LABOR TRIBUNE J. H. Vitchestain, predsednik-urednik. JOHN RAUNIKAR GOSTILNA 358 REED STREET Sveže pivo Edelweiss Dobro domače vino. Izvrstna posrežba Uljudno se priporočam Slo¬ vencem in Hrvatom, da me obiščejo v mojih prostorih, kjer sem Vam vedno na raz¬ polago. Bratom Slovencem in Hrvatom priporočam svojo BRIVNICO z dobrim in točnim delom. Pridite in prepričajte se ! S. FABIJAN čie 5124 Vi National Ave., West Allis. 1 CAMER & MASGN Painters & Decorators Slovenski slikar 624 NATIONAL AVE DELO TRPEŽNO, ZA KA¬ TERO GARANTIRAMO. Cena nizka Vprašajte nas za proračun Telefon Hanover 1239 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ FERK0 BROS. Mesarija Vedno sveže in prekajeno) leso kakor tudi klobase do lačega izdelka. Lepa perutnina ‘I NAJ CENEJE! ! ! /J ZaNeSlJiVeJe!! HITREJE! ! !| -Opomba: Eno veliko skalijo Bolagrskega Krvnega čaja, ki traja pet mesecev za $1.00 in 6 škatelj pa za $5.00, pošlje kamorkoli treba Marvel Products Company, 22 Marvel Bldg., Pittsburg, Pa. Ako hočete pošiljatev zavarovati, pošljite 10 centov več. vendan. V kolikor bo vspelo barantanje z nemškimi volici je težko reči, ker kljub svojim simpatijam za Nemčijo, je vendar dosti treznih nemških volilcev, ki so hvaležni Wilsonu zato, da se ni zapletel v vojno. Njihovo stališče pa je toli¬ ko bolj razumljivo, ker seHughes do danes še ni javno izrazil, ka¬ ko stališče zavzema z ozirom na evropsko vojno in kako bi on ravnal na Wilsonovem mestu. On torej ribari v kalnem in zato tudi ta njegov lov najbrže ne bo obi¬ len. Hughes je, opravičeno reče¬ no, dvorezen nož v službi svoje stranke. Zato je upati, da bodo z njim volilci obračunih po zaslu¬ žen ju. Razredno zavedni delavski vo¬ lilci bodo oddali svoj glas za ono stranko, ki sestoji iz samih de¬ lavcev in ki zastopa samo delav¬ ce, čeravno vedo, da za enkrat še ne more priti do zmage v celih Zdr. državah. — Drugi manj za¬ vedni delavci bodo oddali svoj glas za Wilsona in njegovo stran¬ ko, republikanska stranka pa mo ra računati samo na nezavedne elemente med delavstvom. Tako je moje priprosto mnenje. Zaveden delavec. -o- Zdravnik — Varovati se mora¬ te vedno, da se ne razburite. Bolnik — Ali še kaj druzega, gospod zdravnik? Zdravnik — Piti smete le sa¬ mo vodo. Bolnik — To mi je pa nemogo¬ če, že misel na to me razburja. * * * Vedno sveže Waukesha pivo.. JOHN SKOK SALOON 360 Florida St, Mihvaukee, Wis. Se priporočam cenjenim rojakom v blagohoten obisk (N17) Sodnik: “No priča, povejte mi, kje se je začel pretep ?” Priča: “Na Mihovi glavi!” i pošilja ! | Denar v & taro domov mo i j L/O u ib B E W IT Z j 5228 National-av West Allis Priporočam se cenjenim roja kom, da me posetijo v mojih prostorih, katere sem prevzel od rojaka Louis Betvitz. Vodil bodem gostilno v zado¬ voljstvo vseh gostov. Skrbel bo dem za pristne pijače in topel prigrizek, ki Vam bo vedno na razpolago. FRANK ZAJEC 198 FIRST AVE VIL. J. GRONEWAI Licencirani pogrebni! in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapeli Cene nizke. 347 REED ST. N » ti ° r “ 1 * in W*lker SL MILAUKEE Telefon Hanover 4497 POZIV! Poživljam Mrs. Rozi Rabsel o- ziroma njenega soproga, da pre- khce, da sem jaz prenašala laži in obrekovanja o Pepi P UV nk, ka¬ tero se niti ne poznam, kar je po- Ako ne 4 ‘ ° kt * V Prosveti » Ako n e pr ekhče bom pr . morana Proti njima sodnijsko nastopiti. _ M ary Gašperič. PRODA SE Prav po ceni dobro ohranjen aparat “Seneca” za fotogra" fu ati. Vprašajte na 313 — 3 r d Avenue. ANDREW JONAS Pogrebnik 393 GROVE St. __ Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $65.oo K A PRODAJ hiša z dvojnim nadstropjem na 53 Ave blizu Nat ■oaa, p o „| zk dk ^a, P goji. Zraven dve loti. Ugodna t«" J,''1' r ™ Vprašaj. FRANK TURK 526 Reed Street KRoJA { ^ IzdelujetrTvsakovrst« e ®° V f. bleke po najnovejši ter popravlja stare. (30S) rpnnc 30C POZOR SLOVENSI MOTORISTI Kadar potrebujete “tajeP je”, nove ali stare, janič e ' na popravila,obrnite se na ALB. h. ZIG01 ol3 National Avenue. H Naš moto je postrežljivost- | L Telefon Hanover 875 L-3dn ZA PRQu imam po nizki ceni trgovino (štor) ka (American Autoin; noma v dobrem stai nova. Nadalje ledei vcč drUEih < Za naslov se izve tvu Slovenije. Jugoslov. Zveza Podporna _ “Sloga" VSTANOJ IJENA L. 19n INKORPORIRANA L lsii Sedež: Milwaukee, Wis. Preda.: JOHN KRAJNC M8pSt Milw »= ZORKO, 827 Indian a iS b aU ' ^ Tajnik: JOHN OCVIRK, 440 S. Keroe“at MR '' 5 Blag.: MATII STIGLITZ, 415 Pio-idast 1 "‘ aukee - Z! ,p.: FR. MATITZ, 212 Grccntash NADZORNI ODBOR- 1. Nadz.: IGN. KUšLJAN, 229-1 Ave’ MiK-o i IT. nadz.: ANT. TOMINŠEK, 5323 NaUl av ro^i- 8 ' III. nadz.: JOE BENDA 47il 5 3 wf POROTNI ODBOR: Pieds.:ALOIS GOLOB, 114 Franklin Pm-f w u- a. JOHN STAMPPEL, Grafton Wi“ JOHN LENKO, 309 Pirst-av, Mifvvaukee, Wi s . POMOŽNI ODBOR: ANTON SEM, 298 — 4th Ave,Milwaukee, Wis MARTIN ROP, 308 Second Ave, Milwkuk ee Wis JOHN WOHLGEMUTH,822 Ktadcktafi? Vihovni zdravnik: Dr. P. Langland, Nat'1 & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo meseca v Iliria ob 8. uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA Shod, katerega je sklical Slov. Soc. Klub za nedeljo zvečer 22. t.m. je uspel prav dobro. Za go¬ vornika je bil povabljen tudi Et- bin Kristan iz Chicage, katerega pa ni bilo, vsled česar je bilo ob¬ činstvo zelo ogorčeno in nezado¬ voljno, češ zakaj se jih “fula” in deva govornika na program, ako ga ni. Kolikor je nam znano, se ne more tozadevno klubu očitati ničesar, ki se je potrudil dovolj in tudi storil svojo dolžnost v pol¬ ni meri. pričel med njima prepir, na kar je on odšel. Naslednjo jutro jo je počakal pred 498 Park-st ter jo večkrat zabodel v levo roko in v obraz. Njeni viki so privabili po¬ moč ter rešili ženo pred surovim možem. Odpeljali so jo v Emer- gency bolnico, moža pa je vzela policija na piko. vrste, trgovina ne more biti tako slaba. Po izjavi enega izmed “tr¬ govcev” tega kalibra je šlo skozi eno tako trgovino 21 avtomobi¬ lov od zadnjega marca. Pritožbe o ukradenih avtomobilih so bile zadnje čase na tedenskem redu in policija ni mogla tatov zasledi¬ ti. šele te dni je prišla na sled lo¬ povom. Aretirala je v Okauchee Lake, Wis. Harry Dunn-a s 145 6th St ter F. Albertusa iz Okau¬ chee Lake. Dunn je bil tisti, ki je kradel in izročil Albertus-u v prodajo. Policija je dognala, kje so ukradeni avtomobili in upa, da jih dobe nazaj pravi lastniki. Dunn je imel garažo na 827 Sy- camore St., kamor je najprvo za¬ peljal ukradeni avtomobil. Tu ga je nekoliko spremenil in odpel¬ jal v Okauchee k Albertusu dru¬ gi dan. Zanje je dobival od $200 do $300. Oba tatova sta oženjena in imata družine. Vse se draži in gre gor; bilo bi čudno, ko bi tudi davki pe rastli. Tako na primer davek milwauš- kega okraja za državne svrhe je znašal lansko leto $878,983, letos pa bo znašal najmanj $950, 762; prirastek od $71,779. Od teh davkov gre $246,636 za državno univerzo v Madison-u. ležilo tudi naše Slov. Pevsko in^ Dramatično društvo “Ljubljani¬ ca”, kakor še več drugih rojakov. Prosi se posamezne rojake, da se pridružijo! A. Turk, poročevalec. ZANIMIVE AMERIŠKE VESTI Famozni Harry K. Thaw, mo¬ rilec inženirja White-a, ki je pre¬ sedel po raznih “ječah” osem let iz razloga, da je bil spoznan sla¬ boumnim. To ga je rešilo pred električnim stolom.Pozneje je bil Tha\v izpuščen, ker so pronašli, da ni več slaboumen. Toda pros¬ tost ga je stala skoro vse njego¬ vo premoženje.Sedaj Thaw nas¬ topa kot političen govornik proti sodniku Jenks-u, katerega dolži v svojih govorih, da ga je po kri¬ vici držal v ječi sedem let. Ko je prvič nastopil na nekem shodu v Brooklyn, N. Y., so bile njego¬ ve prve besede: “Jaz sem Harry Thaw”. Navzoči so mu priredili na to ovacijo, trajajočo cele tri minute. — Velikim zločincem ljudstvo prireja ovacije, male pa obeša ah elektrokutira. — Poročil se bo v soboto rojak Leo Škrubej iz 306 — 2nd Ave. Poroki bo sledila vesela velika “ohcet” v dvorani F. Benda, že¬ limo obilo sreče! V nedeljo dne 29. t. m. dopold¬ ne se vrši seja zveze “Zjedinjeni Slovenci” v Iliria dvorani ob 9. uri dopoldne. Prosi se, da se u- deležijo seje vsi zastopniki, ker imamo rešiti zelo važne zadeve. Tajništvo. Vrhovno državno sodišče je od¬ ločilo, da je milwauška mestna ordinanca o osem urnem delu us¬ tavna ah konstitucionalna. Ta or¬ dinanca določuje, da mestni u- službenci ne smejo delati več ka¬ kor 8 ur na dan; ravno tako ne smejo delati več kakor 8 ur de¬ lavci, ki izvršujejo mestne kon- trakte pod vodstvom privatnih tvrdk.Približno pred enim letom je bil aretiran kontraktor Raulf, ki je izvrševal neki kontrakt na južni strani mesta in pri tem za- posljeval delavce več kakor 8 ur. Nato je pričel Raulf tožbo zoper mesto. Mestno sodišče je priznalo mestu omenjeno pravico, na kar je Raulf vložil priziv na vrhovno državno sodišče, ki je odobrilo stališče našega mestnega pravd- ništva. Po aretaciji Raulf a so se vsi kontraktor ji držah te ordi- nance pri mestnih delih. Obitelj Zigoy na Nat’l Ave je bila veselo presenečena, ko sta jo zadnji teden obiskala Mr. in Mrs. žmauc iz Lake Church, Wis. V Milwaukee sta se mudila 3 dni. Umrla je zadnji teden na poro¬ du Frančiška Pintar na 5611 Greenfield Ave stara čez 30 let. Novorojenček je umrl tri dni pre je. Za njo žaluje soprog in 4 ne- dorastli otročiči. Pogreb se je vr¬ šil v soboto predpoldne. Pokojna je bila članica društva Venera S. N. P. J. Rodom je bila iz Hrvats- kega. V sredo opoldne je govoril na West Allisu pred tovarno Allis Chalmers Wm. Jennings Bryan. Nabralo se je blizu pet tisoč po¬ slušalcev. Govoril je o delavskih postavah, o otroškem delu in o 8 urnem delavniku. Delavci kontraktne tvrdke Jen¬ nings & Ross so po neprevidnos¬ ti napravili veliko luknjo v glav¬ no vodovodno cev na Erie in Mil- waukee St. Vsled hudega pritis¬ ka je voda vrela in brizgala do 150 čevljev daljave. Izgledalo je kakor močan hudournik. Ceste v okolici so bile vse poplavljene. V zelo je cele pol ure, predno so vo¬ do samo deloma ustavili. Oblasti pravijo, da bo morala biti voda zaprta ves dan ah še več, da se popolnoma popravi. Stroške bo morala plačati tvrdka Jennings & Ross. Svojo ženo Ano je večkrat za¬ bodel John Šetec, ko je ista šla na delo v torek zjutraj. Kakor policija poroča, sta živela šetec- ova ločena že dlje časa. Šetec je prišel k svoji ženi v ponedeljek zvečer in zahteval od nje denai- ja. Ker je ona to odklonila, se je Sedanja draginja mesa bo usi- lila ameriškim mesojedcem tudi take živali, ko j ih meso je bilo do sedaj malo priljubljeno ah ga pa celo marali niso. Med te živali spada tudi koza. Neki mihvauški dnevnik je prinesel celo pojasni¬ lo, kako naj se pripravlja kozje meso in sicer pravi: Vrat je do¬ ber za tinstanje in mesni pa j, ple¬ ča za kuho in pečenje, hrbet za čapse in st ju, prša samo za st ju, bočnik za pečenko in čapse, križ samo za st ju, stegno za čapse, pečenko in kuhano. Povrnil se je del Wiskonsinske narodne garde, ki je bila poslana na mehiško mejo v času, ko je pretil izbruh vojne med Združe¬ nimi državami in Mehiko. Ker je med gardisti mnogo družinskih očetov, si lahko mislimo, kako veselje je napravila njihova vrni¬ tev v njihovih družinah in to tem bolj, ker je jako malo manjkalo, da se ni pričel krvavi ples, v ka¬ terem bi marsikak gardist oble¬ žal mrtev ah pohabljen. Zadnji teden se je našim deča- kom zahotelo pinacov in popkor- na. Nekoliko časa so požirali sa¬ mo sline in samo mislili na te do¬ brote, a to početje jim ni zados¬ tilo njihovih želj, tem manj, ker so vedeli, da se nahaj a v sosedni lopi voz s pinaci in papkomom. Treba je torej bilo samo priti do voza in —. Tu so se obliznili vsi okrog, eden za drugim. Kukali so nato skozi špranjo in —, zopet so se obliznili eden za drugim. V vseh se je rodila neukrotljiva mi¬ sel, da je treba do pinacev, pa če se svet zato podre.Toda — kako ? Vstopih so se k posvetovanju. Re zultat te konference je bil, da je treba na vsak način priti do pi¬ nacov, čeravno je mah Johnny skušal dokazati svojim tovarišem da pinaci in popkom ni ‘.ako dobri, kakor si predstavljajo, zlasti ne, ako pomislijo na pekoče žvižge po onem delu telesa, ki i- gra v šolskem življenju najvaž¬ nejšo vlogo. Johnny-u so očitali, da je “afraid”, a tega on za no¬ beno ceno ni hotel vzeti za svoje, zato je umaknil svoj protipred- log. Odšli so na delo. Ukradli so za ulom potrebno orodje pri ne¬ kem avtomobilu. Z njim so od¬ stranili desko pri lopi in bili so na cilju, pri pinacah. Toda pina¬ ci niso posebno dobri, če so mrzli; bili bi “foolish”, če bi jih ne po¬ greli, saj so vendar imeli gasolin. Treba je bilo prižgati žveplenko in njihove želje bodo uresničene. “I got’er” je viknil Tony, ko je prižgal šibico. “We got’er” so vi¬ kali ostali. — Ampak “they got more than they wanted”, imeli so — ogenj: Gorel je voz, goreli so pinaci in gorel je popkom in — gorela je lopa. Zdaj so bili vsi “afraid”, pa še kako! — Bili pa so vseeno junaki, kajti sami so alarmirali ognjegasce, ki so po¬ gasili ogenj. Sodnik je dečake spustil “na poskušnjo”, a stari- ši morajo plačati škodo. — Neko¬ liko več pozornosti na našo polod- rastlo mladino bo koristilo mla¬ dini in starišem! -o- IZ SIIEBOYGANA Slaba in nezdrava stanovanja so v veliki meri odgovorna za ve¬ liko število smrtnih slučajev med otroci, tako je izjavil dr. Wilson, zdravnik zvezinega zdravstvene¬ ga urada na Ellis Islandu, ko je prisostoval sestanku Zveze za o- mejitev otročje umrljivosti, čita¬ telj i ne pozabite tega! Na istem sestanku je dr. Veeder povedal, da sta oslovski kašelj in srbečica nevarni bolezni za otroke in da vsled teh dveh bolezni umre od 9000 — 10,000 otrok vsako leto v Združenih državah. Trgovina z ukradenimi avtomo billi je zadnja novost v trgovini v Milwaukee. In če se vpošteva število prodanih avtomobilov te V torek je govoril na socialis¬ tičnem shodu v Eagles dvorani milwauški župan D. Hoan glede volilne kampanje. Chicago — Tu so zopet prišla na dan velika sleparstva, pri ka¬ terih je sokriva policija, mnogi mestni uradniki in menda celo župan Thompson sam. To pot gre za operiranje takozvanih igral¬ nih strojev (slot machines) po salunih. Ti stroji so donašali na¬ ravnost ogromen profit za njiho¬ ve lastnike, kakor tudi za one, v kojih prostorih so se nahajali. V nekaterih strojih se je nabralo do $200 na mesec. Ta denar se je potem razdelil med lastnika ma- šine in lastnika prostora. Trdi se da so na ta način iz ljudi izvabili ogromno vsoto $400,000 vsak me sec. Menda je tudi policijski na¬ čelnik vlekel profit od tega hum- buga. — Chicago je pač nepre kosi j iv, v kolikor se tiče humbu- ga in goljufij. Najbrže mora bi¬ ti tam tak zrak ah pa voda, ki ustvarja ko številna slaba nag Zadnjič smo poročali o tožbi H. Svetlin proti Jack Butala in Joe Stukel, da jima je bilo spoz¬ nanih $170.83 za zamudo časa in povrnitev stroškov. Zadeva pa še ni bila s tem končana ampak je prišla pred poroto, katera je raz¬ sodila v prid H. Svetlin-a. -o- IZ N. CHICAGE. V nedeljo dne 29. oktobra bo priredil Slov. Pevski in Tambu- raški Zbor “Lira” veselico z veli¬ ko zanimivo igro v Chicagi, 111. v Narodni dvorani na 18th St in Racine St. Veselice se bode ude- Komanje new yorških demo kratov na Wilsonov letni dom v Long Branch se bo vršilo v sobo to, ko bo 5 celih vlakov peljalo oboževatelje pred obličje svojega političnega ideala. ilc ❖ ❖ Zvestoba psa je zaradi tega ob čudovanja vredna, ker pes izka¬ zuje zvestobo z dejanji, ne z besedami. $ H« Naj si bo steza še tako ozka, lahko jih gre po nji neštevilno, ako gredo drug za drugim. sj: * % Hčerka se spravlja spat in re¬ če materi: “Mati, prosim vas, pu stite luč goreti, dokler ne zaspim potem jo ugasnem že sama.” * * * ' Gospa: “Nova naša hišinja je iz boljše rodbine. Z njo moramo 1 j ubeznivej e postopati! ” Gospod: “Prav, prav! Jaz bom že!” ROJAKI! Kadar potrebujete no vo obleko ali kadar ima¬ te staro za čistiti, likati i. t. d., oglasite se pri SLOVENSKEM KROJAČU T. KRAINC n 408 PARK STREET On Vam napravi naj¬ boljše delo za nizko ce¬ no ter v kratkem času. (DOBRE PIANE! $5 do $23 THE WINTER PIANO CO. 375 GROVE STREET SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE OTVORITEV OBRTI. Prijateljem, znancem in cenjenemu občins¬ tvu naznanjam, da sem prevzel gostilničarsko obrt, kjer jim bom postregel po svoji najboljši moči. Vsem se priporočam v obilen poset. ANTON SEM, 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. TEREZIJA 313—3rd AVE SLOVENSKA IZKUŠENA BABICA I N BOLNIŠKA POSTREŽNICA M. KR APS H E. TELEFON HANOVER 1605 VARUJTE SE NEPRII.IK! Ako hočete poslati denar v stari kraj, ne pozabite, da vam to opravi na j sigurne) e rojak, ki je že osem let v tem poslu ter i- ma zadostno izkušnjo. Cene so nizke JOŽEF TRATNIK, 268 FIRST AVENUE. VSAK PLAČILNI DAN I je čas, da naložite vaše prihranke. Varčujte predno trošite, S to je najsigurnejša pot. Nič zato, ako je vač zaslužek še ta- $ ko majhen, malenkost zamorete prihraniti. To znači udob- ^ nost in neodvisnost za vas v poznejših letih. Pričnite danes i Mi plačamo 3 odstotke obresti na vse hranilne vloge. $ GERMAN AMERICAN BANK I GLAVNI URAD t REED ST. & NATIONAL AVE I f Mitchel St. podružnica Bay View podružnica \ | 3rd Ave & Mitchel St. Kinnickinnic & Lincoln Aves ? n JeiVeied. ELGIN URE JE MOJA POSEBNOST HENRY J.OBERST Zlatar in optik CtV National Ave in Grove St. Fino popravilo vseh ur A. T. Trentlagje & Son I Vogal Grove in Mineral Sts. VSAKOVRSTNE PEČI IN PTIČNIKI ZELEZNIN - ORODJE za karpenterje ZA MOLDERJE IN MAŠINISTE iiGiiBEfliiiiiiiiiiiaiiiitiiEiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiintiiiifT JOHN KROLNIK 417 VIRGINIA ST. (Vogal First Ave) Telefon Hanover 4669 Cenjenemu občinstvu se pripo¬ ročam v obilen poset. Postregel bom vsakomur s svežim PABST pivom in drugimi pristnimi pija¬ čami ter lačne nasitil vsaki čas. Točim najboljše doma naprav¬ ljeno pristno vino. CVETLICE IN ŠOPKI za vse prilike Poroke, godovanja in po¬ grebe se napravijo v naj¬ krajšem času in dostavijo na dom v katerikoli del mes¬ ta, kakor tudi na West Allis in Cudahy. F. Hesse 392 Grove St., MHAVAUKEE, WIS. ZJEDINJENI SLOVENCI v milwauk.ee. \VtS. T>rpHs«lnik ■ JOHN KRAINC, 408 Park St. «1 dr. Sloga at. 1, J. S. P. Z. S. PudonalsrJnik ■ JOHN ČAMEKNIK. pri dr. Sloga it. 1. J. P. Z. S. Linik J X VERANICH, 451 - 53rd Ave.. od dr. Sloga št. 16. S. N. P. J. Plasajiilk' j WOHLGEMUTH. 822 Kinnickinnik-av od Sloga 1, J. P. Z. S. Zapisnikar- FRANK MATITZ. 212 Greenbush st., od pevs. kluba “Zvon”. NADZORNI ODBOR: Predsednik- JOHN LENKO. «09 First Ave. od dr. Balkan št. 24 S. S. P. Z. ANTON GOLIČNIK, 228 Florida s., od dr. Sv. Janeza Ev. št. 65 K. S. K. J. MATTH. STIGLITZ, 415 Florida st., od društva Sloga št. 1, J. P. Z. S. FRANK* LIMONI, 377 Virginia st., od društva Sloga št. 16 S. N. P. J. GIZE' A STIGLITZ, 415 Florida st., od dr. Napredna Slovenka št .6, J.P.Z FRANK KOPUŠAR, -156—54 Ave od dr. Naprednost Slovencev št. 3, J.P.Z-S LOUIS SLKULA, 46» — 52 Ave od dr Sv, Joifa K. S. K. J. FK4.NK GRLICA, 463 Virginia St. f od društva Lilija . DRUŠTVENI ZASTOPNIKI: JOE \VINDISHMAN od društva Sv. Janeza Ev. štev. 65 K. S. K. J. VRANIC FRANČIČ od društva Sv. Janeza Ev. st. 65 K. S. K. J. M ATH S r AMCER od društva Sloga št 16 S. N. P. J. FRANK KRIV1SAR od Slov. Sam. Podp. dr. Lilija . JOHN MATOH od Slov. Sam. Pcdp. dr. “Lilija”. JOHN JANEŽIČ od društva Naprednost Slovencev št. 3, J. P. Z. S. ANTON RECELJ od društva Naprednost Slovencev št. 3 J. P. Z. S. MATH SEKULA od društva Sv Jožefa IC. S. K. J. JAKOB OBLAK od društva Sv. Jožefa K. S. K. J. NEŽA MEDVED od dr. Napredna Slovenka št. 6 J. P. Z. S. ANGELA GERVOL od dr. Napredna Slovenka št. 6 J. P. Z. S. JOHN KROLNIK od društva Balkan št. 24 S. S. P. Z. MIKE KOČAR otl društva Balkan št. 24 S. S. P. Z. Vsako društvo je upravičeno do treh zastopnikov. Seje se vrše v slučaju potrebe najmanj vsake tri mesece enkrat. j.fnViAAAAiV « 1 , * * * A A A* ^**^ ++ **», *+.+ ** A NOVO ŽIVLJENJE. Jasen vroč dan se je bližal ve¬ čeru. Zahajajoče solnce je krva- vorudeče barvalo zapadno nebo. Mož se je samcat bližal vasi. Vstal je s solncem vred in pre¬ hodil je že dolgo, dolgo pot. Ka¬ ko se- imenuje vas, kateri se je bližal ni vedel. Njegovo srce je hodilo daleč v svet ;kam,tega ni¬ ti sam ni vedel. Njegova pot je bila brez cilja in on je bil že tru¬ den izmučen. Vsedel se je na pri- hodni cestni kamen in njegov glo boki pogled je vzletel tja na ho¬ rizont, kjer so žareli obronki v rdečici poznega solnca. Kje mu bo vzhajala zarja pri¬ hodnjega dne? Kje je njegov dom, kedaj ga bo našel? Ali pa ima on sploh kje dom v teh ne¬ izmernih daljah, ali je sploh iz¬ ginil raz zemljo?.... -i- v Bil je topel solnčni nedeljski popoldan. V vasi Dol je bil ples. Neutrudljivi godci so igrali vab¬ ljive plesne melodije. To ni bila morda polna, harmonična godba, ampak prave domače vesele me¬ lodije, po katerih se je mladi svet vrtel v sladkem plesu. Vsi skupaj so bili veseli, kajti ples je v vasi nenavadna zabava. Najveselejši izmed vseh je bil zal mladenič, star nekako dvaj¬ set let. Njegova postava je bila vitka in visoka, oči temne. V svo¬ jem objemu je držal vzomolepo dekle, nekako iste starosti kot on, blondinka s sivimi očmi, ki so lepo harmonirale z lasmi. Bila sta Damijan Moč in bela Rezika. Oba siroti, oba enako le¬ pa in mlada. Očeta in mater ni nikdar po¬ znal; ljubil ni ničesar razven po¬ lja, na katerem je moral delati, gozda, v katerem je sadil in sekal drevesa, neba in zemlje in sedaj Reziko, svoje vse na svetu. Popoldanski ples je minul in ljudje od blizu so se polagoma razšli z nado, da se zvečer zopet vrnejo. Solnce se je bližalo zatonu, ko se je začel večerni ples. Damijan Moč je slonel ob vratih. Njegov pogled se je mudil nekaj časa pri plesalcih, nekaj časa pa begal po cesti. Bil je nemiren, kajti njego¬ ve Rezike še ni bilo tu, nje, ki je bila vedno prva. Drugikrat se nikdar ni tako dolgo mudila. Ali se ji je kaj pripetilo? Nekaj jo mora zadrževati.... Pot od njenega doma do ple¬ sišča vodi skozi park, — in on stoji tu v mučnem čakanju. Nje¬ gova sumnja je postala gotovost. In odšel je. Naenkrat je begunu zastala no ga in sapa tudi. Ali je to, kar vi¬ di, samo domišljija njegovih mo¬ žganov ,ali je istina! Pod veliko bukvijo je stala nje gova Rezika in imela roko ovito okoli vratu možu, ki se je priklo¬ nil in jo poljubil na rdeča, sme¬ joča se usta. — Obraz moškega ni mogel poznati. Videl je samo lepe kodre in bel profil dekleta. Pred njegovimi očmi se je stemnilo in njegova roka se je skrčila in segla proti srcu; kaj se je nadalje zgodilo, ne ve dob¬ ro. šele ko je njegov tekmec le¬ žal pod njegovimi nogami in ko je čist dekličin glas zakričal v lu- nojasno pomladno noč besedo “morilec”, se mu je vrnil spomin. Prišli so ljudje, odnesli ranjen ca in poklicali zdravnika iz bliž¬ njega mesta. Ko je zdravnik pre¬ iskal rano, je pomembno zmajal z glavo. Damijan Moč ga je vrgel ob tla. Pri padcu je z glavo zadel ob kamen. Drugo jutro je bil že mrtev in Damjana so zaprli. Nekaj tednov za tem je bila sodnijska obravnava. Damijan Moč je bil zaradi umora pod olaj¬ ševalnimi okolščinami obsojen, zadostilo se je pravici. Nikomur niti na misel ni prišlo, da je bil morilec sam naj večja žrtev, on, ki je moral živeti, je bil izobčen in tisočkrat umorjen od človeške družbe... . No sedaj je bila kazen presta- na. Bil je zopet v življenju, med ljudmi. Zastokal je. Ljudje? Ali pa so bili to sploh ljudje, ki so se s tem imenom nozivali? Bednega sočloveka se niti toliko niso usmi lili, da bi mu dali dela in kruha. To so bili ljudje, ki so grešniku dali brco, mesto, da bi mu podali roko in g avzdignili. Temno je že bilo, ko se je vzdi¬ gnil raz kamen. Bil je bolj tru¬ den in potrt kot prej. Počasi je nadaljeval svojo pot proti vasi, kjer je nameraval v gostilni pre¬ nočiti, ako je ondi sploh še pra¬ zen kak prostorček zanj. In ju¬ tri hoče iti dalje v daljni svet, ki zanj nima tolažbe.... “Ako hočete, lahko prisedete k naši mizi in z nami večerjate.” Mil glas postarne gospe je go¬ voril te besede in bledi potnik, ki je bil truden in izmučen, je vzdi¬ gnil glavo v kotu, kjeh je sedel in se zravnal. Tako mu že dolgo ni nihče govoril. Ali so splph še ljudje na svetu ? — Tiho se je za¬ hvalil za povabilo in prisedel. ... Večerja je bila priprosta, a Da mijan Moč je mislil, da sanja. Navzoči so govorili brez ozira na tujca, kar je Damijana vzbudilo iz molčanja in povedal je, od kod in kam. Po večerji je ostal sam s pri¬ letno gospodinjo pri mizi in po¬ govarjala sta se, kot stara znan¬ ca. Pripovedovala je o svojih o- trocih, ki so tudi daleč v svetu, a so vsi pridni in dobri. Pri tem spominu se ji je zjasnil obraz. Nato ga je vprašala, ako ima še stanše, brate in sestre, ako je bil bolan, ker je tako bled in sla¬ boten. — Vzdignil je glavo in njegove oči so se srečale s starkinimi, ki so ga prijazno i nsočutno zrle. To zanimanje in sočutje ga je tako ganilo, da ni mogel več molčati. Povedal ji je vso svojo žalostno povest, svojo krivdo in svoj greh “In sedaj me vrzite na cesto”, je dejal mračno, “morilec pod po¬ šteno streho ni dobro.” Ni vzdignil glave in zato ni vi¬ del, kako dobrohotno so ga zrle plemenite oči starkine, a kmalu je začutil trdo, toplo roko v svoji. “Ubogi mož! Zakaj bi sedaj ne poizkusili vstanoviti si nov dom. V naši vasi je dovolj dela in pri nas lahko ostanete toliko časa, da kje dobite delo. Morda boste sčasoma pozabili, kar ste morali že pretrpeti, ker svoje matere sploh poznali niste”. Ko je Damijan Moč dve uri po-, zneje stopil v malo sobico, je od- pi 1 okence in globoko in prosto dihal čisti pomladanski zrak. 'V mila se mu je zavest, da zo¬ pet živi in da so še ljudje na sve¬ tu. Tu, med njimi si hoče posta-' viti nov dom in si ustanoviti no¬ vo življenje. -o- NEKAJ O HIGIJENI. Nauk, kateri nas uči, kako le- čiti bolezen, zeve se medicina. Drugi nauk pa nas uči, kako se vbraniti bolezni ali kako nam tre ba živeti, da si ohi-animo zdrav¬ je. Ta nauk se zove higijena. Oni pa, ki živi po naukih higijene, ži¬ vi higijenično. Z medicino imajo opraviti zdrav niki, poznanje higijene pa je vsa kemu potrebno, saj si ne želi nih¬ če bolezni, temveč vsak bi si rad ohranil zdravje. Posebno mate¬ ram je ta nauk neobhodno po¬ treben. Prva in najvažnejša naloga, kako si ohraniti zdravje, je naj- večja čistoča našega telesa. Telo je pokrito s kožo, katera je luknjičasta kakor sito. Skozi te luknjice prehodi pot in zrak. človek diha s pljučmi, toda tudi skozi kožo. Ako se pa te luknji¬ ce v koži zamaše z nesnago, ne moreta vhajati niti pot niti zrak. Kri ne doteka h koži, ne oživlja je, in vsled tega izgublja koža svojo prožnost, postaja vedno de belejša, rmeni ali bledi in to po¬ menja začetek bolezni. Ako bi ke do popolnoma zamašil vse kožne luknjice, bi moral človek umreti. Neki indijski knez, ki je poto¬ val po Evropi in obiskal razne dvore tamošnjih mogotcev, je vi- ob tej priliki mnogo krasnih ka- menitih in mramornatih kipov. Vrnivši se domov v Indijo, je is- totako hotel imeti okoli sebe po¬ dobne kipe, tembolj, ker ga je i- mel v kratkem posetiti nek ev¬ ropski vladar. Za izklesan je ki¬ pov iz kamena ali mramorja, je bil čas prekratek. Kaj stori neo¬ mikani indijski knez?! Ukazal je svojim dvorjanom se sleči do nagega, razpostavil jih je na ka- menite podstave ter na ta način napolnil svojo palačo z živimi ki¬ pi. Ukazal je tudi namazati jih z zlato barvo. Toda kaj se zgodi ? Po preteku pol ure so se jeli živi kipi prevračati drug za drugim; popadali so v omedlevico. Pokli¬ cani evropski zdravniki so izja¬ vili, da je vzrok temu zlata bar¬ va, s katero so namazali telesa živih kipov. Barva se je posušila ter zamašila vse kožne luknjice ter na ta način zabranila vhod zraku. Vsled tega so v kipe spre¬ menjeni ljudje popadali v omed¬ levico. Ako bi jim takoj ne bili izmili barve iz teles, bi se vsled pomanjkanja zraka vsi zadušili. To nam bodi v svarilo, da drži¬ mo kožo kar najbolj čisto in snažno. EVROPSKA VOJNA. Rumunija. Napako, ki so jo Rumunci na¬ pravili takoj ob svojem vstopu v vojno se nad njimi kruto mašču¬ je. In sodeč na podlagi njihovega sedanjega vojnega položaja, se more z lahkoto prerokovati,da bo v nekaj tednih pol Rumunije v o- blasti nemških, avstrijskih, bol¬ garskih in turških čet, ako tega ne prepreči kak docela nepričako¬ van dogodljaj. Vojne klešče cen¬ tralnih zaveznikov se zajedajo vedno globočje v rumunsko ozem Ije in bodo skoro gotovo v stanu odščipniti vso jugozapadno po¬ lovico rumunskega kraljestva v nekaj tednih. V tej polovici bo obseženo tudi glavno mesto Bu- karešt; kajti pod udarci vojske pod poveljstvom feldmaršalaMek kensen v Dobrudži se Rumunci in Rusi neprestano umikajo, odkar je Meckenson pričel s svojo or¬ jaško ofenzivo 19. t. m. Njegovo levo krilo sprva sicer ni moglo napredovati; tudi center ni obe¬ tal posebnih vspehov, a njegovo desno krilo ,to je ono pri črnem morju, je zavzemalo mesto za mestom, utrdbo za utrdbo. Ta¬ koj v začetku te ofenzive je pad¬ lo mesto Tuzla, ob črnem morju, samo 10 milj južno od glavnega rumunskega pristaniščaKonštan- ca. Par dni za padcem Tuzle, je padla Konštanca sama. Med tem je pričel napredovati tudi center in si osvojil važno mesto Medjidi- je, ležeče nekako v srediniDobrud že ob železnici Konštanca černa- voda (ob Donavi). Končno je pri¬ čelo napredovati tudi levo Mack- ensenvo krilo, si osvojilo trdnja¬ vo Raševa in nazadnje tudi trd¬ njavo čmavoda, kar daje zmago¬ valcem popolno kontrolo nad že¬ leznico čmavoda - Konštanca, ki tvori glavno zvezo med Črnim morjem in glavnim mestom Bu- kareštom. Padec trdnjave čma¬ voda, na katero so Rumunci in njihovi zavezniki polagali zadnje upanje za zaustavljen]e sovraž- ka, pa obenem obenem otvarja direktno pot za napad Rumunije iz južne strani onkraj Donave in to postavlja Bukarešt v veliko levamost. črnavoda je dalje tvo¬ rila obrambo eno miljo dolgega železnega mostu čez Donavo.Tuse zajeda v Rumunijo južna polovi¬ ca klešč. Severno polovico klešč pa tvo¬ ri avstrijsko - nemška vojska v Transilvaniji pod vodstvom gene rala Falkenhayna. Ta je pregnala v zadnjih par tednih skoro vse Rumunce iz Transilvanije, si o- svojila več prelazov ter se na ne¬ katerih krajih nahaja več milj v rumunskem ozemlju. Na podla¬ gi zadnjih poročil, je Falkenhayn v oblasti tudi prelazov Predeal in Vulkan. Vse to napravlja položaj Rumunije skrajno obupen. Srbi. Nenavadno ljut boj se bije med Srbi in Bolgari za važno mesto v južni Srbiji - Monastir. Srbi so tu zadnji teden dosegli več lo¬ kalnih vspehov. Ker je Monastir važna postojanka za Bulgare, ga ti branijo z vsemi silami in ker se Srbi bore na svojih lastnih tleh, zahtevajo ti boji veliko žrtev. Sr¬ bi so samo nekoliko milj od Mo¬ nastir j a. Francozi. Najvažnejša sprememba na za padnem bojišču se je dogodila pred Verdunom, kjer so Franco¬ zi dosegli važno zmago. Osvojili so si utrdbo Donaumont ter po¬ tisnili nazaj Nemce na'nekaterih točkah do 2 milj. V tej zmagi so ujeli o,500 mož in 100 častnikov. Vsi nemški proti napadi so bili brez vspeha. Drugih važnih sprememb ni bilo. -o- 52 OSEB — ŽRTVE VIHARJA Vihar, ki je divjal po srednjem delu Združenih držav ob koncu zadnjega tedna, je bil posebno hud na jezeru Erie, vsled česar se poročajo razne nezgode iz mno gih ob-jezerskih mest. Največja nezgoda je zadela parnik Merida, s katerim je zgubilo življenje 25 oseb, večina moštva. Naslednje¬ ga dne so nekateri parniki pobra¬ li več plavajočih žrtev, ki so ime¬ li na sebi rešilne pasove z ime¬ nom “Steamer Merida”. — Ta parnik je peljal piritno rudo v Buffalo. Bil je 360 čevljev dolg in njegova kapaciteta je bila 5,100 ton. Zgranjen je bil 1. 1892. Drugi parnik, o katerem je zna no, da se je potopil v tem vihar¬ ju, je bil James B. Colgate, na katerem je bilo 22 oseb moštva. Rešil še je samo kapitan. Ta je na nekem splavu preživel dve no¬ či in en dan. Njegovo trpljenje je moralo biti grozno. Bil je tako oslabljen, da so ga morali prenes¬ ti iz parnika v bolnico v Cleve¬ landu. Na Saksonskem v Nemčiji se je pripetil jako zanimiv in sme¬ šen dogodek. V neki tiskarni se je naročil trak za mrtvaški ve¬ nec z napisom: “Počivaj v miru! Na svidenje!” Kmalu potem, ko je bil ‘rak že v delu, je prišel brzojav sledeče vsebine: “Besedi, Na svidenje, prideni- te še: v nebesih, ako bo še pros¬ tor. Namesto, da bi možak posta¬ vil na trak samo besedo “v nebe¬ sih”. je pa napisal ves brzojav, da se je napis glasil: “Počivaj v miru”. Na svidenje v nebesih, a- ko bo še prostor”. V nekem drugem slučaju pa se je pripetilo ravno tako, ko se je brzojavno popravljal napis na tra ku mrtvaškega venca. Tukaj pa Telefon Hanover 570 Za pošteno blago po nizkih cenah se oglasite pri The H0TZ & MOHAPT Co. POHIŠTVO, TAPETIRANJE, PREPROGE in POSTELJNINA Za gotovino ali časovna plačila. 496 NATIONAL AVENUE MED 3rd in 4th A V ENUES joU dr ,n.l Telefon Hanover 2410 Dl. MRD CflSEV Zobozdravnik Odprto tudi zvečer od 7.—9. 204 Stumpf & Langhof Bldg (Grove st. in National ave) fl HRENS and VAH j_ Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET Motorno kolo, ki je stalo novo $140 se proda sedaj za $25, ker rabim denar. Vprašajte pri: F. Skok, fotograf, 438-52nd Ave ZASTOPNIKI ZA SLOVENIJO Za Mihvaukee: August Collander Joe Ajdich, Jolm Vodovnik in •J. Wohlgemuth in John Sušnik. Za West Allis: Frank Čandek in Frank Benda. Za Port Washington: Frank Za¬ krajšek. Za Sheboygan: Anton Zakrajšek n Heronim Svetlin. Za Racine: Joe Strucelj. Za Aurora, Minn.: F. C. Marolt. Za Granville, III.: Math Zupančič. Za N. Chicago in Waukegan, III.: Anton Turk. Za Cecil, Pa.: Mike Hočevar. Za New Alexandria, Pa.: Frank Repovsh. Za Baltic, Mich.: Ivan Cotič. Za Cleveland, Ohio: Math Kobal. Kjer še nimamo zastopnikov, trosimo rojake, da se taisti prija¬ vijo, ki imajo do tega veselje. IGNAC KUŠLAN SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAURANT 229 First-av., Milwaukee Prodajem izborne vsako¬ vrstne pijače in dobre ciga¬ re. Topel prigrizek ob vsa¬ kem času. Slovencem se priporočam (Priobčen oglas po Ch. C Maas, 183-14th St., za kate¬ rega plača $9.00.) IZVOLITE ZOPET CHARLES C. MAAS i! na republiKansKsm letu FRANK FUŽIR HOTEL IN SALOON 228 REED STREET Priporoča snažna prenoči^ sobe na teden ali na dan. 0 Vedno sveže PABST PIVO. Telefon Hanover 3843-V JOHN TESOVNII (Na vogalu So. Pierce St.) Gostilničar, 297 FIRST Avt Vsem cenjenim rojakom pri- poročam v obilen obisk svojo gostilno, kjer točim vedno sve¬ že pivo, vino, likerje ter imam na razpolago fine smodke. Priporočam se vsem za pri¬ jazen poset! U / THE WEST ALLIS STATE BANK WEST ALLIŠKA DRŽAVNA Ig« "Sk vsa vsa ikr jiik pa roj: in] želi BANKA Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. - Mi želimo vse Slovence, časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. tu< ve: tež tež oža rač )n biv KRASNE FOTOGRAFKE Vsake vrste po nizkih cenah, ženit bene, obhajilne in birmske slike meja posebnost. Z vsakim naročilom 1 duca¬ ta ali več te vrste slik napravim eno lepo veliko zastonj.Povečujem iz mafih na veliko v vsakovrstnih barvah. Na željo grem tudi fotografirat na dom ali kamor me kdo zahteva. Zakaj bi hodili k tujcu, ako Vam ro¬ jak postreže še bolje kot drugi? FRANK SKOK, SLOVENSKI FOTOGRAF 438 — 52nd AVENUE WEST ALLIS, WIS. Tel. W. Allis 156 J f ll .sp bi 0' ii i v i Priporočam se Slovencem iu Hrvatom ter jim naznanjam, da sem otvoril restavrant. Pri me¬ ni dobite okusne jedi in pečenke, kavo, mleko in “soft drinks”. Po¬ streženi boste točno. Vse je ved¬ no sveže in sanitarno. JOSEPH DUL 402 Clinton Street FOTOGRAFIJE Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 269- SLOVENSKA Se priporoča vse® Slov-cnccm- NAZNA^ 1L ° IN PRIPORO^ Slovenem in Hrvat° r! ' ^ West Allisu naznanja®^, dobite pri meni prem°»’ • ke vrste in drva po nizki Na razpolago sem va® vs: cas. Postrežba hitra. ekspres VALENTIN PETRIH 775 _ 64th Ave Telefon West Allis 546'* FRANK FRANCK zastopnik za prvovrstno dobro poceni ŽGANJE se je glasil brzojav, da se morajo besede: “Počivaj v miru, na obeh stianeh natisniti. Stavec pa je na redil napis, ki se je glasil: “Poči¬ vaj v miru na obeh straneh”. in vsakovrstne likerje. ZAPOMNITE SI