The Oldest and Moet Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., SREDA, 12. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 12, 1933 LETNIK (VOL.) XLII V ŠTEVILNIH PANOGAH INDUSTRIJE SE JE OBRATO-' VANJE ZNATNO POVEČALO. — CENE NA BOR-ZAH STALNO RASTEJO, IN SICER BREZ DVOMA V PRVI VRSTI VSLED PADANJA DOLARJA V INOZEMSTVU. New York, N. Y. — Na kak način je prišel preobrat k izboljšanju gospodarskih razmer v Ameriki in kako dejstvo je naj-Pripomoglo k njemu, se tež-definitive ugotovi. Je-li na-S ^ ,erierSičnega novega predalnika sam toliko vplival na e-k°nomsko življenje, da je obudil zamrlo zaupanje, ali je njegov rekonstrukcij ski program dal "OVo vzpodbudo, o tem bo mogla govoriti šele zgodovina. Edino kj ge (ja točasno ugoto-''.le to, da se v resnici opaža "°liŠavanje. v. platen je ta preobrat po ve-I Pan°g industrije. Tako obra-,Uje-10 .leklarne s 56 odstotki svoje polne moči, železnicam so se dohodki zadnje tedne tako ra-Mno dvignili, da se pričakuje, a bodo lahko kmalu prišle zo-M na dobičkanosno pot iz svo-Jlh Primanjkljajev, in enako ima J« predilna industrija zazna-*>vati znatno izboljšanje obra-v • °djetja dobivajo nova naroda dostikrat iz takih virov, od aterih jih niso niti najmanj rSifa ala> in 80 tore-i taka na" P0mnlKv;e8»ici presenetljiva. vsled J. 3aj0 ta naročila čar,„ ,Tt0V°Sti' ki vlada to-ca no g,ede bodQČG vrednost. dQ_ iai.ia, kateri Zah stalno k^ičo tega pri teh naročilih ne-špekulacije zraven, ne da pa '6 °Porekati, da kljub temu pospešuje živahnost. Nad vse živahne gibanje vla-^ zlasti na borzah, bodisi s del lcami, bodisi s poljedelskimi f>'°dukti. Cene se stalno dvigajo /J So na delniških borzah dose skoraj trikrat tako višino, dni S°rŠni S° Stale pred letom dv.' V*čakovati je, da se bo se na da stoji nižje, I napre-je kdajkoli od leta 1868 cene dv-VSl®d čaaor se mora-)° burzi j(!gHti'.To dviganje cen na sednik dose^0' kar akuša pred" j UNDBER^ V POLETU NA SEVER ^Lt S SVojo ženo v severne kraje. Ob PRED ODKRITIM SPOPADOM Sovražni dogodki na Daljnjem vzhodu kažejo, da utegne priti do konflikta med Rusijo in Japonsko. j" ;w &bw s$k hmw BOLJŠI ČASI ZA FARMAiRJE na inozemskih bor-pada. Morebiti je Tokio, Japonska. — Kljub temu, da si japonska in sovjetska vlada s sladkimi diplomatskimi frazami opetovano zatrjujete druga drugi neomejeno prijateljstvo, se pa vendar zadnje tedne porajajo posamezni dogodki, ki kažejo položaj v popolnoma nasprotni luči in ki u-tegnejo biti nekaki predhodniki odkritega spopada med obema državama. Eden teh nevarnih dogodkov je neuspeh pogajanj, ki se vodijo glede kitajske vzhodne železnice v Mandžuriji. Po dolgem pregovarjanju je vlada države Mandžukuo stavila Rusiji ulti-mat, da mora ta sprejeti za odkup svojih interesov pri tej železnici 50 milijonov japonskih jenov, ali pa se bo Mandžukuo enostavno polastila te železnice brez vsake odškodnine. Istočasno pa je Mandžukuo, brez dvoma pod japonskim vplivom, še drugače pokazala sovjetom, da se ne ogiba spopada z njimi. Pretrgala je namreč progo omenjene železnice na dveh mestih, na severu, kjer prestopa z ruskega na mandžursko ozemlje, in na vzhodu, ko prestopa nazaj na sovjetsko ozemlje. Na ta način je sovjetom pretrgana zveza med srednjo in vzhodno Sibirijo Poleg tega so se v vzhodnih vodah izvrševali pravi napadi od obeh strani na ladje druge države. Na ta način so sovjeti zaplenili neki japonski parnik, enako pa so storili tudi Japonci z nekim ruskim. Razen gori omenjenega spora glede železnice se pa Rusija prepira z Mandžukuo tudi zaradi obmejne reke Amur, namreč glede tega, jeli ta reka mednarodna, ali spada k Mandžukuo. Da Rusija pričakuje spopada na vzhodu, se kaže tudi iz tega, ker si je zadnje čase napeto prizadevala, da je sklenila nenapa-dalne pakte s skoraj vsemi svojimi zapadnimi sosedami. -o-- Z dviganjem cen farmarskirn produktom je nastalo za nje tudi večje povpraševanje in, kakor kaže, se bodo farmarji lahko iznebil; svoje stare zaloge. Na sliki se vidi zaloga žita, ki čaka, da bo naložena na ladje in odposlana na Kitajsko. 1% Jugoslavije, VELIKA BEDA IN POMANJKANJE MED KOSTELSKIM IN KOČEVSKIM LJUDSTVOM. — JUGOSLAVIJA UPA NA POVOLJNO ŽITNO LETINO. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN NOVICE. Med Kostelci in Kočevarji se širile po državi alarmantne Kočevje. - Malokateri ko- lvesti o izrednem poslabšanju šček slovenske zemlje je tako | Janja posevkov zapuščen NEVARNO JE, IThDOMOV Jugoslovanski predpisi glede vojaške dolžnosti. —O— Kakor posnemamo po vesteh, ki so jih prinesli listi v starem kraju, niso jugoslovanski izseljenci, ki niso pred izselitvijo izvršili svoje vojaške dolžnosti, varni, da se jih zdaj ne vtakne v vojaško suknjo, ako se slučajno povrnejo domov na obisk. Kakor so namreč pričele oblasti zdaj razlagati tozadevni zakon, so tisti moški, ki so v tujini postali državljani kake tujezemske države, a niso istočasno dobili od jugoslovanske vlade dovoljenje, da prenehajo biti jugoslovanski državljani, obvezani, da morajo odslužiti svoj rok. ako se povrnejo v domovino. Kratko povedano, k vojakom boš moral iti v Jugoslaviji, četudi si ameriški državljan, če nisi ob naturalizaciji prosil jugoslovansko vlado, da te črta kot jugoslovanskega državljana. SMRT ROJAKA KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Kot kandidat za letošnjo Noblovo nagrado prihaja, kakor se čuje, v prvi vrsti v poštev sovjetski komisar za zunanje zadeve, Maks Litvinov, češ, da je največ storil za ohranitev splošnega miru. — Tokio, Japonska. — Neki oddelek Korejcev, ki je štel 4000 oseb, in je bil pod varstvom japonskega vojaštva poslan na neki drugi kraj, je bil med potjo napaden od čete kitajskih ban-ditov, ki so jih število pomorili — Rio de Janeiro, Brazilija. — V najbolj globokem zlatem rudniku na svetu, v takozvanem Morro Velho. rudniku, se je 3000 čevljev globoko pod zemljo pod sul neki rov, v katerem je več delavcev prišlo ob življenje. — Dortmund, Nemčija. — Kancler Hitler v nekem govoru preteklo nedeljo objavil, da namerava ustanoviti poseben sistem, po katerem se bo judstvo vzgajalo v dobre državljane. -o- KONFERENCA V ZASTOJU Utegne se raziti tekom kakih dveh tednov. London, Anglija. — D očim se je splošno upalo, da se bo ekonomska konferenca ta teden normalno nadaljevala, je pa zasedanje v ponedeljek pokazalo, da ni izgledov, da bi se mogel skleniti kak delovni kompromis med obema skupinama, namreč tisto, ki obsega države z zlatim standardom, in tisto, v kateri so države, ki so ta standard opustile. Bržkone se bo zato vlekla konferenca še kaka dva tedna, nakar bodo sledile "počitnice" vsaj za dva meseca. Lind-nahaja »skati Gri, tuk ^nIandij0ameraVa „ aj se poPoid ■ Jt. Prisiljen, je ne, a in Me. reč sicer Labrador, in Islandijo. Od dvignil v nedeljo •le bil par ur poda je pristal, v bližini Rockland, ice 0,ielSta megla mu J"e nam-let. p . m°£oeala nadaljnji pota j" ! p°stan,ku se mir je skoka^ 1Petila usodna nesreča, PrisJlPa.je PrePrečil s svojo šČu i duha" Na letali- ronlf namreč število ae- *alaIT T Lindbergh je do-a.la ze zadel v enega od njih, krir.il V zadn.iem trenotku Ofv,;, v Stran in se S tem iz- nesreči. SPOR MED TAKSI DRUŽBAMA Chicago, 111. — Predsednik Yellow Cab taksi družbe je bil nekaterimi drugimi osebami pozvan na sodišče pod obdolž-bo, da skuša na zilobni način ovirate voznike Checker družbe pri njih delu. Vozniki te družbe so namreč znižali voz-nino na svojih taksijih, dočim Yellow še vedno računa prejšnjo ceno, namreč 20 centov za prve pol milje in deset centov za vsake nadaljnje pol. V Checkerjih pa je zdaj nova voznina 10 centov za prvo tretjino milje in 5 centov za vsako nadaljnjo tretjino. Predsednik Yellow družbe je obdol-žen, da se je namenoma zaletel v nekega voznika Checker-ja, ki je jemal potnike v avto. Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek je v bolnici preminul 53 letni rojak John Krašovec. Bil je samski in je živel pri svoji sestri na 2054 W. 22nd Pl. Zapušča dve sestri in enega brata. Doma je bil iz Bušinje vasi, fa-ra Suhor pri Metliki. — Truplo leži v mrtvaški kapeli Louis Ze-fran, od koder se vrši pogreb to sredo, in sicer s pogrebno mašo v cerkvi sv. Štefana ob 9. uri zjutraj. — Sožalje preostalim, pokojniku večni pokoj. -—o- TEŽAVE Z BREZPOSELNIMI V NOVI ZELANDIJI NENAVADNA NESREČA Milwaukee, Wis. — 451etni Louis Conti je v nekem parku hotel nastaviti sodček piva. Ko pa ga je nabijal, je vrglo čep iz soda in mu ga pognalo v obraz. Vsled poškodb je bil Conti prepeljan v bolnico, kjer j so ugotovili, da mu je udarec zlomil kost v nosu. 'SUHO' MESTO PRODAJA PIVO Charlottesville, Va. — Država Virginia je suha do kosti in tako tudi ni dovoljeno v njej prodajati piva. Tukajšnje mesto pa si je ustvarilo v tem j kosilo, oziru samo svoje zakone. — Kljub državni prepovedi se neovirano toči pivo na mnogih mestih; policija je namreč dobila naročilo, naj "zamiži". — Razni kavarnarji se nameravajo založiti s pijačo. ——o- siromašen in zapuščen kot je ravno kočevski in pa še malo nižje, kostelski. Zemlja je pusta in trda, da se nista mogla kočevski in kostelski kmet nikdar pohvalti s pridelkom, če je bila še tako ugodna letina. V prejšnjih letih se na to ni veliko gledalo, ker so odrastli hodili večino s krošnjo po svetu, sedaj v krizi pa tudi krošnja ne nese. Preteklo pomlad so se vrnili Kočevarji in Kostelci domov skoraj popolnoma praznih rok, brez blaga in denarja. Pa je treba imeti na kmetiji spomladi denar za davke in še za sto drugih potreb. Ker ni denarja za toliko teh neizogibnih potreb, sledijo dražbe, prostovoljne in neprostovoljne. Samo v 14 dneh, od 1. do polovice junija, je bilo v malem sodnem okraju na Kočevskem, nič manj kot 20 takih dražb. S strahom in obupom gledajo kmetje v prihodnje dni. Z največjo muko in s pritrgovanjem od ust so si spravili skupaj borni domek in tistih par njivic, in sedaj naj vse to gre v tuje roke ... — ,Od aprila meseca vedno dež, da bo segnilo seme, ki je bilo dejano v zemljo, ker primanjkuje solnca. Edino trava je pognala visoko, ki pa tudi pričakuje solnca in koscev, drugače bo še ta segnila. Kostel. — Neki snubci, ki so se na binkoštno nedeljo prepeljali čez Kolpo in prišli čez Reber do Dolenjcev, so si v celi Jugoslaviji, zlasti še v Vojvodini. Radi teh vesti je načelnik u-prave dunavske banovine dal izjavo, da stanje posevkov kaže zelo povoljno sliko. Zlasti pšenica, kolikor ni v nizkih legah trpela zaradi vlažnosti. — Tudi ostali ozimni posevki kažejo ugodno. Samo koruza kaže nepovoljno, ker koruza, ka-koršna je danes, bi morala biti že ob koncu aprila. o- Smrtna kosa Na Vrhniki je umrla Ana Rode, po domače Blažova, stara 25 let. — Na Koroški Beli je umrl Franc Smolej, učenec osnovne šole. — Pri Sv. Petru na Medvedjem selu je umrl Blaž Pezdevšek, star 79 let.— V Laškem pri Celju je umrla Antonija Ožck, dninarica stara 59 let. Auckland, Nova Zelandija. — Tukajšnja država je do-zdaj vzdrževala nad 12,000 samskih moških v posebnih delavskih taboriščih, kjer jih je zaposlovala 'pri državnih delih in jim zato dajala življenjske potrebščine. Vsled velikih stroškov, ki jih ima s preostalimi brezposelnimi po mestih, je pa vlada sklenila, da bo tudi oženjene moške poslala v taka taborišča. Naletela pa je na hud odpor, kajti možje se branijo, da bi zapustili isvoje družine. POŽAR V DRŽAVNEM POSLOPJU Springfield, 111. — Ogenj, ki je preteklo nedeljo popoldne izbruhnil v tukajšnji vladni hiši, je povzročil do 75,000 dolarjev škode; in je grozil že, da uniči celo poslopje. Kako je požar nastal, se še ni moglo ugotoviti, domneva pa se, da ga je povzročila kaka slaba električna žica. Vsega skupaj je divjal ogenj kake tri ure in je med tem časom uničil števi lo važnih dokumentov, med njimi tudi načrte za predelavo jolietske državne kaznilnice. Governer Ilorner je bil z dru gimi državnimi uradniki na mestu, da je dajal navodila za reševanje važnih aktov. Ne sreča se je pripetila ravno na predvečer, ko se je imela vrši- MtROVNE POGODBE SO JIM NA POTI Dunaj, Avstrija. — Ogrski min. predsednik G6mb5s je obiskal avstrijskega kanclerja da sta stara dva mladiče neki hiši pripravljali svoje pripovedujejo. Šestčlanska družina je ravno sedela okoli mize pri praznič-ničnem kosilu', obstoječem iz štirih šoj in malo kisle repe. To je bil njih praznični pri-boljšek. Gospodinja je sama povedala, da so že nekaj tednov mislili na to "praznično" kosilo. 121etni sin je toliko časa stikal po gozdu, da je našel šojino gnezdo in ko so se mladiči izvalili, je gnezdo ogradil, pač Dollfussa in imel pretekli teden z njim daljšo konferenco glede omiljenja sedanje gospodarske krize. Po konferenci je podal izjavo, da je ekonomska preobnova podonavskih držav mogoča edino na ta način, ako se revidirajo mirovne pogodbe. -o- ELEKTRIKA UBILA AVTO-MOBILISTINJO Owenton, Ky. — 161etna Blanche Baker se je peljala z avtomobilom po cesti, preko katere je ležala odtrgana e-lektrična žica visoke napetosti. Avto se je moral ustaviti, ker se je žica zapletla med kolesa. Ko pa je dekle prijelo za kljuko pri vratih, da izsto- lahko pitala, mladi pa niso mogli izleteti. Na binkoštno soboto je fantič mladiče pobral iz gnezda in tako so doma napravili "furež". Pi*ecl božičem ga niso mogli, ker si niso mogli vzrediti ščetinca za dom. Gospodar je nekje izprosil par kož suhe slanine, da je bila zabela za repo. Kruha, ne belega ne črnega gospodinja ni mogla speči, ker je že zdavnaj zmanjkalo zrnja. — Ej, — končuje dopisnik, — da je ta družina imela na Huda nesreča Na dvorišču kočarja Ribiča na Krasni gori pri Vojniku v celjskem okraju, so kopali vodnjak. Nenadoma se je vsu-la težka plast zemlje na 20-letnega kočarjevega sina Frana, ga pod seboj pokopala in mu zlomila hrbtenico. Nesrečnega mladeniča so prepeljali v celjsko bolnico. -o- Nova vrsta moke Poročajo, da je neki mlinar blizu Su'botice iznašel nov način pripravljanja moke za kruh, ki je polovico cenejša od prave pšenične moke. Peki, ki so napravili iz te moke kruh, pravijo da se je kruh zelo obnesel. Oblasti pa pravijo, da bodo to novotarijo kemično preiskale. -o- Z motiko po glavi Franc Gorenc, star 36 let, doma iz Cerovca, občina Tre-belno, je nedavno srečal soseda, s katerim sta se sporekla zaradi neke poti. Sosed je imel s seboj motiko, s katero je Gorenjca med prepirom udaril po glavi in ga nevarno poškodoval. -o-- Nesreča z možnarjem V mariborsko bolnico je moral 21 letni posetniški sin Fran Šijanc iz Sovjaka. Ko je ob neki priliki streljal z možnarjem, mu sfcre'1 nevarno poškodoval roko. Obsojen Na 8 mesecv strogega zapora je bil pred kratkim obsojen posetnikov sin Jernej pi, je dobilo tak močen elek-ti državna konvencija za pre- trični pretres, da je ostala na klic 18. amendmenta. mestu mrtva. binkoštno Smolnikar iz Tuhinjske doli-nedeljo za priboljšek samo to, ne, ker je na neki svatbi z no-kar je pri mnogi "boljši" mizi jžem udaril nekega Luko To-ostalo in se zavrglo, bi bilo za nina. njo res prava binkoštna nedelja, katere bi družina nikoli ne pozabila. ---o- Stanje posevkov Vsled vednega deževja Tatovi V Rožni dolini v gostilni "pri Katrici" so se nedavno oglasili 'tatovi in odnesli nekaj tisoča-so 'kov in več drugih dragocenosti, r fifn« 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 12. julija 1933 I AMERIKANSKI SUOVENEC Prvi in najstarejši ^lo venski 4 list v Ameriki. P?' Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravo: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Tdefon: CANAL 5544 I Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 Za celo leto _______________________ Za pol leta _________________ Za četrt leta ________________________________ 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto__________$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta________________1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, »Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................................$5.00 For half a year _______________________________ 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________________$6.00 For half a year ______________:____3.00 For three months.......................... 1.75 ■ Dopisi važnesfa pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Krvave arene Avstriji bo treba pomagti. Vsak dan postaja bolj jasno, da se Evropa ne bo več dolgo sm&Ia zadovoljiti z vlogo razposajenega gledalca, ki je ves srečen, ka ima priliko videti brezplačno vse tragične peripetije krvoločne biko-borbe, v kateri se mali, genijalni matador mojstersko bori proti surovim, vedno hujšim napadom razjarjenega bika. Ni zadosti, če so vsa srca pri matadorju, ni zadosti, če mu vsa evropska arena ploska in se divi njegovemu pogumu, ni zadosti, če mu pada v naročje cvetje v znak iskrenega občudovanja. Kajti razbesnela žival, ki ga napada, ga utegne vsak trenutek zabosti in zmagovito poteptati pred očmi < vropske diplomacije. Boj Hitlerjeve Nemčije proti Avstriji, kot jo je zasanjal rajni dr. Seipel in ki jo danes tako brezkompromisno zastopa dr.Dollfuss, ki ga angleške "Times" imenujejo "najmanjšega a ob enem največjega državnika v srednji Evropi", je dosegel ono tragično napetost, ko bo treba poseči vmes, ker je ta borba prekoračila meje idejnega spora med dvema sosednima državama in se že zadira v mednarodno-• politične -interese evropske državne skupnosti. Kazvoj dogodkov gre mimo nas z brzino filma. Takoj po zmagi hitlerizma v Nemčiji so čez noč zablesteli povsod po Avstriji kljukasti križi. Povsod i, po hišnih zidovih, po skalovju avstrijskih gora, na plotovih, po drevju in po telefonskih drogih. V nepreštetih množicah so se pojavili ti kljukasti križi na malih listkih, ki so kakor kobilice pokrili ceste in terase kavarni in hotelov. Tu' in tam so zažareli v krvavih barvah napisi: Ileil unserem Hitler! Avstrijska vlada je reagirala in se z vso silo uprla zahtevi narodnih socialistov po novih volitvah. Dr. Dollfussova vlada je takrat privolila samo v razgovore in pogajanja s hitlerjevci in jim ponudila celo dva ministerska sedeža v vladi, ki bi ji predsedoval dr. Dollfuss. Toda Hitlerjev zastopnik v Avstriji, Habicht, je iz svojega generalnega štaba v Linzu odgovoril, da hoče vse ali pa nič. Nemška vlada je šla celo tako daleč, da je ponudila Avstriji takojšnjo denarno pomoč v višini 75 milijonov mark, ako pristane na nove volitve. Dr. Dollfuss je odklonil vlogo mešetarja z rodoljubjem. Nato se je začel bojni ples z vso srditostjo. Nemška vlada onemogoči turistični promet v Avstrijo, Dunaj odgovori z zaporo meje za nemško uvozno blago; 27. majnika pretep na dunajski univerzi, nato zatvoritev univerze; barikade in streljanje s strojnicami v Innsbruoku; 81. majnika hišna preiskava pri vseh hitlerjevcih; 2. junija polet dr. Dollfussa v Rim in izjava, da "ima neodvisna Avstrija v Mussoliniju iskrenega prijatelja"; 10. junija nov zakon o tisku, ki uvaja najstrožjo cenzuro; 11. junija atentat ji a voditelja lleimwehra dr. Steidlea in deželnega glavarja Štajerske dr. Rintolena; 12. junija eksplodirajo bombe in peklenski stroji na Dunaju, nakar so zapečateni vsi domovi narodnih socialistov; naslednji dan odkritje tajne tovarne za eksplozivne snovi v Gilbcrbachu, med tem ko je d\;gnje-ra zastava s kljukastim križem na graški univerzi; nova prisega državnih uradnikov, uvedba starih avstrijskih vojaških uniform, aretacija številnih državnih, upravnih in vojaških funkcionarjev, organizacija posebne varnostne službe po vseh zveznih deželah . . . Izgon nemških državnih mini- strov, izgon avstrijskega atašeja za tisk iz Nemčije, izgon nemškega državnega poslanca in vodje hitlerjevcev iz Avstrije . . . Pisanje obojestranskega časopisja, ki je naraslo v besnenje hudournika. Kje je konec? Kdaj bo konec? Da, nemški hitlerizem ima zadosti dolge roke, da je z o-gromnimi denarnimi sredstvi zgrabil svojo malo sosedo za vrat in jo začel stiskati in daviti, dokler ne bi sama od sebe zavpila najpreje: milost; nato pa "Anschluss"! Dr. Dollfuss drži postojanke in njegov vojni minister Vaugoin ima v rokah javno varnost, toda nevarnost položaja je razvidna iz dramatičnega klica po pomoči, ki ga je dr. Dollfuss dvignil v Londonu, ko je slovesno apeliral na evropske velesile, da obvarujejo njegovo domovino pred nemškim narodnim socializmom, ki grabi po njeni neodvisnosti in po njeni svobodi. Avstriji je torej treba pomagati in sedaj je nastopil skrajni čas, ko pomoč še lahko kaj zaleže, da prepreči hitlerjev-sko zaroto proti obstoječemu političnemu in gospodarskemu redu v srednji Evropi. Odkod naj pride ta pomoč? Najpreje od Zveze narodov. Obe državi, Nemčija in Avstrija, sta članici Zveze narodov, podvrženi predpisom pakta Zveze narodov in imata statutarno pravico, da vživata tudi v polni meri njegovo protekcijo. Kje je danes tisti Lloyd George, ki je sklical nujno Svet Zveze narodov, ko se je morala Jugoslavija braniti proti vpadom albanskih vsta-šev; kje je danes naslednik Brianda, da bi pozval Svet, kot ga je svoje dni sklical v italijansko-grškem sporu ali kot ga je sklical, da prepreči japonsko "mirno" prodiranje v Mandžurijo? Danes je zopet ena država, članica Zveze narodov, v nevarnosti, da izgubi svojo samostojnost. Pogoji, predpisani za intervencijo Zveze narodov, so podani. Ali se bo našel državnik, ki bo Nemčijo poklical pred svetovno razsodišče v Ženevo, ustavil grozečo nevarnost in postavil Nem- Kako tudi ne, saj so bili tam skoro dva tedna. Prišli so potem v Spring Valley, kjer so tu obiskovali našo hčer, ko je bila ravno v bolnici, in ji prinesli darove. Pred odhodom so jo pa še obiskali na njenem domu. Hvala lepa, ki sta se pokazala tako skrbna za časa svojega bivanja tukaj. Obiskala sta tudi sestro Rozalijo Zičkar in njenega soproga v DePue in brata Lojze Lovšeta v Chicagi. Je pač veselo snidenje po tolikih letih. Draga sestra. prav lepa hvala zato, ker si mi toliko pomagala, kakor tudi lepa hvala tvojemu soprogu in vajinemu sinu in hčerki. — Ko sta omenjena odhajala od nas, smo jima naročili mnogo pozdravov vsem našim sorodnikom in prijateljem v Canon City in Rockvale, Colo., zlasti pa moji sestri Mrs. Agnes Bole in njeni družini v Rockvale. V mojem zadnjem dopisu je bilo pomotoma priobčeno, da Mr. in Mrs. Zalar pozdravljata svojo družino, pa sta jo imela s seboj. Pozdravljala sta pač njeno sestro Mrs. Bole in ali naj ostaneve doma. Nazadnje sve se odločile, da greve za vsako ceno, pa četudi se do kože premočive, predno pride-ve v Chicago. Preiskala sem vse kote, da bi kje našla kako za tako okusno okrepčilo.; dela sem, da je Kukmanj družina postrežljiva in pri)! na in ugledna. Zato še ent hvala lepa in na svidenje kedaj. — Zvečer 2. julija lo. Na žalost sem pa pograbila eno popolnoma vso polomljeno, da mi je bila celo pot v nadlego. Ko sem jo hotela razprostreti, so palice na vse načine tako čudno štrlele vsaksebi, da sem bila prav tako mokra, kakor bi je ne imela. — Moja hčer naji je peljala na postajo v Elkhart. Vlak je seveda že bil tam in čakal. Medve pa se nisve zmenili za to, ampak sve se vsedli, ker jaz sem imela veliko opravka z marelo in tako sve čakali vlaka. Slučajno sem se nekoliko ozrla in sem zagledala družino Zakrajšek, ki teče proti vlaku. Ker sem vedela, da so bili tudi Zakrajškovi namenjeni v Chicago, sem seveda takoj dregnila Mrs. Terlep, češ, "hurry up"—in pobašem svoj kovčeg ter marelo in hitive za pa magari če židano mare-|se udeležili koncerta g. Suh in umetniških izvajanj g-dinata. — Prvič sem slišal«; osebno videla g. Šublja in: trditi moram, da je res pel slavček. Človek bi ga poslf kar naprej. — Enako sem čudovala tudi g. Grdinata> je res copral. Takoj sem se tem spomnila na mojo pol ljeno marelo, če bi jo g. na dobil v roke, bi se mu f vo ne šopirila tako grdo,1 kor meni. Vse je bilo lepo tem programu, samo škc da ni bila dvorana bolj » dena. — Drugi dan, 3. jui sve si ogledali svetovno stavo. Reči moram, da sve deli marsikaj zanimivega, še nikoli nisve videli popre najbrže tudi nikoli več ne ve. — Nešteto korakov sve pravili, da sve bili na v< pošteno utrujeni. — T* dan, dne 4. julija, smo se čijo na sramotni oder kot oskrunjevalko svetih mednarodnih j njeno družino. pogodb in kot tlačiteljico malih narodov, ki nimajo drugega orožja v svojo obrambo kot pravico in kulturo? MED NAŠIMI FARMARJI V ILLINOISU Spring Valley, 111. Čudno vreme imamo letos. Spomladi smo imeli toliko dežja, da do 15. aprila nismo mogli nič delati na polju. Potem smo pa imeli celih sedem tednov brez dežja in su?a je že pritiskala, da smo mislili, da bo vse polje uničeno. Skoro obupavali smo, ker smo pač mislili, da bo vse naše težko delo zastonj. Pa je prišel 29. junija obilen dež, ki je namočil suho zemljo in spet so je vse oživelo in začelo rasti. — Krompir je že prav drag. ker ga je suša zelo zadržala. Vsa ko leto smo ga v tem letnem času že prodajali. Je pač res. da nismo še imeli tako čudnega leta kakor ravno letos. Iz starega kraja sem dobila pismo od očeta in matere, v katerem sporočajo, da tam vedno dežuje, tako da zadržuje vse delo po polju in mrve niso še nakosili. Od Strug pa do Novega mesta je vse polje in travniki pod vodo. Prav slabo leto bo letos za kmeta, tako tukaj v Ameriki kakor tudi v starem kraju. Omenim naj, da je bila naša hči Mary, omožena Vaigner, operirana na slepiču. Operacijo je srečno prestala. V dolž nost si pa štejemo, da se za hvalimo vsem tistim, ki so jo v bolnici obiskovali, kakor tudi, da so jo obiskovali na njenem domu. Posebno lepa hva- Antoinette Blatnik. -o- John Blatniku,ki jo je večkrat obiskal, kakor tudi njegovi soprogi, ki sta ji prinesla tudi cvetice, da so krasile njenj sobo, kar ji je bilo v tolažbo v njeni mučni bolesti. Hvala jima pa tudi za to, ker sta tako lepo prenovila njeno spalno sobo. Od veselja so bolnici prišle solze v oči, ker je spoznala, da je bil stric njen največji skrbnik. On jo je tudi pripeljal iz bolnišnice v svojem avtomobilu. Hvala lepa tudi moji sestri Raziliji Žiekar in njenemu soprogu, ki sta jo obiskovala v bolnici in ji tudi prinesla lep dar. Hvala lepa tudi Mrs. Mary Žičkar za o bisk in pa vsem drugim, ki ste jo obiskali, katerih imena mi niso znana. Hvala Mrs. Ma-tehek in pa Mr. in Mrs. Mar-šek ter njih družini, in hvala Marškovim hčeram, ki so jo obiskale na domu. — Omenjene so namreč njene sestrične in usmiljene sestre. — Komaj je naša hči nekoliko okrevala, presenečena zagledani moje sestro, njenega soproga, njiju sina in hčer pred našo hišo, ki so bili na potovanju okoli in obiskovali sorodnike, prijatelje in znance. V Detroitu so se bojda prav dobro imeli, ker je bila birma in so bili za botre. Zlasti je bilo veselo snidenje pri bratu John Lovšetu, katerega nista videla celih 24 let. John Lovše jih je vodil okoli po Detroitu in jim razkazoval lepe reči, tako da se prav pobratil mojega soproga, Mr. hvalijo, da so veliko videli. SMRTNA KOSA V STAREM KRAJU New Sheffield, Pa. Naš naročnik Anton Habich je prejel iz domovine žalostno vest, da mu je v Javorju pod Ljubljano umrl oče, pc domače "Primožk". Omenjeni je bil več let v Ameriki. Zadnjih 20 let največ v West Al-liquippi. Lanskega leta 3. avgusta se je podal v stari kraj. kjer je ime) ženo, enega sina in eno hčer. Gotovo si ni mislil, da bo tako malo časa pri svoji družini. Ranjki ima poleg omenjenega sina Antona še enega sina v Amtriki, ki živi v Clevelandu, in eno hčer, ki živi v Ambridge. Naj mu bo lahka domača gruda! Poročevalec. Z RAZTRGANO MARELO NA SVETOVNO RAZSTAVO Elkhart, Ind. Že zadnjič sem obljubila, da se bom še oglasila, in tako sedaj to obljubo izpolnjujem. — Kakor vse izgleda, se razmere že precej izboljšujejo, tako se opazi že tu in tam. — Morda bomo pa le srečno premagali to nesrečno krizo, ki nas je že občutno grabila in nas skušala popolnoma streti. Mi pa le nismo obupali, s trdno voljo smo čakali in sedaj polagoma potiskamo to krizo v kot. da nas pusti zopet nekoliko živeti, da si opomoremo vsaj za nekaj časa. Tako se sliši tudi iz drugih krajev, da se obrača na boljše. Pred praznikom neodvisnosti in poprej sva se domislile z Mrs. Terlep, da se snideve v Chicagi. V ta namen sve se dne 2. julija že zjutraj odpravile na pot z vlakom. Ko sve odhajale od doma, je lil dež, kakor bi ga iz škafa izlival, da nisve vedele, ali naj greve oke 'ka"j vreclnega, a kolTttft tfOTgb fitfTj^T^pohilnu. ^ njimi proti vlaku, ki je bil precej dolg in je bilo precej [podali v Lemont. Peljala daleč teči. Na vse načine sem | je Mrs. Annie Borštnik s '2' si prizadevala, da bi odprla Place, za kar se ji prav 1 nesrečno marelo, ki naj bi me zahvaljujevi za njeno ulj varovala dežja, kondukter ja nost in postrežbo. Tam v pa mahal proti nam, naj hiti- montu sve ogledali celi h rit mo. Moja marela se pa ni dala ne odpreti in ne potem zapreti in malo je manjkalo, da nisem ravno radi te marelo zamudila vlak. Mokra sem pa bila še veliko bolj, kakor če bi je sploh ne imela. Nazadnje sem z odprto in strgano marelo stopila v vlak. Jeza me je že imela, da bi jo vrgla od sebe, pa sem le še počakala in jo trdo postavila k oknu, dasi bi jo najraje pohodila. Pa smo imeli s to marelo še zabavo. Celo pot sem se potem trudila, da sem jo lepo skupaj spravila, da je izgledala potem kakor prava najboljša marela. Mislila sem že, da bi jo kar v vlaku pustila, morda bi jo kdo pobral z mislijo, da je dobil v govorili z našimi znanci in jaki iz različnih krajev, s terimi smo se po dolgih lf zopet sešli in si marsikaj p° dali, prijateljsko se pozdr« in se zopet razšli v nadi, še katerikrat tako snidemo. Zabavali smo se na lenif skem griču veselo in donv Vsega je bilo v izobilju. J| so se vrteli na ražnju in p'i da je dišalo po celem gn Vsega si lahko dobil za gWj želodec. Mr. Sagadin je p°: j al tam celo možgane —- ; menda ne svojih, ampaK janca. Ker sem bila ravno' leg, sem rekla, da jaz ji*1 imam. — Reči moram, d" bilo na griču prav prijet«0: ta dan nam bo gotovo osA"' r v sili hotel razpeti, mu bo pokazala vsa svoja rebra. Nazadnje smo pa le srečno dospeli s strgano marelo v Chicago. Deževalo ni več in ko smo hodili po cesti, smo videli, da je bilo vse polno vejevja na tleh in tu pa tam razbite šipe, kakor po vojni. Izvedele smo, da je bilo v Chicagi strašno neurje, pomešano z debelo točo in viharjem, ki je napravilo ogromno škodo. — Pri nas pa ni bilo nič hudega, le deževalo je. Nato smo se udeležile sv. maše ob pol 11. uri v cerkvi §v. Štefana- Okrepčila za naše želodce nam je pa preskrbela Mrs. Sagadin. Pri družini Jos. Ivukman smo dobile g. Šublja in g. Metoda Končana iz New Yorka, s katerima smo skupaj obedovali. Zveselili smo se, ko smo se tako nepričakovano skupaj sešli. — Mrs. Sagadin se na tem mestu prav lepo zahvaljujem za trud in delo. ki ga je imela z nami. Hvala lepa tudi družini Jos. Kukman domači sve se počutili in f sve, da čeravno sve šli s st! no marelo od doma, sve dar imeli srečo, da nama jalo solnce. Dnevi so bili ravno dovolj hladni, da " ni bilo prevroče. Četrti dan, v sredo, sve obrnili nazaj proti domu, * so naju pričakovali vsi rs1 vedni, kaj bove povedali kaj vse sve videli. — Omei1 naj tudi, da sve obiskali tc tiskarno in prostore Am. venca in Mr. Jerič naji je P jazno sprejel in nam razlO' vse prostore, za kar mu W lepša hvala. -hvala še enkrat vsem, s rimi smo se v teh dneh Vi pa g. urednik nikar ne l)f nite mojega dopisa v koš, kor sem jaz svojo strgano 11: relo. Prizanesite mu, naj sfj roča rojakom, da sve srečnCj zadovoljno zopet doma, od* der kličevi vsem še en'{f' good-bye. Mary Obi«'1 (Dalje na 3. str.) Končno n m "TARZAN IN ZLATI LEV' (49) (Metrnoolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Ko je Tarzan priplezal v veliki stolp palače demantov, si je oprezno ogledaval. Na enkrat zaRleda na hodniku čudno staro postavo. Bil je suh in ves osivel starec, ki je stal na nekem hodniku podoben stolpni lini. Tarzan je potegnil bodalo, misleč, da se bo treba boriti, toda častitljiva starost starea ga je očarala, da je obstal. Starcc ni bil divjak. "Kdo si ti?" je nagovoril starec v angleščini, kar je Tarzana naravnost dirnilo. ' Kako si prišel ti semkaj?" je vprašal stari mož Tarzana, to pot v narečju opičjega rpdu Nato ga- je-itiasovoril zopet v angleščini rakdč: "Vesel sem, da sem doživel čas, da čujem zopet cl^dki angleški jezik. Nič se me ne boj. Mene se nimaš nič bati." — "Potem govori odkrito in resnično,'' ga nagovori Tarzan. "Jaz sem tukaj in iščem belo žensko, ki bo jo ujeli Bolga-niji. Je li ona na varnem?". "Ona je tukaj in bo varna še kaka dva dni," odgovori starec. Potem jc starcc pojasneval Tarzanu, kako je . prišel v ta kr00000OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naalov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Celo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4585 Logan St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Tha teller lilds.. Pueblo, Colo NADZORNI ODBOR; .Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mavy Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York A v.. Canon City, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22iul Place, Chicago, 111. 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. 3. porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio. 4. porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo. 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 280, Midvale, Utah.* URADNO GLASILO' "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St.. ChicaKo, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmo-.ni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osein oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOl ■J! , O<>OO0OO