Časopis .NAPREJ” izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18.
Uredništvo, administracija in ekspedicija: Idrija št. 75. Vse denarne pošiljatve na naslov :
Upravništvo .Naprej*. Vse dopise in spise na uredništvo.
Lastnik lista:
.Idrijska okrajna organizacija.* Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom): K 1"92, (z donaša-njem na dom): K 2-40, po pošti K 2'50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin.
Občinarji! Delavci in delavke !
Poživljamo Vas na
kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 18. novembra
v pivarni pri „Črnem orlu".
Začetek ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red :
Občinsko gospodarstvo v občini idrijski; proračun za 1. 1907.
Govoril bode sodr. Anton Kristan, občinski svetovalec in urednik v Idriji.
Udeležite se tega shoda v obilnem številu!
Za klub so ci a ln o - d em okr ati čnih obe. odbornikov in svetovalcev:
Alojzij Uršič	Ivan Kokalj
t. 6. zapisnikar.	t. č. predsednik.
Državni proračun.
Početkom meseca oktobra je podal fin. minister pl. Korytovski državnemu zboru proračun države za 1. 1907. Izpregovoril je tudi več besedi, s katerimi je pohvalil državno upravo, meščanski poslanci so mu vsi veseli ploskali. Državno gospodarstvo pa je prav tako kot je bilo doslej — največje izdatke požira moloh militarizem; kapitalisti, močni in bogati, so tudi zelo v vsakem oziru preskrbljeni. Največ dohodkov do-
bilo pa se je od revežev, od	delavca ter od
malega človeka iz mesta in kmetov.	
Državni proračun obsega sledeče potrebe in sledeče pokritje:	
Potrebe:	1907
Cesar in njegov dvor potre-	K
buje		11,300.000
Cesarjeva kabinetna pisarna . Državni zbor (diete poslancev	177.173
in drugi izdatki) .	.	.	.	3,082.907
Državno sodišče	 Ministrski svet in upravno so-	04.124
dišče 	 Prispevek na skupne državne	4,125.419
potrebe		270,627.918
Ministrstvo notranjih zadev .	77,202.385
Ministrstvo deželne brambe .	69,913.948
Naučno ministrstvo ....	90,460.266
Finančno	»	....	680,161.299
Trgovsko	>	....	165.871.640
Železniško »	....	304,079.330
Poljedelsko »	....	57,345.413
Justično (pravosodno) ministr.	76,834.076
Najvišji računski dvor .	.	.	538.300
Penzije državnih uradnikov itd. Pokritje : Ministrski svet in upravno so-	79.042.154 1.890,871.352 K
dišče da		2,550.980
Skupne zadeve države .	.	.	—
Notranje ministrstvo . .	.	2,745.326
Ministrstvo deželne brambe .	1,285.238
Naučno ministrstvo ....	15,691.696
Finančno	»	....	1.329,428.800
Trgovsko	»	....	159,335.330
Železnično »	....	334,745.750
Poljedelsko ministrstvo .	.	35,721.917
Odnos . .	1.881,505.097
it
Prenos . . 1.881,505.097
Pravosodno ministrstvo .	.	3,889.220
Naj višji računski dvor ...	—
Penzijski fond...................... 7,106.765
Skupaj .	.	1.892,501.082
Potrebe . . 1.890,871.352 Prebitek . .	1.629.730
Kdor ne ve, zakaj kakšno ministrstvo denar dobi in zakaj ga daje, ta iz proračuna ne bo posebno pametnejši. Na prvi pogled vidi vsak, da dobi cesar 11 in pol mi-liona za svoje potrebe. Cesar ima kot privatni lastnik velikanska posestva. Avstrija šteje 26 milionov prebivalstva, Anglija pa 398 milionov — in angleški kralj ima 14 milionov kron na leto.
Med «skupnimi državnimi potrebami» se razumejo glavno stroški za vzdrževanje armade. Marsikdo bo rekel, saj to ni res, ko vemo, da vzdrževanje militarizma samega stane nekaj nad 400 milionov kron. Prav — ali stvar je taka - le : Skupni avstro - ogrski d o -hodki se ne devljejo v proračun avstrijske polovice avstro-ogrske monarhije; dohodki od colnine znašajo le — 130 milionov kron. Svota, katero predstavljajo skupni dohodki, stoji sama zase. Avstrija pa daje k skupnim potrebam še 2/3, Ogrska pa le 1/s !
Ministrstvo deželne brambe predstavlja izdatke za čisto avstrijski militarizem za cesarsko kraljevo (k. k.) armado, dočim so skupne potrebe za cesarsko in kraljevo (k. u. k.) armado !
Finančno ministrstvo skrbi, da bi se avstrijskim in ptujim Rotšildom dobro godilo. Najpopreje plačuje finančno ministrstvo obresti državnega dolga. Skupni državni dolg avstro-ogrski je znašal 1. 1904 5403 milione kron, posebni avstrijski dolg 3872 milionov kron. Od 1900 do letos se je državni dolg povišal za eno miliardo, to je 1000 milionov kron. Za ta dolg se mora kapitalistom plačati ogromne obresti. Finančni minister zahteva za 1. 1907 svóto 3 8 7,5 7 5.8 7 1 K na obrestovanje in odplačevanje državnega dolga. Vsak avstrijski prebivalec mož, ženska, otrok — sorazmerno — mora plačati 14 K |
na leto davka kapitalistom. Večino dolga pa je provzročil in ga še provzroča militarizem.
Kdo pa torej plača ter poskrbi za pokritje vseh teh izdatkov?
Davki dajo pokritje! Poglejmo kakšni
davki !	K
Zemljiški davek je dal v 1. 1905	53,100.000
Pridobitni »	» » » »	»	36,200.000
Davek na žganje		87,000.000
»	» pivo 		77,600.000
»	» sladkor		121,950.000
»	» petrolej ....	19,900.000
»	» sol		47,380.600
»	» tobak 		236,259.000
»	» meso		16,100.000
»	» loterije	 »	» vožne listke po že-	31,540.150
leznicah		17,501.000
Mislimo, da je lahko uganiti, kdo vse te davke plača! Delavsko ljudstvo! Vsakdo tudi lahko razvidi, da je današnja država upravljana od kapitalistov za kapitaliste.
Zadnji čas je, da se uzakoni splošno in enako volilno pravo, da bo ljudstvo samo upravljalo državno gospodarstvo, ki najbolj ve, kje ga čevelj žuli !
Slovenska sekcija „Svobodne Misli“.
V časopisju čeških svobodomiselcev «Volna Myšlenka» je brati veselo vest, da se je ustanovila ob boku češke sekcije svobodne misli slovenska sekcija svobodne misli. Pripravljalna skupina «Svobodne Misli» je objavila naslednji proglas :
«Veselo in bujno življenje se začenja probujati med narodi ; preteklo stoletje dela, nabiranja plodov duševnih in gmotnih sposobnosti, je probudilo v narodih slutnjo, kako brezkončno krasnega življenja je zmožen človek. Primerjajoč pa te krepke valove z našo Slovenijo, obhaja človeka groza, hujši oblaki kot so zimske megle po naših dolinah, pokrivajo duševno obzorje njihovih prebivalcev. »
«Suženjski strah, to je geslo, pod katerim I se še vedno plove; ne samo pri priprostem
ljudstvu, razumništvo je istotako pravi sin svojega naroda. Stoletja so nas zastrupljali s strahom, ki nam je razvodenil kri, ki je omogočal, da smo redili pijavke, ki so nam pripravljali pot v nebeško večnost, sebi pa bujno sedanjost. Po zuslugi razvoja drugod, smo izgubili leta 1848 gmotne gospodarje, duševni so pa ostali.»
«Tako sedanji Slovenec inteligent neodločno omahuje med poželjenjem po življenju in strahom pred — hudičem. Na eni strani ga razuma in čuta stari nauki več ne zadovoljujejo, na drugi strani mu pa stoletja vtepeni strah ne da, da bi v največji globočini srca ne pustil kotička pripomočkom za — zadnjo uro. A ker se sam boji iskati, ne pusti tega tudi svojemu bližnjemu. To je psihologični vzrok sedanjih in bodočih uspehov rimskega klerikalizma in neuspehov naših stremljenj po Sloveniji.»
«Ta neodkritosrčnost in strahopetnost v duševnem življenju se kruto maščuje — poraz za porazom na celi črti. Človek, ki ni samega sebe gotov, ne more krepko delovati, a vrednost naroda je svota vrednosti posameznikov.»
«Kar se je »delalo« v tem oziru, se je delalo iz političnih nagibov, zato ni bilo nič popolnega, samo polovičarstvo, ker se ni delalo vsled prepričanja, organično razvitega na podlagi rezultatov novega časa.»
«Bodisi pojdemo ž njim samostalno živet, ali pa postanemo hrana zanj.»
«Vstanavljamo slovensko skupino na strani češke sekcije »Svobodne Misli«, ki nam je dala prostor v svojem listu, da bomo imeli takoj začetek svojega glasila. Pisano bo slovensko z vsporedno objavljenim češkim prevodom, da tako pokažemo praktično svojo vzajemnost.»
«Vse posameznike dobre volje pozivljemo v svoje kolo in končamo z željo, naj duh značajnega Husa prešine potomce onemoglega Č r t o m i r a, da pride v naše duševno življenje več poštene odkritosrčnosti. .Vsi, ki bi se zanimali za duševni razvitek slovenskega naroda v tem smislu, naj se priglase za potrebna pojasnila ali s tozadevnimi predlogi na naslov: Redakce Volné Myšlenky, Praga-Vinogradi. Popolna molčečnost zajamčena.» |
«Vsak, kdor ima spore s cerkvenimi uradi, dobi pri «Volni Myšlenky» brezplačno pravne nasvete.»
Z veseljem objavljamo vse to. Dobro in prav je, da tudi pri nas v tem pogledu začne bujno življenje ter da se vsi svobodomiselci, glavno vsi oni, ki so brez konfesije, združijo v organizacijo liki češkim svobodomiselcem, ki so organizirani v društvu «Auguštin Smetana».
O «Svobodni Misli» je «Naprej» 4. julija 1905 priobčil informativni uvodnik, na katerega tudi sedaj opozarjamo.
Shod na Cerkljanskem.
V nedeljo, 11. t. m., se je vršil v občini Otalež (županija Cerkno) jako mnogobrojno obiskan shod, ki ga je sklical sodrug Jernej Ogrič iz Loga pri Otaležu. Predsedovali so shodu sodrug Janez Svetlik (obč. svetovalec cerkljanske občine), J. Kogej in Filipič Tomaž. O političnem položaju v Avstriji je govoril obširno sodrug Anton Kristan, ki je razlagal izvir in razvoj volilne reforme ter njen pomen za javno življenje v Avstriji. Dotaknil se je tudi državnega proračuna, katerega posamezne točke je obširno in poljudno razmotrival. (Jedro njegovega govora o tem je v današnjem članku: državni proračun.)
Govoril je o nalogah bodoče zbornice, o reformi kazenskega zakona, o reformi zakona med možem in ženo, o posledicah nedavno vsprejetega novega colninskega tarifa. Poslušalci so z velikim zanimanjem poslušali govornikova izvajanja.
Dalje je govoril sodrug A. Kristan o občinskem gospodarstvu v Cerknem, o čemur je tudi prav lepo razmotrival občinski svetovalec cerkljanske občine sodrug J. Svetlik iz Pluženj. Glavno sta se oba govornika bavila z zidanjem novega farovža v Otaležu. Vsi zborovalci (sami posestniki iz Pluženj, Otaleža, Masor, Lasec in Vrhčeva) so vsprejeli enoglasno resolucijo, ki protestira proti zidanju novega župnišča v Otaležu, ker je staro še popolnoma dobro in ker ima otaleška občina
veliko nujnejših potreb, katerim je treba zadostiti. — Shod je bil zelo zanimljiv in je pokazal, kako se je «Soča» (in za njo «Slov. Narod») lagala o shodu v Cerknem. Dokaz (daljši in izdatnejši) pokažejo pa Cerkljani
prav v kratkem, kako mišljenje prevlada med njimi. — Na shod je poslalo c. kr. glavarstvo v Tolminu koncipista dr. Treota. Gospodje se boje, da bi se inače mirni Tolminci preveč ne nasesali socialno-demokratičnih idej !
ZMES.
Politično življenje Slovencev. I. zvezek. «Knjižnica političnih in socialnih spisov.» Spisal dr. Dragotin Lončar. Ponatis iz «Naših Zapiskov». Cena 60 h. — S tem naslovom je izšla lepa, pregledna, poučna ter v vsakem oziru zelo zanimljiva študija o političnem življenju Slovencev. Začenja s prvim slovenskim časopisom, z Vodnikovimi «Ljubljanskimi Novicami» ter spremlja razvoj slovenskega javnega življenja od početka minulega do početka tekočega stoletja. Študija je pisana objektivno in jedrnato. Pregled slovenskega političnega življenja, v kolikor se je pojavljal v političnem časopisju, v političnih strankah in političnih osebnostih, je jasno podan. Mi zato to brošuro prav toplo priporočamo našim čitateljem. Cena je zmerna. Naročitev preskrbimo drage volje vsakomur, kdor bi se le oglasil.
„Naši Zapiski". Izšel je že deseti zvezek socialne revije «Naših Zapiskov» s prav izborno vsebino. «Naše Zapiske» priporočamo v naročanje.
„Rdeči Prapor", osrednje glasilo jugoslovanske socialne demokracije bo prihodnje leto za časa državnozborskih volitev izhajal vsaki dan. Opozarjamo že danes vse so-druge na to !
Regali v češčini. Socialno-demokratični časopis «Svoboda», ki izhaja dvakrat na teden na Kladnu (na Češkem), prinaša v podlistku krasno črtico slovenskega pisatelja Regalia «Opekar» iz knjige «Reliefi». V češčino je prevela to črtico sodr. Rfižena Kristanova iz Idrije, ki je že objavila več prevodov Cankarjevih povesti in črtic v leposlovnem mesečniKu čeških socialnih demokratov «Rude Kvéty».
Zadružno gibanje.
Peto zborovanje Zveze avstrijskih konsumnili društev. [Konec.] Razprava glede penzijske blagajne za uslužbence konsumnih društev je začela s poročilom Zvezinega tajnika, ki je temeljito referirai o potrebi preskrbe uslužbencev konsumnih društev v starosti in onemoglosti.
Debata je bila živahna. — Sprejel se je predlog, prihodnjemu Zvezinemu zboru mora predsedstvo Zveze podati popolnoma izdelan načrt preskrbovanja oziroma popolnoma vse, da se takoj potem ustanovi zavarovalnica za starost, onemoglost, za vdove in sirote. Sprejel se je dalje predlog delegata
I.	Reumanna, da se z novim letom 1907 že vplačuje v to zavarovalnico doneske, ki jih naj začasno določi predsedstvo Zveze.
Zanimljiva je bila razprava o ustanovitvi sekretarijata za Češko s sedežem v Pragi. Odobril se je predlog, da se v Pragi ustanovi tajništvo ; kdaj — to pa določijo same češke zadruge. — Čehi imajo tudi na zadružnem polju pomisleke proti centralistični organizaciji. Konsumna društva po Češkem (češka) so, žal, zelo mala. Pred 40. leti je bila Češka ona dežela, kjer so bila največja konsumna društva, katera pa so v par letih izginila kot kafra — in od tedaj se ni med Čehi na Češkem moglo prav vdomačiti konsumnih društev. Zadnji čas, z ustanovitvijo centralnega delavskega konsumnega društva v Pragi, je nastal preobrat na boljše. Delavstvo začenja zdaj spoznavati pravo vrednost konsumnih društev. Socialna demokracija se
je na Češkem dosedaj držala precej antipatično napram konsumnim društvom — letošnji njeni strankarski zbor o Božiču obeta pa v tem oziru izpremeniti prav korenito svoje stališče. Želeti bi bilo, da se konsumna društva na Češkem prav lepo razširijo, v kar bo veliko pripomoglo tajništvo Zveze v Pragi.
Ustanovitev daljših distriktnih zvez je bila tudi na dnevnem redu. Po premišljenem referatu del. P o hi a se je sklenilo, ustanoviti distriktno zvezo za dolenjesleško ter moravsko podzvezo. Debata pri tej točki je bila prav živahna.
Del. Drob it z je poročal o internacionalnem zadružniškembiro-u; zbor je sklenil: pristopiti k mednarodni zadruž-niški pisarni.
V imenu Z rezine kontrole je poročal delegat Schamovell, ki je premotrival proračun Zveze za 1. 1907. Sprejel se je predlog, da prispevki ostanejo v taki visokosti kot so bili.
O produktivnih zadrugah in njih razmerju h konsumnim društvom je govoril delegat Wilchelm. Produktivne zadruge imajo narok na podporo s strani konsumnih društev le tedaj, ako se vodijo v modernem zadružniškem duhu in če so na solidnem temelju ustanovljene.
Pri volitvah v Zvezino predsedstvo so bili izvoljeni : za predsednika Karol Newole ;
za člane predsedstva: Franc Kórmer, Karol Drobitz, Fass in Jurij Emmerling — v kontrolo sta bila izvoljena Ivan Vesel in Rudolf Fabian.
Prihodnji občni zbor Zveze bo 1. 1908 na Dunaju. — Sklenilo se je dalje, žveplenke (žveplene) iz prodaje povsod (kjer le mogoče) odstraniti, ker le s tem bi se bojevalo proti fosforni bolezni delavcev.
Zvezni občni zbor je bil s tem končan. Delegati so se mnogočemu naučili, ker so bile vse debate prav zelo poučne in za vsakega zelo zanimive.
Velenakupna dražba avstrijskih konsumnih društev se je 28. oktobra izpremenila iz dosedanje oblike v družbo z omejenim poroštvom po novem zakonu. Minimalni deleži so se določili na 500 kron; vsak delež ima brez ozira na visokost le en glas. Izvolil se je upravni svet (Newole, Exner, Skaret in dr. Karpellles) ter nadzorstvo. V nadzorni svet so izvolili društveniki tudi sodruga Antona Kristana, zastopnika «Občnega konsumnega društva v Idriji». Vpisalo se je 500.000 kron temeljnega kapitala. Družba se bode sedaj v kratkem registrirala. — S tem je zopet storjen en velik korak na potu zadružništva. Konsumna društva avstrijska bodo sedaj imela veliko olajšano nakupovanje. Družba preide kmalu k lastnemu izdelovanju.
Iz idrijskega, okraja.
Iz seje občinskega odbora, dne 11. novembra.
Dnevni red: podržavljenje mestne realke. Župan otvori sejo ter da besedo sodrugu A. Kristanu, da poroča v imenu šolskega odseka glede dosedaj storjenih sklepov o podržavljenju mestne realke. Poročevalec navede naj-popreje v kratkem zgodovino ustanovitve realke, stroške, katere je občina imele vsa leta dosedaj z realko, število učencev od prvega leta naprej — končno konstatira , da je baš sedaj vsled rapidnega padanja občinskih doklad, postalo vzdrževanje mestne realke občini breme, pod katerim mora občira izkrvaveti. Vzdrževanje realke zahteva sedaj 70.000 kron na leto, vseh občinskih doklad dobimo le 108.000 — drugih dohodkov nimamo, kar nam kaže, da nam ostane komaj 38.000 kron za vse ostale potrebščine našega mesta, za obrestovanje ogromnega dolga, za amortiziranje, za
vzdrževanje vodovodov, cest in ulic, za razsvetljavo i. t. d. i. t. d. Dosedanje visoke (75 °/0) doklade ne zadoščajo več, in pred nami stoji že alternativa: bodisi novo zadolženje za kakih 30.000 kron ali pa vzdig-njenje doklad na 100 %. Jasno je, da jedina odpomoč mizernemu gospodarskemu stanju je podržavljenje realke. Referent predlaga z ozirom na tozadevni sklep šolskega odseka, da naj občinski odbor sklene, naj se začno energični koraki za podržavljenje. Predloži naj se nemudoma od šolskega odseka sestavljeni memorandum c. kr. naučnemu ministrstvu, in sicer po deputaciji, ki se naj izvoli v,današnji seji! — Župan da poročevalcev predlog na glasovanje, ki je bil tudi enoglasno sprejel. V deputacijo se izvolijo: Župan J. Še-petavec, odbornik Jan Gruden in sodrug A. Kristan. — Nato se je priglasil za besedo odbornik g. Baebler, ki
je predlagal, naj se odslej skliče vsaki mesec občinska javna seja, v kateri naj se vsakokrat prebere zapisnik zadnje seje ter župan poda poročilo, v koliko je izvršil sklepe občinskega odbora, dalje naj se ustanovi v najkrajšem času mestna hranilnica. Sodrug A. Kristan je toplo priporočal predlog g. Baeblerja, navajajoč, da župan res vse premalo energično postopa, odseki so marsikaj že sklenili, župan ne ukrene potrebnega — ter priporoča še sam predlog g. Baeblerja v sprejetje. Predlog se je tudi enoglasno sprejel, nakar se je zaključila seja.
„Slovenec" se v sobotni številki obširno peča z občinskim gospodarstvom — noče pa povedati nobe-negi predloga, kako bi se zboljšalo. Noče zaslug za zboljšanje! Drugače se pa zmeraj bije na prsi, kaj je «on» vse storil. Tudi — politika!
„Slovenski Narod" noče povedati (po svojem idrijskem dopisniku), kaj je s «C talnico», bode-li visoka gospoda čitalniška oddala prostore občini nazaj, da ta uredi javno občinsko čitalnico, ali ne bode, o tem bi prav radi slišali. Upamo, da se to zgodi — proračunska seja se bliža!
Iz Žirov. V petek, dne 2. listopada, je nas Žirovce osrečil s svojim posetoni sam ljubljanski škof Bonaventura Jeglič. Prišel je baje radi nove cerkve, katero so pričeli graditi «verni Žirovci». Ne bomo tu razpravljali o «potrebi in koristi» cerkvenih stavb v moderni dobi, tudi o tem ne, za koga so te stavbe «pravi blagoslov božji». Pri zidanju nove žirovske cerkve je interesantno samo to, da «zidajo» cerkev v Žireh tisti, ki se prištevajo — liberalcem, dočim je ogromna večina «klerikalcev» zidanju te cerkve nasprotna. Škof Bonaventura je navduševal «pobožne liberalce», naj le vstra-jajo pri započetem delu, četudi imajo vse polno na-protnikov. Klerikalce pa je rahlo vabil, «naj tudi oni pristopajo k zidanju cerkve». No — škofu je pač nova cerkev deveta briga, dala mu je priliko za agitacijo. Glavni del njegovega govora je bil obrnjen in posvečen bodočim volitvam v državni zbor. Strastno je govoril o volitvah, mahal okrog sebe, sikal časih celo čudne glasove. — Žirovci smo kar strmeli ter se vpraševali, kaj je «visokemu škofu in knezu».
Škof je zadovoljen blagoslavljal vse one krotke ovčice, ki so mu polne svetega navdušenja poljubovale roko. Svaril je in rotil je, naj nikar ne zahajajo na brezverske poti, kajti «kazen božja» nikdar ne izostane. Novo cerkev je kar pozabil, in govoril je vse drugo, o samih poslancih, o samih volitvah. Nu, — pa zaman vaš trud, Bonaventura Jeglič ! Zaman ! Tudi med Žirovci se dani. Tudi Žirovci spoznavajo, da j'm od črnih gospodov ni še nikoli prišlo nič dobrega.
Še iz Žirov. 12. novembra. Škof Jeglič nas je obiskal, to že veste, kajneda?! Nasmejali smo se res dovolj — hvaležni smo mu za to zabavo, hvaležni pa smo mu tudi raditega, ker je za našo stranko dober agitator. «Socialni demokratje imajo prav — škofu ni mar nobena druga reč, samo volitve in volitve» -tako govore Žirovci. Naznanjamo vam, da smo že začeli. izvrševati vse sklepe V. okrajne konference, če
bo mogoče, bomo v nedeljo, 25. t. m. priredili ljudski shod, da se zopet pogovorimo kako in kaj. Po Jegličevih «političnih pridigah» bo pravi politični govor pravo zdravilo.
Sodrugom po našem okraju ! Znani so vam
sklepi V. redne konference. Sklepi se morajo uresničiti. Poživljamo vse sodruge, da nemudoma izvrše, kar je potreba. — Izvrševalni odbor stranke izda v kratkem navodilo glede kolportaže dnevnika, ki bo ob prihodnjih državnozborskih volitvah izhajal. Da bode dnevno izdajanje socialno - demokratičnega lista za časa volitev ogromne važnosti, o tem ni dvoma. Jasno pa je tudi, da bodo precej znatne finančne težave. Naročnina se bo morala plačati vnaprej, da bo dnevnik osiguran že v naprej! Prosimo, da svoje ukrepe v tem oziru poročate našemu uredništvu.
Na veselico rudarske podružnice Unije, ki bode 18. t. m. (začetek ob 8. uri zvečer) opozarjamo vse delavce. Veselica bo piav animirana. Vstopnina le 20 vin.
Iz Spodnje Idrije se nam poroča, da bi bilo dobro malo več življenja med tamošnjimi sodrugi. Odkar je gasilno društvo zavzelo vse misli in čute tamošnjih rudarjev —- niso več za nobeno drugo rabo. M. Štravs se pa jezi na gasilno društvo, ker ima prelepe spomine v knjigah. Ja, je že tako !
„Naprej!" Bliža se že konec letošnjega letnika našega lista. Nekaj naročnikov in odjemalcev je pa še vedno, ki kar pozabijo, da ni lepo sprejemati list in ga ne plačati. Vsakomur mora biti pač znano, da list stane denar — tiskar zahteva za svoj trud plačilo, papir je drag i. t. d. i. t. d. Torej: kdor je dosedaj zamudil napram upravništvu našega lista svojo dolžnost, ta naj bode tako prijazen ter izvoli zadostiti temu, kar je zamudil.
Dobro časopisje je velike vrednosti za delavskega človeka, zato prav priporočamo vsem čitateljem, naj širijo naš «Naprej!», «Rdeči Prapor» in «Naše Zapiske», kjer le morejo!
Volilni sklad. Opozarjamo vse sodruge, naj po mogočnosti izvolijo prispevati volilnemu skladu. Leta 1907 bo leto volilnih bojev. Splošna in enaka volilno pravica postane v kratkem zakon — sodrugi, dnevi volilnih bo.ev se bližajo! Ne zabite torej prispevkov v volilni sklad. Blagajnika Ivan Kogej in Tomaž Brus.
„Rdeči Prapor" je centralno glasilo socialno-demokratične stranke na Slovenskem. Dolžnost vsakega dobrega sodruga je, da bere to naše centralno glasilo. Tudi v našem okraju bi bilo lahko več storjenega za «Rdeči Prapor». Kavarne, gostilne in brivnice bi ne smele biti brez «Rdečega Praporja» in «Napreja». Mi priporočamo prav toplo vsem delavcem, naj skrbé, da bo po vseh gostilnah, po kavarnah ter po vseh brivnicah, kamor le zahajajo — da bo tod povsod raz-obešen ter naročevan «Rdeči Prapor», tako tudi «Naprej!» — Delavci! širite delavsko časopisje koderkoli morete.
Strankarski davek. Opozarja se vse sodruge našega okraja, naj ne pozabljajo svojih dolžnosti napram
stranki. Strankarski davek se mora redno odračnna-vati. Le tisti je.član politične organizacije, kdor izpol-nuje vse dolžnbsti, ki jih nalaga stranka. In odračuna-vanje strankinega davka je tudi med temi dolžnostmi. Sodrugi! Strankarski davek vsprejema blagajnik organizacije Ivan Kogej X.
Vabilo
na
katero priredi
Unija rudarjev, podružnica Idrija
dne 18. novembra t. I.
v pivarni pri „Črnem orlu“.
5?
Jtaznanito.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem prevzel dne 21. oktobra t. 1. dobro znano
VeliKo gostilno
gosp. A. Burnika v Spodnji Idriji
in jo otvoril istega dne.
Točil bodem pristna dolenjska, vipavska in istrijanska vina ter najboljše pivo v sodcih in steklenicali.
Skrbel bom za sveža topla in mrzla jedila, okusno pripravljena.
P. n. potujočim so na razpolago udobne sobe in za vprežno živino pripraven hlev.
Priredbe veselic, ženitovanj in drugih shodov po naročilu prevzame drage volje.
Cene zmerne, postrežba točna.
Vspored:
i. „Trije ptički."
Veseloigra v dveh dejanjih.
Priporočam se p. n. občinstvu naj-uljudncje.
Z velespoštovanjem
Štefan Lapanje.
2.	Koncert v pavzah, šaljiva pošta in srečkanje.
3.	Ples.
Začetek ob 7. uri zvečer.
Pri veselici sviralo bode slav, delavsko godbeno društvo,
Vstopnina 20 vin. za osebo.
Rudarji in prijatelji se Vljudno Vabijo.
Kašelj !
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušer o olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko: «Tri jelke». — Zaloga pri	24—2
Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji.
r
i
Rastlinski liker
in
rastlinska grenčica
Jim
m
L
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovafelj:
ùntoti Jelenec v Jdriji
imetelj rastlinske destilacije „Jelen".
to—10
J