Udaja  Zavod  sa gospodarsku
firoputfundo - Domfrale, Ljubiti n*ko <*2 — U reja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsakega 23 v mesecu — Žiro račun 600-20'M)_»-fi — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Tonetp Tomšiča*  * Liuhliani
Lclo IV. — ŠV 5 Doi.voie. 15. moja 1965
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O M Ž A L F
20 let graditve socialistične demokracije
Praznovanje 20-Ietnice zmage narodov Jugoslavije nad fašističnimi zavojevalci nuj ho usmerjeno v obujanje spominov iz časa NOV in v iskanje novih oblik in metod deln pri utrjevanju neposredne socialistične demokracije. Minilo je 20 let graditve — dvajset trudnpolnih let razvojne poti, ki so v sebi nosiln množico nasprotij pri graditvi demokracije in socialističnih odnosov.
Delovni ljudje Slovenije, osvobojeni gospodarskega izkoriščanja in političnega zatiranja smo v tem obdobju bistveno spremenili podobo naše domovine. Komunistična partija in Osvobodilna fronta slovenskega nurodn sta široko in zavestno pobudo delavskega razreda in ljudskih množic, sproščeno že v osvobodilnem boju, razvili v organiziran napor za razvoj socialističnega samoupravljanja.
Obenem z obnovo razrušene domovine in pospešenim gospodarskim razvojem smo dosledno uvajali take družbene odnose, ki v osnovi onemogočajo uveljavljanje birokratizma kot tudi individualističnega egoizma, ker v bistvu oba odtujiijeta delovnemu človeku oblast in upravljanje družbenih zadev.
Samoupravljanje omogoča usklajevanje individualnih materialnih in moralnih teženj s splošnimi družbenimi in s tem predstavlja vzvod zu najhitrejši razvoj materialne podlage družbe in rast socialističnih odnosov.
Ob proslnvnh v spomin na zgodovinske dni narodnoosvobodilne borbe se sestajajo nekdanji borci in sedanji graditelji socializma, pred očmi pa jim je neprestano herojski lik tovariša Tita. Njemu veljajo tudi naše čestitke za njegov 73.
rojstni dan
Na podlagi Ti. člena statuta občine Domžale je njena skupščina na svoji 2. seji občinskega zbora in /bora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1965 sprejela
SKLEP
o izvolitvi svetov skupščine občine Domžale
Izvoljeni so bili:
1. V svet za splošne in notranje zadeve za predsednika:
Zibelnik Janez, Mengeš; za člane:
Breznik Herman, Domžalo,
Bogataj Bojan, Domžale,
Smolnikar Lado, Dob,
Klopčič Martin, Domžale,
Cerne Jakob, Domžale.
Korošec Milan. Količevo.
Lož Jože. Dom/ale-šluda
Fabčič Ivica, I. osu. šola Domžale,
Baloh Emil, PLM Domžale,
Škarja Anton, Induplati Jarše.
2. V svet za družbeni plan in finance za predsednika:
Varšek Miro, Trak Mengeš; za člane:
Bogataj Vida, Toko Domžale, llabat Stane, obrtnik, Trzin, Brvar Štefan, /as. kmet Trojane Kihtar Sandi, Papirnica, Koglič Franc, TOSAMA, Klemene Albin, KB Domžale, Kržun Angelca. Sončnica Vir, Vidali Jolanda. SDK. Bleje Anton. Mengeš, Otrin Janez, Termit.
1. V svet za industrijo za predsednika:
I k mar Janko, Induplati Jarše; za člane:
Defiček ing. Jurij. ZKI Domžale,
Papež ing. Igor, Lok Mengeš,
Podlipnik ing. Martin. Melodija,
Zanoškar Jaka. Papirnica.
Cankar Andrej. LIP Radomlje,
Osolin Ivanka, TOSAMA
Konjar Marjan. Ilniversale,
Zule Vid. .Sončnica,
Milanovič ing. Aleksander. Trak Mengeš, Slriimholj Franc. TOKO Domžale.
4. V svet za trgovino, gostinstvo in turizem
za predsednika:
Konšek Rajka, Trojane;
za člane:
Mežnar Angelca. Količevo, Pišek Slavko, Mengeš. Gašperin dr. Franc. Domžale,
Samoupravljanje smo v tem obdobju postopoma razširjali na vsa področju družbenega življenja in dela. Kazvijuli smo znanstveno in raziskovalno delo in ga že v precejšnji meri naslonili na potrebe družbene prakse. Uspešno smo razširili vse vrste vzgojnih izobraževalnih in kulturnih dejavnosti. Napori, da bi zagotovili slehernemu človeku zdravstveno in socialno varstvo, so dali že pomembne rezultate.
Tako ustvarjalno delo je prispevalo k rastočemu pomenu socialistične Jugoslavije v mednarodnih odnosih, v mednarodnem delavskem gibanju in njeni vlogi pri krepitvi svetovnih sil socializma, miru in boja proti kolonialnim in agresivnim silam, ki še obstajajo.
Ob pregledovanju dosedanjih uspehov in rezultatov dela ugotavljumo, da moramo danes in v prihodnje na poti doslednejše graditve socialističnih družbenih odnosov reševati obstoječa protislovja in vprašanja, ki se dnevno porajajo z jasno usmerjenostjo in odločnostjo glede osnov in smotrov naših naporov in dela.
Prizadevati si torej moramo za ustvarjanje možnosti in odnosov, v katerih bo vsakdo med nami v svojem in družbenem interesu lahko še bolj vplival na svoj položaj v delovnem procesu nn delitev ustvarjenega proizvoda in nn vse odločitve glede gospodarskega in celotnega družbenega razvoja. Dosledneje moramo uveljavljati tako delitev po delu, ki bo v skladu z doseženo produktivnostjo, da bodo tako vsi delovni ljudje glede tega v enakem pložaju.
Nove probleme v življenju družine in posameznika, ki nastajajo z bistveno spremenjeno strukturo prebivalstva v Sloveniji in v občini in udeležbo žensk v političnem in ekonomskem življenju, moramo pospešeno reševati. Poleg organiziranih skrbi za razvoj družbene prehrane, za urejeno preskrbo, za razvoj raznih storitvenih in rekreacijskih dejavnosti, zn pospešeno stanovanjsko graditev je predvsem nujno hitreje premagati zaostajanja, ki se ob tem kažejo v ustvarjanju družbene materialne osnove za otroško varstvo in vzgojo mladine, kot je tudi nujno pospešiti razvoj tistih socialnih in družbenih dejavnosti, ki pomagajo družinam in posebej zaposlenim materam.
Današnja komuna mora v spremenjenih okoliščinah nnduljevuti slavne tradicije narodnoosvobodilnih odborov, biti mora nsklnjevolec naporov posameznikov in delovnih orgnnizacij za zboljšanje življenja delovnih ljudi in vseh občanov. Taka aktivnost v občini mora omogočiti občanom tudi odločujoč vpliv pri vseh zadevah, ki se rešujejo v okviru občine, republike in federacije, skratka povsod, kjer gre za usklajevanje ožjih in širših družbenih interesov.
Vse bolj demokratične in javne oblike našega družbenega življenja odkrivajo pomanjkljivosti, napake in protislovja, ki spremljajo socialistično graditev, hkrati pa tudi omogočajo, da se sproščajo različne negativne težnje ostankov premaganega družbenega sistema. To nns ne sme zadržati v nadaljnjem razvoju demokratizma in socinlističnega samoupravljanju, terja pa nenehno kritičnost in samokritičnost samoupravljavcev in občanov.
Ustvarjalna kritika nujno izhaja iz socialističnih pozicij in je usmerjena k razvijanju celovite in svobodne človeške osebnosti, ki se zaveda odvisnosti in solidarnosti med ljudmi ter odgovornosti za svoj in celotni družbeni razvoj.
Družbeno-politične organizncije, predvsem pa Socialistična zveza in Zveza komunistov morajo biti instrument dejavne kritike občana in samo-upravljavca samega in ga zanjo oboroževati s sodobnimi znanstvenimi spoznanji ter mu politično in organizacijsko omogočati, da napake in protislovja sproti odpravlja in premaguje.
Te naloge bomo izpolnjevali v duhu, ki je bil rojen z osvobodilno fronto, ki se je razvil v osvobodilni borbi in nadalje uveljavljal v vsej naši socialistični graditvi. Samo tako bomo lahko uresničevali družbene smotre, ki smo jih postavili v programu dela socialistične zveze, programu Zveze komunistov, ki sta obenem programa vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Občinski odbor SZDL Domžale želi ob praznovanju 20-letnice zmage vsem občanom mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov. Občinski odbor SZDL
Domžale
Capuder Franc, Lukovica, Pecelj Danica, gostišče Domžale, Likar Milan, Plan. druš. Domžale, Repovž Anton, Napredek Domžale, Ručman Alojz, Zveza tabor. Domžale, Maver Emil, Trak Mengeš. Cvetko Andrej, Zavod za gospod, propagando.
5. V svet za stanovanjske in komunalne zadeve ter zadeve krajevnih skupnosti
za predsednika: Mežan ing. Janez, Radomlje;
za člane: Merela Janez, Žeje, Flajs Breda. Domžale, Testen Stane, Jarše, Smolnik Ivo, Domžale, • Pire Alfonz. Domžale, Mahat Stane, Trzin, Sever Dane, Gradbeno pod. Domžale, Ovca Franc, Blagovica, Otolani Jože. Moravče, Zupan Ivan. Mengeš.
6. V svet za gradbeništvo in urbanizem
za predsednika: Zevnik Jože, Domžale;
za člane:
Omahna ing. Stane, Domžale,
Rakef Franc, Trzin,
Flajs ing. Dušan, Grad. pod. Domžale,
Lipar Ivo, Mengeš,
Novak Janez, Moravče,
Dečko ing. Tone, Jarše,
Mavser Franc, Nožice,
Viđali Ivo, Mengeš.
?. V svet za obrt za predsednika: Držanič Vili, TAMIZ;
za člane: Stupica Franc, Prevoje, Andrejka Alfonz, Opekarna Radomlje, Okršlar Vinko, obrtnik Domžale, Korošec Janez, Mizarstvo Moravče, Jarc Ivo, Avtoservis, Mrčun Jože, Mengeš.
8. V svet za kmetijstvo in gozdarstvo za predsednika:
Simončič ing. Lado, Semesadika; za člane:
Nussberger Oskar, Agrokombinat, Avšič ing. Alojz, Poiz. center Jablje, Zaje ing. Jože, Agrokom. — poljed.. Celarc ing. Roman. GG Domžale. Vidic Ivan, z.aseb. kmet Hrastnik, Gubane Peter, Agrokombinat, Skok Zdene, Ribiško druš. Domžale, Kern Vinko, Lovsko druš. Mengeš, Cerar Matilda, študent Domžale, Cestnik ing. Jožica, Agrokomb. Crnelo, Stošickv   Franc,  Agrokomb. obrat kooperacija Lukovica,
Grčar Stanka, Agrokomb. obrat kooperacija Lukovica.
9. V svet za šolstvo za predsednika:
Lipovšek Majda, šola Brdo,
za člane:
Zibelnik Tončka, šola Mengeš,
Lenič Jernej, Domžale,
Rugelj Mara, II. osn. šola Domžale,
Sever Vladimira, Mengeš,
Penič Albin, šola Vrhpolje.
Jeras Peter. Strok. izob. center Domžale,
Kolenc Mihaela, STUGŠ Domžale,
Vodnik Nace, Posebna šola Homec,
Jerman Janka, šola Dob,
Cesnik Jožica, šola Radomlje.
10. V svet za kulturo in prosveto
za predsednika: Križaj Anton, Ihan;
za člane:
Krištof Bojan, Radomlje,
Hal)«- Stane. Domžale, Zaje Andrej, Domžale, Ulčar Janez. STUGS DomJVe. Mlakar .Štefka, šola Mengeš Strchovec Rudi, šola Mengeš. Berlot Srečko, šola Moravče Vodopivec Milena, II. osn. šola Domžale,
Cernr Tončka, Lukovica, Brojan Matjaž, Domžale.
11. V svet za telesno kulturo za predsednika:
Oreliek Avgust, Domžale;
za člane:
Šircclj dr. Mitja, Domžale, Košir lila, 1. osn. šola Domžale, Rak Franc, Ihan, Maligoj Roman, Mengeš, Zalokar Jože, Mengeš, Zevnik Jože, Domžale, Novak Franc, Moravče, Vavpetič Vid, Papirnica, Zule Pavlin, Domžale, Janša Janez, Lukovica.
12. V svet za delo za predsednika:
Kaliman Marjan, ZKI Domžale:
za člane:
Deržič Ivan, Induplati,
Cerne Marjan, Papirnica,
Proscn Ivica, Lek Mengeš,
Sraj Ivan, Melodija,
Rosulnik Slavko, TOSAMA,
Sedušak Franc, Zav. za zaposl. delavcev.
Logar Marija, TOKO Domžale,
Kolnjak Miro, Agrokombinat Mengeš.
13. V svet za socialno varstvo in varstvo družine
za predsednika:
Sink Franc, Mengeš; za člane:
Skrlj Malka, Zavod za soc. zavarovanje,
Mlakar Ančka, Toko,
Bevk Francka, Količevo,
Avbelj Franc-Lojko, Vir,
Pergar Franc, Moravče,
Majcen Vinko. Mengeš,
Florjančič Jože, Blagovica,
Slapar Vera, Mengeš,
GrUj Marija, šola Radomlje,
Cerar Janez, Domžale.
14. V svet za zdravstvo za predsednika:
Kovač dr. Kalan Mirjam, Zdrav, dom Domžale;
za člane: Leb Tilka. Zdr. postaja Mengeš, Znbrel Franc, Mengeš, Kosmač Jože. Obč. odbor RK Domžale, Komotar Jelka, Lukovica. Vresk Vlasta. šola Moravče. Škrinjar Majda, ambulanta Induplati, Orehek Anton, Papirnica, Skrjanec Ema. Posebna šola Homec. Številka: 020-9/65 Domžale, dne 22. aprila 1965 Predsednik skupščine občine Domžale: Jože Pogačnik
Dve seji občinske skupščine v mesecu aprilu
Obnovljena skupščina se je po konstituiranju sestala 22. IV. 1963 na prvo delovno sejo, kateri je od 78 odbornikov obeli zborov prisostvovalo 65 odbornikov. Najprej ie predsednik občinske volilne komisije podal poročilo O izidu volitev poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije. Na podlagi prevzetih in pregledanih volilnih vpisov, ki so jih dostavili volilni odbori i/. 27 volišč, jc občinska volilna komisija ngolovila, da ie bilo v volilni enoti št. 39 DOMŽALE I. v kateri so bile 18. IV; 1965 volitve poslancev v republiški /bor, vpisanih 10.488 volivcev. Od teb jih ie glasovalo 9469; neveljavnih ie bilo 1006 glasovnic, /.a kandidata je bilo oddanih 8463 glasov. Po navedenem izidu JC občinska volilna komisija ugotovila, da je z absolutno večino v smislu določbe 1. odstavka 126. člena navedenega zakona o volitvah poslancev SRS za poslanca REPUBLIŠKEGA ZBORA bila izvoljena
JVKOVIĆ Marija, invalidska upokojenka z Vira, Šaranovi-čeva b.
Nato je skupščina obravnavala poročilo službe družbenega knjigovodstva o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1964. Ce se pogledajo dosežki gospodarskih organizacij skozi Specifičnost poslovanja v I. 1964. je ugotovljeno, da se je negalivno odrazila predvsem slaba Oftkrba z reprodukcijskim materialom, za pozitivne pa se lahko ocenijo spremembe v plačevanju nekaterih družbenih prispevkov in pa. da so se gospodarsko organizacije v večji meri oslonile nn lastne vire dohodkov.
Nadalje je 2r> odbornikov razpravljalo o poročilu o cestni problematiki, ki ga je za skupščino pripravil svet za splošne in notranje zadeve, s katerim je seznanil skupščino o stanju in ukrepih za preprečevunje prometnih nesreč, vzdrževanje cest in drugimi vprašanji.
Na predlog sveta za finance Je skupščina sprejela odlok o občinskih upravnih in o občinskih sodnih taksah, katerih sprejem je narekoval temeljni zakon O upravnih taksah. Potrjeni so bili studiti nekaterih občinskih skladov in zavodov, tako kot so bili predloženi. Nadalje so bili potrjeni statuti krajevne skupnosti Domžale, Blagovica in Ihan. Nn predlog sveta za delo je bil sprejet odlok o višini vajenskih nagrad vseh poklicev na območju občine.
V obrazložitvi k točki o ustanovitvi samostojnega obrtnega podjetja »Pralnica in čistilnica Domžale« je ugotovljeno, da je potrebno ta servis stanovanjske skupnosti osamosvojili. Potrebnih pa je za ureditev prostorov vsaj en in pol milijona dinarjev. I a sredstva naj bi zagotovila občinska skupščina iz sredstev občinskega proračuna. Po razpravi, v kateri je sodelovalo 18 odbornikov, je bil sprejel sklep, naj to obrtno podjetje UStSnOTi krajevna skupnost Domžale.
Za tem je bila sprejetu odloč-
ba o utanovitvi zavoda za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore, dalje sklep o sodelovanju na področju notranjih zadev s skupščino občine Ljnbljana-Oenter. Nn predlog komisije za kadre, volitve in imenovanja so bili v 14 i vetov olM'iuske skupščine imenovani predsedniki in člani (sestav svetov je objavljen na drugem mestu), ter imenovani člani nekaterih komisij skupščine, kol: komisije /a družbeni nadzor, komisije zu prošnje in pritožbe, komisije za vzgojo in varstvo v prometu, ter imenovana komisija oziroma določeni odborniki, ki skupaj s člani delovne organizacije sestavljajo razpisno komisijo za delovna mesta direktorjev v delovnih organizacijah ter imenovan upravni od-l>or občinskega gasilskega sklada.
Še v istem mesecu se je skupščin, i sestala na svojo tretjo sejo, katere osrednja točka je bila razprava in sprejem urbanističnega programa za vplivno območje Domžal. Program je bil ruzgrnjeu in dan v javno
Polovici članom slnre občinske skupščine je aprila potekel dvoletni odborniški mandat. Zastopniki političnih ter družbenih organizacij in občinske skupščine so se jim zahvalili za opravljeno delo na posebni slovesnosti. Na sliki odborniki, ki jim je potekel mandat
razpravo v mesecu februarju in marcu tega leta. Razprava je v gluvnem dala pozitivne pripombe, ki se nanašajo na cone, kjer naj bi se vršila nadaljnja stanovanjska izgradnja. Skupščina ju po daljši razpravi Sprejela sklep, da se urbanistični program potrdi z do|«>lnitva-ini. ki jih je nu podlag! prpomb pripravil svet za gradbeništ\o in urbanizem in s predlogi izne-senimi v razpravi na skupščini, ki niso v nasprotju s sklepi omenjenega svela. (Posebno poročilo o tem lw> objavljeno v naslednji   številki Občinskega
poročevalca.)
Nadalje je bil sprejet odlok o gospodarjenju s stanovanjskim in poslovnim fondom v družbeni lastnini na območju občine Dom/ale ter odlok o po-oblustitvi /uvoda za stanovanjsko gospoda rst vo in poslovne prostore občine Domžale, da opravlja določene posle iz pristojnosti skupščine občine Domžale glede stanovanjskega go-s|MHlarstva in poslovnih prostorov. Tozadevni predpisi namreč nalagajo občinskim skupščinuin, da gospodarijo s stanovanjskim in poslovnim fondom v družbeni lastnini na svojih območjih. Ker je stanovanjski fond za skupščino Izrednega pomena in je treba zagotovili splošne pogoje za razvoj stanovanjskega gospodarstva, je pristojni svet predlagal sprejem navedenih odlokov. Ker so z odlokom predvideni posli pretežno operativnega značaja, je skupščina že ustanovila zavod za stanovanjsko gosoodarstro in poslovne prostore, kateremu se s tem odlokom daje pooblastilo ta opravljanje določenih poslov iz pristojnosti občinske skupščine, kar se tiče stanovanjskega gospodarstva in poslovnih prostorov.
Pod nadaljnjo točko dnevnega roda je bila razprava na poročilo oziroma analizo o gibanju gospodarstva v občini Domžale v I. četrtletju 1965. Iz zaključka analize ie bilo ugotovljeno,   da   zaradi zaostajanja
(Nadaljevanje na 4. strani)
Občni zbor Avto-moto društva Mengeš
Pred dobrim mesecem je bil v sejni dvorani Krajevnega urada v Mengšu redni letni občni zbor avto-moto društva.
Pri izvrševanju nalog te organizacije, so v preteklem letu glavno delo opravljali predvsem člani upravnega odbora društva. Razlog za to leži predvsem v nekoliko zanemarjeni vlogi članstva in v razmeroma močni indiferentnosti in nezainteresiranosti, ki vlada med članstvom. Ljudje — občani — raje mislijo na dvig lastnega življenjskega standarda, ki se kaži; v obnovi ali gradnji hiše, nakupu avtomobila, pridobitvi stanovanja, napeljavi vodovoda, nakupu pohištva ali celo samo v.nabavi ozimnice, kot pa na sodelovanje v neki organizaciji. Tudi če je vse omenjeno urejeno, se še vedmo pojavlja problem otroškega varstva, ki sta mu zakonca le s težavo kos, zlasti če sta oba zaposlena. Dodajmo k tem ugotovitvam še dejstvo, da tudi člani avto-moto društva pričakujejo od društva le določene koristi, pa nam je splošno znana pasivnost članstva lažje razumljiva. Težave so nastopile že pred enim letom, ko je bil formiran upravni odbor društva. Nekate-
rih, ki so prostovoljno prevzeli funkcijo, enostavno ni bilo blizu, tako da upravni odbor avto-moto društva nikoli ni zasedal v polnem številu.
Kot vsako leto je bila osnovna naloga društva pridobivanje članstva, ne pa zgolj tečajnikov, kajti le čim večje število članstva je osnovno jamstvo za rast naše organizacije. Sistematično pobiranje članarine je bilo organizirano na domovih članov. Obenem je bilo med 114 člani prodanih 48 legitimacij službe >Pomoč-infor-maoijc«. Velika večina članstva je namreč pričakovala ureditev društvene mehanične delavnice, ki pa je ob izkoriščevalsko visokih najemninah, pomanjkanju prostorov, togih urbanističnih predpisih in brez denarne podlage in kadra, upravni odbor društva nt mogel zagotoviti. Potreba po društveni mehanični delavnici obstaja že več let, vendar je doslej vse ostalo pri Že omenjenih ugotovitvah. Ob vedno večjem številu voznikov motornih vozil nc smemo biti zadovoljni in moramo samokritično priznati, da pridobivanju članstva ni posvečena ustrezna pozornost, vendar lahko trdimo, da so vzroki stugnu-
Kal neki ie moi delal
Zgodilo se je, ni dolgo tega, v nekem večjem kraju, kje, ni toliko pomembno kot dejstvo, da je zgodbica do potankosti resnična.
Sestanek ožjega odbora neke politične organizacije je potekel v najlepšem redu. Reševali so tekoče zadeve. Delovna atmosfera je postala nekoliko toplejša, ko se je na dnevnem redu pojavila točka, v kateri so razčiščevali preteklost nekaterih svojih članov. Spotaknili so se tudi ob moža, za katerega niso «vedeli«, kaj je delal med NOR. (Mimogrede, sebe niso vprašali kaj so delali pol-
(Nadaljevanje s 3. strani) proizvodnje. fakturirane in vnovčene realizacije ter izvoza za planskimi obveznostmi ter relativno nestabilne oskrbe z domačim in uvoznim reprodukcijskim materialom, kot tudi pomanjkanja sredstev, gospodarskim organizacijam ni uspelo realizirati prvega četrtletja tako. kot je bilo previđeno. Na-dalje je sledila razprava nu poročilo o vplivu novih ukrepov v gospodarstvu in v zvezi s tem sprejeto priporočilo gospodarskim organizacijam ter ob zaključku sprejet sklep o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada v kreditni sklad KB Domžale.
nih dvajset let, da niso razčistili najosnovnejših vprašanj svojih članov!)
Na vrsto je prišel mož, ki je v tem kraju eden izmed najvidnejših javnih, kulturnih in političnih delavcev, Štirideset let je tega, kar je v tem kraju začel razširjati napredne ideje, bil od vsega začetka Sokol, vodil pevske zbore, režiral igre, prepričeval številne starše, da so doštudirali svoje otroke za tehnike, inženirje, profesorje — namesto, da bi odšli v lemenat. Njegovo srce je prevevalo hrepenenje in delo za — socializem. Ko so zasedli vas okupatorji, je bil aretiran in prvi izseljen. Ko se je po končani vojni vrnil, so mu. kot zavednemu Slovencu in patriotu zaupali službeno mesto nu Tržaškem v coni A. Po vrnitvi je vložil vse svoje sile za obnovo in izgradnjo vasi, ki jo je tako ljubil. Takoj po vojni je bil sprejet, ne na svojo prošnjo (saj je bil vedno nesebičen in zelo skromen!) v članstvo te organizacije.
Sedaj, ko mineva dvajset let, pa se nekateri sprašujejo, kakšne člane imajo v svoji sredi.
Mož, ki ga nekateri niso razumeli, niso videli njegovega dela, niti ga v štiridesetih letih niso mogli spoznati, je izstopil iz članstva ... Saj res, kdo ve, kaj neki je mož delal...
cije oziroma izredno počasne številčne krepitve članstva v glavnem subjektivne narave.
V dobi med obema letnima občnima zboroma jo težišče dela avto-moto društva prevzela šolska komisija v lehnično-pro-tnetni vzgoji voznikov — amaterjev. Razloga za to sta predvsem dva. Finančni uspeh društva ni odvisen le od članstva in njegove članarine, temveč od dejavnosti šole. Drugi razlog izhaja iz velikega interesa po pridobitvi vozniške izkaznice, tako da so vsi tečaji stalno prezasedeni, medtem ko so bili . razpoložljivi časi inštruktorjev in šolskih vozil zelo tesni.
Tudi v lanskem letu si ie društvo spet moralo pridobiti nove prostore z dovolj veliko predavalnico, v kateri lahko nomotono potekajo tečaji. Ko so bili stari društveni prostori v lanskem letu uporabljeni v druge namene, so člani šolske komisije hitro in vestno adaptirali staro slamnikarsko delavnico, ter jo smotrno preuredili v učilnico in delno celo Opremili z novim pohištvom. Ta. na videz suha ugotovitev zasluži vso pozornost, ker so tečaji tekli nemoteno dalje.
Šolanje voznikov amaterjev je bilo zelo uspešno. Bilo bi pa koristno, da društvo organizira tudi nadaljevalne tečaje, na katerih bi se vozniki seznanili s pravilno tehniko vzdrževanja motornih vozil in o novostih v motoroznanstvu in cestno prometnih predpisih.
Pouk o prometni vzgoji mladine je v mengeški šoli na mrtvi točki, ker doslej ni bilo mogoče doseči sporazuma o pro-
gramu pouka med šolo in člani šolske komisije pri AMD. Na razpolago so uniforme, vendar še nismo imeli prilike videli pionirje na cestnem križišču v vlogi  mladega  promel n ika.
Društvo je uspešno poseglo tudi v področje avto-moto športa. Prvi začetek so bili moto krosi po bližnjih travnikih okoli Mengša, nato je bil pred dvemi leti kupljen nov speti al nI molocikel za kros vožnje. Šolanje vozača in izučitev športnih funkcionarjev sta bili nadaljnji fazi razvoja avto-moto športa v Mengšu. V okviru proslav 20-letniCe osvoboditve pa je že v športnem koledarju predvidena večja mo-tošpnrtna prireditev v krosu na (.obavici v Mengšu. Ustrezno zemljišče za kros progo je A g rokom bi na I- Km ona pripravljen odstopili, vendar jc končna odločitev glede pravic do Odstopa zemljišča v lasi. oziroma v uporabo avto-moto dru-štvil še vedno odvisna od mnenja Krajevne skupnosti v Mengšu in od uspešne administrativne dejavnosti. Velik problem bo predstavljala tudi zagotovitev denarja za izvedbo prireditve in zadostno število pridnih sodelavcev.
O.šep, Hribar, Vidrih, Uran-kar in Bergant so imena najbolj aktivnih članov društva. Njim pripada polivala za nesebično delo in trud, ki so ga vložili za uspeh društva. Novi upravni odbor je sestavljen iz najbolj aktivnih članov društva, ki nam dajejo garancijo za nadaljnji uspešni razvoj in obstoj Avto-moto društva Mengeš.
Prodam odlično ohranjen FIAT 600, letnik 1960, prevoženih 48.000 km, iz prve roke.
Naslov uredništvu Občinskega poročevalca, Domžale, Ljubljanska 92
Še enkrat: Jo so birokrati"
V februarski številki letošnjega leta je bil z velikimi tiskanimi črkami objavljen članek »To so birokrati«. V tem članku je bila tendenciozno blatena veterinarska služba oziroma službujoči veterinar.
Ker se kot veterinarski inšpektor čutim prizadetega, vam s tem v zvezi sporočam resnične in dokumentirane podatke. V navedenem članku jc govora o tovarišici Frančiški KlMO-VEC, stanujoči v Pečah, zaselek Tlačnica štev. 31, katera je dne 12. I. 1965 pripeljala na odkup kravo težko 380 kg. Krava je bila izčrpana in preutrujena od hoje, kakor tudi slabe kondicije, kar je razvidno iz teže, katera je bila ugotovljena na javni tehtnici. Krava ni bila sposobna še za nadaljnjo hojo. Ker jc pa odkupni čas zamudila, tudi ni bilo več prevoznega sedstva. Nakunovolee trgovskega podjetja »Napredek« Domžale je kljub temu kravo, ki je biia v slabi kondiciji prevzel z odkupno ceno 290 din
za kilogram, vendar s pogojem, da jo lastnica pripelje v klavnico. Trgovsko podjetje »Napredek« jc plačalo za to kravo podjetju AK obrat Kooperacija Lukovica še 15 din po kg zn maržo in za potni list 2(10 din. Celotna kupnina za podjetje »Napredek« je znašala 116.100 din.
Lastnica Frančiška Kimovec je dobila izplačano na roko 110.200 din. Gornji podatki so razvidni iz dokumentov.
Pripominjam, da veterinar ne sodeluje pri določanju odkupne; cene in tržne vrednosti, ker odkupuje obrat Kooperacija v Lukovici in pa zaintere- f sirano klavniško podjetje.
S tem dopisom se vam navedel resnične in dokumentirane podatke, za katere prosim, da jih tudi objavite v naslednji številki.
Direktor Veterinarskega zavoda Domžale (Dr. Fr. Gašperin)
Rotacija na občinskem odboru SZDL
Dosedanji predsednik OO SZDL — Jernej Lenič
Na zadnjem plenuma občinskega odbora SZDL. ki je obravnaval analizo volitev v občinsko in republiško skupščino, smo pod točko dnevnega reda kadrovske spremem-
be razrešili dolžnosti predsednika občinskega odbora SZDL tovariša Jerneja Leniča. Po štiriletnem opravljanja te dolžnosti odhaja študirat na Višjo pedagoško šolo. Tovariš Lenič je po poklicu učitelj, zato mu je občinski odbor SZDL omogočil strokovno izpopolnjevanje. S tem smo tudi v SZDL začeli uresničevati nova načela kadrovske politike, ki predvidevajo /a družbene delavce po opravljeni mandatni dolžnosti na določeni funkciji po-vratek v stroko in dodatno strokovno usposabljanje, ki je med opravljanjem dolžnosti zaradi obilice dela vedno zn-> ostajalo,
V preteklih letih so bile pred SZDL zelo pomembne naloge: ustavna razpruva. skopsko posojilo, volitve 1963 in 1965. Vso te in druge naloge so terjale od družbenih delavcev, posebej pa od predsednika SZDL zelo velike napore. Zato se je tudi občinski odbor SZDL odločil za razrešitev tovariša Leniča še pred občinsko konferenco SZDL. ki bo letošnjo jesen. Ob odhodu s predsedniške dolžnosti želimo tovarišu Leniču veliko uspehov pri študiju.
Za novega predsednika občinskega odbora SZDL je bil izvoljen tovariš Franc Gubrovšek, dosedanji tajnik komisije za volitve, imenovanja in kadre pri občinski skupščini Domžale. Lansko jesen je končal enoletni oddelek Visoke šole za politične vede v Ljubljani. V občini je opravljal dolžnosti predsednika občinskega sin-
Novi   predsednik   OO SZDL Gnbi ovšek
Franc
dikalnega sveta in organizacijskega sekretarja občinskega komiteja ZKS. Z bogato prakso na dolžnostih v političnih organizacijah bo lahko uspešno organiziral delo v občinski organizaciji SZDL.
Tovarišu Gnbrovšku čestitamo k izvolitvi in mu želimo pri njegovem delu veliko uspehov. Uredniški odbor
Razprava na obiinski letni konferenci ZK
VIII. kongres je zelo jasno pokazal, du je kultura in pro-sveta sestavni del našega družbenega življenja in da je končno le prišel čas. ko bomo morali nekoliko bolj misliti na to, kako ustvarili pogoje za te dejavnosti. Ne morem oziroma ne mislim razpravljali na splošno o kullurno-prosvotni dejavno-sti, ampak bi se omejil na amatersko dejavnost, ki je samo eden od načinov izživljanja našega delovnega človeku. Za to skrbe prosvetno-kultitrna društva, ki jih je v naši občini 22. Pred temi društvi stoje številne nuloge. ki jih morajo v naslednjem obdobju rešili. Te naloge so predvsem v ustvarjanju pogojev za vsestransko kultu r-no-prosvetno življenje ljudi tako, da bo vsak državljan imel eno možnost udejstvovanja na tistem področju, ki ga najbolj veseli in to aktivno in tudi pasivno, da bo lahko vsakdo prispeval k napredku svojo in obče kulture. Naša društva naj nudijo kar najširše okvire in možnost i kultu rno-p rosvet ne aktivnosti ljudi, In ko na področju vzgoje kot konkretne dejavnosti in tako prispevajo svoj delež družbenemu prizadevanju za hiter in vsestranski razvoj našega človeku. Pri programiranju dejavnosti naših organizacij pa moramo upoštevati spremenjene d rtižbenoekonom-
ske in politične pogoje, ki jih prinaša naš socialistični razvoj. Upoštevali moramo današnje potrebe in zahteve ljudi po sodobnejši vsebini in oblikah kttl-turno-prosvetne dejavnosti, upora l>l jat i v okviru možnosti sodobna tehnična sredstva in iskati lake oblike đela, da bo delo res pestro, zanimivo m učinkovito.
V gradivu za to konferenco je tuđi podatek, da smo v letu dali za šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, preventivno zdravstvo, v prosveto in kulturo ter telesno kulturo le 5,1 °/n narodnega dohodka, medtem ko smo popili 3.5 °/o narodnega dohodka. Torej 0.4 "/n več. kol pa smo dali za vse navedene družbene službe. Mislim, da se to razmerje ni bistveno spremenilo v letu 1964. Nad temi številkami se moramo malo zamisliti. Kje so vzroki za tako stanje'!1 Zakaj gre toliko dragocenih sredstev po grlu'!' Zakaj ti ljudje pOtedajo po gostilnah, namesto da bi delali kaj drugega. Prav gotovo je eden od važnih vzrokov tudi ta. da naša društva niso sposobna nuditi leni ljudem kulturne zabave, ker nimajo primernih prostorov, da bi se ljudje v njih dobro počutili, ni primernih dvoran, predvsem pa manjka dobrih strokovnjakov-režificrjev, pevovodij, dirigentov in organi-
zatorjev. Vse to pa je v tesni povečavi s finančnimi sredstvi. Za ilustracijo samo en primer. Društvo, ki ima razvite tri dejavnosti in ima samo en društven prostor, laln z,i svojo dejavnost en milijon sredstev letno, da more te dejavnosti izpeljati. Ce kdo Židi. lahko to še detajliram. Vse strokovnjake je treba vsnj minimalno honorirati, da vsaj delajo, V bodoče pa bo treba še funkcionarje, če bomo hoteli, da bodo naša društvu sploh delala. Koliko sredstev bi bilo potrebno za 22 društev, si vsak lahko sam izračuna. Naša občinska skupščina ima še kar precej posluha za kulturno-prosvelno dejavnost in je v preteklem letu dala kar lepa sredstva za to. Upam, da jih bo tudi v bodoče. Vendar pa bo morala skupnost še globlje segati v žep, če bomo hoteli našim društvom nudili vsaj minimalna sredstva za njihovo dejavnost. Poseben problem so domovi, oziroma dvorane. Večina domov je zelo slabo oskrbovanih, ponekod tako slu Ivo. da se dela škoda. Društva nimajo sredstev za dejavnost, kaj šele za vzdrževanje. Mislim, da se bodo morale krajevne skupnosti pobrigati zu te domove, da ne bodo propadli, da bodo v njih našle svoj življenjski prostor razne organizacije, posebno pa še prosvetna društva. Ta problem ni samo akuten v domžalski občini, ampak v celi Sloveniji.
Prav posebno pereč pa je postal ta problem samo v Domžalah — centru občine. V Dom-
žalah je samo ena dvorana, to je kino dvorana. Samo ob torkih se lahko v njej vršijo druge prireditve, a še to v omejenem obsegu, ker je oder neprimeren. Godhcni dom je postal trgovina s pohištvom. »Svoboda* Domžale pa ima po milosti glasbene šole ne preveč simpatičen prostor v kleti doma.
V Domžalah se gradi velika dvorana, ki bo imela baje prostora za 1200 sedežev. Nismo si pa prišli še na jasno, čemu bo pravzaprav služila dvorana. Da bi ta dvorana mogla služiti kultu rno-prosvetni dejavnosti smo močno v dvomili, saj nima nobenega pravegu odra, še manj pa kakšnih primernih stranskih prostorov, ki jih nujno mora imeti vsaka manjša dvorana, kaj šole taka. Potem pa vzdrževanje te dvorane. Po izračunih 1k> najemnina za en večer od 60 do 100 tisoč dinarjev, če bo cena ekonomska. Vprašujemo se. kdo si bo to lahko privoščil. Pa še ogrevanje tega kolosu v zimskem času. to je v času sezone. Kakorkoli razmišljamo o tem in si ogledujemo to bodočo dvorano, ne moremo spraviti v sklad z domžalskimi možnostmi. Ali so projektanti in naročniki projekta kaj mislili na to? Ali bo ta dvorana res služila samo dvem trem razstavam in morda prav toliko košarkarskim prireditvam. Ali je bil to edini motiv za gradnjo takega gospodarskega razstavišča, ki je v Ljubljani komaj rentabilen? Ali nas ne bo že v najbližji bodočnosti
19
Ivan Vlcfail
Naloge članov ZK po Vili. kongresu
Tako v poročilu o delu občinskega komiteja zu pretekli dve leti kot v referatu tovariša sekretarja je nadvse vidno poudarjeno, kako pomembno mesto zavzema VIII. kongres v našem političnem življenju in kako je pravzaprav že od srede lanskega leta pričujoč v vsem našem delu. Kongresne ugotovitve, smernice in sklepi bodo usmerjali vse naše delo ne sumo letos, marveč, mirno lahka rečemo, nekaj naslednjih let.
Prav zato. ker je bil ta dogodek tako pomemben, ker na njem sloni usmeritev vsega našega nadaljnjega družbenega razvoja, menim, da bi današnja konferenca morala spregovoriti nekaj besed tudi o tem. kako zagotoviti, du se bo čimveč komunistov, pa tudi drugih občanov, kar nuj bol j temeljito »poznalo s kongresnimi dokumenti. Kajti brez poznanja temeljnih smernic kongresa ne moremo pričakovati, da jih bomo lahko utesničili, da bi jih čim širši krog naših delovnih ljudi podprl, tako da »IhhIo besede s kongresa postale dejanja . Dovolite da o tem vprašanju spregovorim nekaj besed. ZK ni prvič pred tako zahtevno nalogo, pa tudi naša ideološka komisija je pri svojem dveletnem delu imela vrsto sličnih nalog. Spomnimo se samo gradiva IV., V. in VI. plenumu CK ZKJ, pisma IKCK ZKJ in VI. plenuma CK ZKS. Zato tudi ni slučajno, da se iz poročila, ki smo ga pripravili za to konferenco, vidi. da je ideološka komisija našega komiteja te vrste vprašanjem posvetila veliko časa in tudi precej truda, da bi to različno gradivo članom ZK čimbolj približala in da bi našla take metode, da bi si ga člani ZK čim hitreje in temeljiteje osvojili.
2al moramo ugotoviti, da so ta prizadevanja ostala v glavnem na pol poti in da doslej
(Nadaljevanje s 5. strani)
zaradi tega bolela glava, ko bo treba šteti milijone za vzdrževanje, dvorana bo pa večino leta prazna, Morda bi se dalo knj popraviti, da bi bila dvorana bolj funkcionalna; naj bi bdi načrti predloženi v javno razpravo, kar bi se moralo zgoditi že pred začetkom gradnje. Morda 1ki pa kdo le kaj pametnega predlagal in se bo dalo urediti tako.'da bi dvorana služila čim širšemu krogu občanov. Ce l>o dvorana res služila samo ozkemu krogu, smo mnenja, da niso opravičena sredstva, ki so že bila vložena in še IhmIo In je to razmetavati je denarja, ki si ga ne moremo privoščiti In si ga še dolgo ne bomo mogli.
Ulčar Janez
nismo še uspeli, da se bi pretežni del komunistov v občini sistematično in poglobljeno se-znunjal z omenjenimi dokumenti, in to kljub temu, da smo prenesli težišče preučevanja od individualnega in samemu sebi prepuščenega načina preučevanja na privlačnejše oblike, na predavanja in seminarje, zlasti pa na večerne politične Šole.
Ce hočemo, da bomo tudi na tem področju našega delovanja dosegli drugačne uspehe, kot smo jih če hočemo du bo veter VIII. kongresa tudi tu zavel, potem je treba, da se tako izrazim, da se predvsem resneje temeljiteje in predvsem Itolj odgovorilo zlasti s strani komunistov lotimo tega deda.
Občutek namreč imam. da precej komunistov v naši občini meni, da je s tem, ko so gledali in poslušali na televiziji in v radiu VIII. kongres in tudi še kaj prebrali v kongresnih dneh, da je zanje stvar opravi jena ... Misliti namreč mi dasta predvsem dve stvari:
— da so nekatere OO oziroma njihovi sekretarji izrazili željo, naj bi idecdoška komisija oziroma delavska univerza poskrbela, da bi prišli k njim nekateri tovariši predavat o VIII. kongresu in
— porazen vtis obiska politične šole s strani komunistov oziroma majhno zanimanje za ivolitično šolo druge stopnje.
Na prvi pogled je želja za tem, da delegati ali nekdo iz komiteja članstvo neke OO seznani, dobra in pozitivna, v resnici pa krije v sebi predvsem željo, na čim bolj preprost in čim Ivolj lagoden način opraviti z gradivom. Vprašam vas, kdo od nas zmore obsežno gradivo kongresa, ki je zasedal teden dni, povrhu vsega še v več komisijah in delal, da tako rečem, skoraj noč in dan, skrčiti tako, da ga lahko poda v eni uri?! Menim, da tak način vodi k poenostavljanju, k površnosti in tudi nemalokrat k napačnim predstuvam in zaključkom. Ne potrebujemo nobenih predavanj o kongresu, pač pa so nam potrebne poglobljen« razprave od temeljnih in načelnih vprašanj pa do vseh tistih, ki niso bila na kongresu tako v ospredju na osnovi kongresnega gradiva in s pomočjo njega.
Drugo, kar je treba postaviti z vso ostrino na tej konferenci, je odnos tnko nekaterih OO pa tudi posanoznih komunistov do IKilitičnegn izobraževanja. To Pa kljub temu. dn različni sestanki, zlasti pa letne konference, že leta In leta in kar naprej ugotavljajo »nizek idejni nivo našega članstva«:, da »e našj člani ideološko nc izobražujejo Itd.
Omenil sem že, da so izkušnje pokazale, da glede na to, da si
večina naših članov zlasti nanovo sprejetih, celo naj bolj potrebnega političnega znanja, ki je za komunista kot družbeno političnega delavca nujno potrebno, če se hoče uveljaviti v svoji okolici, sama z individualnim samoiniciativnim izobraževanjem ne pridobiva ali pa zelo počasi in površno. Zalo smo že pred leti prešli k političnim šolam, ki naj članom ZK posredujejo osnovno teoretično znanje:. Ce k temu dodamo še svoje-časni sklep ideološke komisije našega komiteja, da si bomo prizadevali, da bo v nekaj letih prešla oddelke naše politične šede večina po možnosti pa skoraj vsi komunisti v občini, in da je iz letošnjega programa šole počiščena vsa odvečna teorija, ki nima neposrednega stika s prakso, oziroma, ki ni kar najbolj potrebna za razumevanje današnjega družbenega razvoju in dogodkov ter da je ves program prežet z gradivom, s stališči ter torej res prilagojen za vsakdanje politično delo in s sklepi VIII. kongresa, potem je skoraj nerazumljivo, da od skoraj 30 prijavljenih slušateljev komunistov prihaja v šolo le H ali 10. Odkrito si priznajmo: če ne bi šole odprli tudi za mlade politične delavce, ki pa hodijo na predavanja skoraj vsi prijo vijenci, bi šolo morali že najbrže: zapreti. Da bo zadeva še: hujša, se: v leni primeru ponavlja usoda lanskoletnega zadnjega oddelka naše šole, ki je končal z. delom spomladi in ga je končalo komaj 10 slušateljev. Kako malo kažejo zanimanja tudi že bolj razgledani komunisti pa zgovorno kaže podatek, da so ie pripravljalnega sestanka tik pred začetkom predavanj oddelka II, stopnje, za katerega začetek je vse pripravljeno, od 52 slušateljev udeležilo samo 8. Razumljivo je, da oddedka samo z 8 slušatelji, od katerih bi brez dvoma še kakšen odpadel, pač ne moremo začeli.
Ce rečem, da smo spričo takega odnosa do idejnega izo-
braževanja, zlasti pa do šole, tudi glede načrtnega, množič-nega osvajanja gradiva VIII. kongresa s sirani komunistov v naši občini zaskrbljeni, potem obstoje, kot smo videli, upravičeni razlogi za tako zaskrbljenost.
Naš, velikokrat prenagel kampanjski aktivizem. ki smo tnu v našem dedu v preteklosti neštetokrat zapadli, nas je počasi pripeljal do tega. da smo postali vse preveč, površni in da vse preveč radi itnprtivizi ramo. Resno se bojim, da se je tak način dela že kar pregloboko ukore-ninil v precejšnjem delu našega članstva in menim, da je boj zoper tako miselnost, zoper površnost v našem delu tudi del uresničevanja sklepov, stališč, predvsem pa duhu VIII. kongresa
Kako naj se torej lotimo dela, da se bomo vsi in to temeljito spoznali z gradivom VIII. kongresa, da bomo lahko vsak na svojem mestu prispevali k temu, da IhmIo besede VIII. kongresa poslale: dejanja?
1. Dela za spoznanje in s tem tudi uresničevanje: kongresnega gradiva in njegovih sklepov ne smemo jemati kot oosebno aktivnost, ki je ločena od našega vsakdanjega delovanja.
2. Seznanjanje z gradivom ne sme biti globalno in površno, marveč poglobljeno preučevanje na področjih in po posameznih vprašanjih, ki zanimajo komuniste,
3. Treba je skrbno paziti, da ne pride: elo poenostavljanj, do samo gole: jprodelavec gradiva, do suhoparnega obravnavanja kongresnih dokumentov, do siromašenja gradiva,
4. Vedno je treba imeti pred očmi. da je tako poglobljeno in smotrno proučevanje gradiva izredna priložnost za izgrajevanje naše ide jno-politične zavesti
5. in končno proučevanje gradiva je treba povezati z vsakodnevno prakso, z revolucionarno uporabo kongresnega gradiva na delovnem mestu in v okolici, kjer živimo.
Križišče Knmniške in Ljubljanske ceste v Domžalah jc zelo nepregledno In zalo nevarno. Da bi bil promet varnejši, je komisija za varnost prometa namestila na križišče posebno ogledalo, ki povečuje preglednost. Želeti je, da bi to ogledalo dolgo časa služilo svojemu namenu
Razprave naših delegatov na V. kongresu ZKS Ježe Krevs;
Prizadevanja za uveljavitev politične vloge ZK pri razreševanju družbeno-ekonomskih problemov in stanje v ZK
Zveza komunistov v naši občini si kar najbolj odločno prizadeva osvoboditi družbcno-po-litične odnose elat isl ičn i h spon. Starih navad in miselnosti za graditev novega drnžbeno-poli-tičnega in gospodarskega sistema, ki naj temelji na samoupravnih odnosili in načelih delitve po delu.
Zato je vidno mesto v dejavnosti ZK zavzemal idejni boj proti vsem ostankom preživele miselnosti v zavesti I i ud i in družbeni praksi, kakor tudi odločen boj za razreševanje protislovij, ki nujno naslajajo v našem dinamičnem razvoju in ne nazadnje boj proti negativnim pojavom.
Komunisti, kakor tudi organizacije ZK. se postopoma otresalo starih načinov delovanja in vodenja ter vedno bolj prilagajajo svoje delovanje spremenjenemu položaju delovanja človeka — samoupravljava a. ( i i ii bolj Zveza komunistov poglablja vsebino dela in ludi v skladu s tem vedno najde ustrezne oblike, toliko večji uspeh in vpliv si bo pridobila ii.i     oblikovanje     zavesti in
usmerjanje družbenih gibanj v novih razmerah.
Vpliv ZK kot vodilne politične sile lahko vsakodnevno ocenjujemo l>o tem, kako se krepi skladnost odločanja delovnih ljudi med individualnimi in družbenimi interesi.
Dinamičen družbenoekonomski razvoj je v naši občini močno spremenil socialno strukturo prebivalstva, ta je pa tudi povzročila nekatere protislov-■ne procese.
Enostranska usmeritev gospodarjenja je povzročila in še povzroča nezadostno uveljavljanje samoupravljanja in delitve po delu. Tako neskladje ima seveda negativne posledice posebno med člani ZK - delavci. Zal mnogi komunisti ~ vodilni
delavci v gospodarstvu potice*
njevalno gledajo na le probleme. Očitao jih imajo za nepomembne oziroma za take, ki se njih ne tičejo. Primeri samovolje in ignoriranja demokratičnega postopka ter izrabljanje "Sleda ZK za prikrivanje lastnih napak lil nesposobnosti povzročajo deformacijo v samouprav I i i II ju.
Vlogo ZK tudi slabijo prepogoste razlike med besedami in dejanji predvsem v lastnih delovnih organizacijah ter premajhna sposobnost obvladanja nekaterih gibanj v našem gospodarstvu. Precejšnjo moralno Politično škodo predvsem v delovnih organizacijah povzročajo, tisti komunisti, ki so pod pritiskom stihije in gospodar-
skih težav postali plen birokratizam in lehnokratizma.
Komunisti se zavedamo, da nismo storili vsega zu doslednejšo u resnici lev takšne politike, ki bi zagotovila provilnejšu razmerja med akumulacijo ter osebno in splošno potrošnjo. V praksi se še vedno pojavljajo tendence in nenehno se obnuv-
Dovolito, da navedem nekaj dejstev, .ki ponazorujeju življenje nuše organizacije v občini Domžale, ki je seveda odsev našega dela in tudi slabosti.
V letu 1')(>1 je bilo v občini 861 članov ZK. konec leta 1964 pa le še 763. V istem obdobju je bilo sprejetih v ZK 112 (1%3 —10), po lastni volji je izstopilo oziroma bilo izključenih v leni času 210: od tega je bilo nad 60°/n izključenih. Med izključenimi je bilo dve tretjini neposrednih proizvajalcev. V preteklem polletju smo formirali
grupo, ki je proučevala vse te pojave. Ugotovila je. da je od 47 izstopov po lastni volji in izključenih v letu 1%4 bilo kar
Naši delegati na V. kongresu ZKJ. Od desne proti levi: Matevž Florjančič, Janez ("erar. Milena Diirjuvu, Jože Krevs, Francka Avbelj, Franc Moidič. |nnka Jerman, Lojze Skok. Na fotografiji je tudi narodni heroj, tov. Mirko Jerman
lja miselnost O prednostih ekstenzivnega gospodarjenja in Široke investicijske fronte. Taki pogoji seveda neposredno vplivajo tudi na notranje Življenje in rast organizacije ZK v naši občini.
Člani ZK premalo javno in odkrito razpravljamo o idejnih in političnih problemih, ki sc pojavljajo v življenju naše občine in ki terjajo jasne odgovore in seveda tudi rešitve. Se vedno je bojazen zamere izredno močna, Po drugi strani je l>a tudi res. da komuniste celo zapostavljajo, posebno, takrat, kadar kritizirajo nepravilnosti in slabosti v delu posameznikov na
vodilnih mestih. Mnogo je .še tudi primerov sklicevanja na razne za.dnge. da bi tako opravičili svoje nepravilnosti. Toda le z javnim in odkritim bojem za odpravo slabosti in nepravilnosti bo naš vpliv na proizvajalce, občane in Se posebno na mladino — rasteh Naša borbenost in doslednost v graditvi socialističnih odnosov, naj oseben zgled in poštenje bodo največja privlačnost za proizvajalce in mlade ljudi ter Za vključevanje v ZK. Ce bomo komunisti dosledni pri uresničevanju sklepov VIII. kongresa ZKJ in sklepov V. kongresa ZKS. bomo opravičili zu upanje delovnih ljudi ter šc povečuli ugled ZK.
36 primerov lakih. 1«) se osnovne organizacije zanje niso brigale tudi po več let. Menimo, da je tudi to posledica d rob n ja ka r-ske zaprtosti dela našega članstva v majhne osnovne organizacije ZK. Z razvijanjem širših in poglobljenih oblik dela predvsem v uktivih pri občinskem komiteju smo to stanje v precejšnji meri izboljšali.
Zavedamo se. da je 763 članov Z K res majhno za 28.000 prebivalcev naše občine, ki je industrijsko razvita. Zaposlenih je nad 10.000 občanov. Od vseh zaposlenih je 57 %> žena. kar je precej nad republiškim poprečjem. Toda članic Zveze je le 208 ali 27°/n. Pasivnost žena in njihova premajhna družbenopolitična aktivnost je posledica neurejenega otroškega varstva, pomanjkanja centrov družbeni' prehrane, servisov za razbremenitev zaposlenih žena itd. Poseben problem pa je dejstvo, da
smo z delom med mladino šele pričeli. Zato ni slučaj, da je mladih komunistov vsaj zaenkrat med nami zelo malo.
Na sprejemanje nismo gledali kot na sestavni del vsakodnevne idejno-politične akcije. Uveljavili so se le kumpanjski sprejemi. Zato ni slučuj, da polovica osnovnih organizacij v obdobju od enega do štirih let ni sprejela niti enega novega člana. V istem času pa so nekatere osnovne organizacije zelo aktivno izključevale ali pa so člani v precejšnjem številu izstopali po lastni volji iz ZK. Izklj učevunle in izstopanje je bilo največje v organizacijah ZK delovnih organizacij, v manjši meri pa v vaških oziroma terenskih.
Značilno je, da so velik interes za vstopanje v ZK kazali predvsem vodilni delavci. Neposredni proizvajalci očitno niso bili prepričani, da je ZK organizaciju delavskega razreda. Tak je bil marsikje tudi videz. Ugotavljamo pa. da se je v teku aktivnosti pred VIII. kongresom ZKJ to stanje že bistveno spremenilo. Deloma pa je k temu doprinesla tudi naša politična akcija.
Kaznovalna politika kot sestavni del graditve ZK jo bila v zadnjih letih dokaj neusta-ljena, enostranska in pomanjkljiva, to je sicer splošna označba. Toda pri nas se je kaznovanje uporabljalo le kampanjsko, v skrajni sili, ne pa kot vzgojno sredstvo. Zaskrbljujoče je nesorazmerno veliko število delavcev med kaznovanimi in izključenimi, ki ga še vedno nismo uspeli uravnovesiti. Delavce so zelo hitro kuznovali. celo izključili, medtem ko so ostale le opominjali. Zaradi idejno-po. litičnih odklonov ni bil nihče kaznovan oziroma izključen, čeprav jih je bilo posebno med vodilnimi delavci jtrecej. Vzrok za ostrejše postopke proti delavcem je treba iskati v tem, da ti reagirajo na nepravilnosti odkrito, iskreno in s preprostimi besedami. V idili ekstenzivnega gospodarjenja pa to marsikomu ni všeč.
Naj ponovim: v ZK bomo pritegnili mladino predvsem z našo revolucionarnostjo, z delom v samoupravnih organih in z demokratičnimi odnosi v ZK. Zato moramo razvijati tiste lastnosti članov, ki jih bodo zato usposobile. To so samostojnost, borbenost, ustvarjalna aktivnost, družbena odgovornost,politična ter idejna razgledanost in osebne vrline.
Krajevna skupnost Domžale naproša občane, ki imajo v bivšem Čevljarskem servisu že popravljene čevlje, da jih dvignejo v roku 14 dni. Po preteku tega roka jih Krajevna skupnost Domžale ne bo več hranila in ne odgovarja zanje.
KRAJFVNA SKUPNOST DOMŽALE
Janez Cerar
Politika štipendiranja in angažiranja mladih v družbenem življenju
V domžalski občini smo v preteklem letu napravili prve pomembnejše premike na področju strokovnega izobraževanja. Po pismu (.() SZDL o politiki štipendiranja smo tudi v Domžalah zaceli razpravljati bolj na široko o vlogi in pomenu kadrovanja in s tem v zvezi tudi o politiki štipendiranja. Višina štipendij se je dvignila od 8300 na 15.900 dinarjev. Razpisano je bilo tudi več novih štipendij. Vse to pa seveda še ne pomeni, da smo v občini izkoristili vse možnosti, ki obstajajo zlasti glede na gospodarski potencial in sorazmerno veliko sredstev, ki bi jih lahko uporabili za vzgojo novih kadrov.
Ugotavljamo, da nekateri komunisti glede teh vprašanj niso zavzemali zlasti v samoupravnih organih vedno najbolj pravilnih stališč. Vse prevečkrat ■so zagovarjali površna, enostranska in drobu jaka rska mnenja tistih posameznikov, ki menijo, da bi lahko še naprej odstopali od splošnih norm in z demagogijo uresničevali svoje osebne predstave o razvrščanju sredstev. Največkrat so to ljudje, ki jih je družbeni razvoj že prehitel. Zato skušajo slediti s takim načinom obravnavanja te vrste vprašanj.
Podrobne pomanjkljivosti opažamo tudi v pojmovanju vloge kadrovskih služb. Politika štipendiranja je urejena samo tam, kjer so organizirane kadrovske službe. Nepravilnosti pa so najbolj pogoste v tistih delovnih organizacijah, kjer teh služb nimajo. Tako stanje terja večjo politično aktivnost vseh komunistov, ki kakorkoli odločajo o kadrovskih vprašanjih. Na to nas opozarja tudi osnutek družbenega plana občine Domžale za leto 1963, ki predvideva od celotnega obsega 4.310.000.000 din investicij v gospodarstvo, samo okoli 120 milijonov za vzgojo kadrov. To pomeni, da je še vedno močna težnja iz prejšnjih let. ko smo investirali pretežno v zidave, vzgojo kadrov pa smo imeli za manj pomembno.
V naši občini bi bilo potrebno čim prej preiti na sistematično in načrtno štipendiranje oziroma izobraževanje strokovnih kadrov. Delovne organizacije bi iz 2,5"/o sredstev po izdelanih programih lahko krile svoje potrebe glede na sedemletni program potreb po kadrih. Nekatere delovne organizacije so izrazile tudi pripravljenost, da bi del sredstev odvajale v skupni občinski sklad za štipendiranje. Ta sklad bi zlasti štipendiral tiste smeri študija, za katere delovne organizacije nimajo posebnega interesa. Stipendije iz tega sklada naj bi prejemali  tudi otroci borcev
NOV, izredno pridni in nadarjeni učenci ter socialno ogroženi študentje. Delno bi lahko s takim načinom štipendiranja kadrov priskočili na pomoč tudi tistim delovnim organizacijam, ki z lastnimi sredstvi ne morejo štipendirati dovolj kadrov, čeprav jih nujno potrebujejo.
Pri razpravah in odločanju o pravkar navedenih problemih se je poleg ZK premalo angažirala ZMS. To je deloma razumljivo, kerdo to organizacije, zlasti pa do njenih članov nimamo vedno pravilnega odnosa. Zelo hitro smo pripravljeni najti vzroke za nedejavnost mladih ljudi, malokdaj pa temeljito in nepristransko analizirati njihove probleme z različnih vidikov. Ob ugotovitvi, da mladi ne prihajajo na sestanke, se zelo hitro zadovoljimo z mnenjem, da imajo pač drugačne interese in potrebe kot mi. Vzroke različnosti teh interesov pa bi morali globlje proučiti, ker nas bo samo to pripeljalo do pravih ugotovitev. Današnje  stanje  v mladinski
organizaciji kaže, da je ta prišla v položaj, ko članstvo ni več tesno povezano z vodstvi in obratno. Ugotavljamo, da se je v ZMS pojavil noki institucio-nalizem, kar pomeni, da nemalokrat prevladuje mnenje, da so posamezna vodstva sposobna reševati določene probleme, nismo pa sposobni izvesti organiziranega programa dejavnosti organizacije v celoti. Ze od lanske republiške konference ZMS ugotavljamo, da se ZMS prilu-gaja družbenemu razvoju, namesto, da bi bila ta poleg SZDL in ZK njegov kreator. Ce Imhiio v ZMS uspeli tako organiz.iruti dejavnost, da bomo z njo postali kreatorji odnosov in politike, potem bo to pomenilo, da smo mladim ljudem uspeli ustvariti pogoje, v katerih skladno s potrebami in z znanjem, ki ga imajo, prispevajo s svojimi stališči k hitrejšemu in skladnejšemu razvoju naše dražbe zlasti na tistih področjih, ki so z,a mlade ljudi posebno občutljiva. Drugače povedano, to pomeni, da moramo mladim nuditi sodelovanje v družben o-političnem življenju v taki obliki, ki bo zanje zanimiva. V tovarniških aktivih ZMS so dosedanje oblike dela preživele zato, ker te oblike postavljajo članstvo ZMS v položaj, ki ga izdvajajo iz lio-gatega in vsestranskega razgi-
banega družbenega življenja. Mlade I j udi mora mo zalo preko rednega izobraževalnega sistema uspo.sabI.jati mimo strokovnih tudi za družbeno-politične funkcije.
Naloga nus komunistov v samoupravnih organizacijah mora biti predvsem ta, da bomo znali ustvariti primerne pogoje za čim hitrejše usposabljanje mladih ljudi za aktivno delo v samoupravnih organih.
V zadnjem času je ZMS uspela aktivirati v obravnavi aktualnih vprašanj širši krog članstva, in to najbolj pri evidentiranju občanov za odbornike in poslance. V tem delu smo dosegli pomemben napredek, ki dokazu je. da ni problem v vsebini delu, marveč v iskanju ustreznejših oblik.
Najbolj nevarna ocena, ki lahko odbije mlade ljudi, namesto du bi jih pridobila za sodelovanje, je pavšalna ocena celotne mlade generacije, ki ugotavlja nezainteresiranost in pasivizaCijo mladine, napihnjene predstave o pojavih huliganstva, kriminala itd. Mlada generacija vsekakor sproti dokaže, da je zainteresirana in sposobna kreirali družbeni razvoj, vendar samo v primeru, kadar srno z obliko dela zagotovili take pogoje, da lahko uveljavlja svoje sposobnosti in interese.
Prva Javna tribuna v Domžalah
Razpravljali so o preskrbi v naši občini
Pred dnevi je mestni odbor SZDL Domžale organiziral prvo javno tribuno, katere se je udeležilo več kot 80 občanov, trgovskega podjetja »Napredek« iz Domžal, predstavnik dobavitelja rib iz Izole in predstavniki občinske skupščine. Na tribuni so razpravljali o preskrbi v naši občini nasploh, posebno pa še o preskrbi Domžal z mesom, kruhom, mlekom in ribami.
Včasih so v Domžalah že prodajali ribe (pri Kebru), potem pa so jih prenehali voziti iz Ljubljane. Občane je zanimalo, kakšne so možnosti, da bi v Domžalah spet prodajali ribe. Predstavnik dobavitelja rib je dejal, da so sicer zainteresirani za prodajo rib v Domžalah, vendar jim mora občinska skupščina preskrbeti primeren lokal s hladilnimi napravami. Nekateri so na tribuni menili, da bi bil primeren prostor za to v bivši mesariji Flerin v Stobu.
Nedvomno bi bilo v Domžalah dovoli zares sveže morske ribe. posebno še sedaj, ko gredo cene z mesom z astronomsko naglico navzgor. Predstavnik občinske skupščine tov. Pavlin je obljubil, da bo do naslednje javne tribune skupščina skušala najti ustrezen lokal.
Preskrba z mesom se je v zadnjem času v naši občini sicer izboljšala, posebno odkar jo je prevzelo trgovsko podjetje »Napredek«. Mesa je več vrst
in tudi kvaliteta je boljša. Potrebno pa bo poslovalnice v najkrajšem času opremiti z. Ustreznimi napravami, ker je Agrokombinat Kmona iz nekaterih bivših svojih poslovalnic odpeljal precej inventarja, predvsem hladilne naprave (iz Moravč) — kljub drugačnemu dogovoru.
Ko so se menili o perspektivi preskrbe z mesom, so predstavniki »Napredka« opozorili, da je potrebno še do poletja zgraditi hladilnico, ki bo sprejela naenkrat vsaj 3 ton mesa, sicer se poleti lahko zgodi, da bomo v naši občini ostali brez mesa. Ze sedaj moramo »uvu-žati« iz drugih krajev in od drugih podjetij precejšnjo ko ličino mesa in mesnih izdelkov, poleti pa borno morali skoraj vse meso pripeljati od drugod. Zato pa je potreb&a večja hladilnica, v kateri bi imel) lahko vsaj enotedensko zalogo mesa. Sedaj proda tedensko »Napredek« do 3 ton mesa in 3 tone mesnih izdelkov.
Seveda pa so pri namernvani gradnji hladilnice največji problemi sredstva — 15 milijonov. Vendar jih bo treba nekje dobiti (morda s posojili nekaterih podjetij)!
Seveda pa preskrba z mesom v okviru trgovskega podjetja ni dokonČBS rešitev, ampak bo v perspektivi potrebno ustanoviti samostojno mesarsko podjetje.
Mimogrede: pa smo spet tam.
kjer smo bili pred nekaj leti pri lokalnih mesarskih podjetjih. Samo, da smo imeli delo z raznimi organizacijami in reorganizacijami — p;i čeprav na škodo oskrbe občanov. Naš — potrošnikov — žep je, izgleda, še vedno dovolj globok, da prenese tudi takšne neresne mah i nacije.
Na tribuni so soglasno podprli čimprejšnjo gradnjo hladilnice, v perspektivi pa tudi manjše klavnice.
Najkritičnejšu pa je trenutno v Domžalah in v občini sploh oskrba s kruhom in mlekom. Kruh je že problem št. t saj ga ponavadi vsak dan opoldne že zmanjka in so tako prikrajšani predvsem tisti, ki so zaposleni dopoldne.
Trenutno spečejo vse pekari-je družbenega in zasebnega sektorja v občini 80 ton kruha mesečno, čeprav so potrebe preračunane na 150 do 180 ton. V nekaj mesecih pa bo pomanjkanje kruha še večje, posebno še s prihodom sezonske delovne sile.
Sedanje pekarije so zastarele, njihove zmogljivosti daleč premajhne in povrhu vsega še raztresene na raznih krajih, kar seveda samo podraži proizvodne stroške. Nu tribuni so zahtevali, da se začne ta problem takoj korenito reševati v okviru naše občine ali v sodo-lovanju s kamniško občino, ker Žito ne more zagotoviti kruha IZ industrijske peči v Ljublja-
Nail novi republiški poslali
Prof. Miro Stiplovšek,
asistent za najnovejšo zgodovino na ljubljanski univerzi. Rojen 19JH v Ljubljani, tajnik Zgodovinskega društva za Slovenijo, je bil odbornik občinske skupščine Domžale in predsednik Sveta za kulturo in prosveto. Član ZK od 1958. Izvoljen je bil v prosvctno-kultnrni zbor Skupščine SRS in kot poslanec izvoljen v stalni odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov.
Marija Ivkovir,
invalidska upokojenka, rojena 1924. Sodelovala v NOB in dosegla čin majorja. V Beogradu končala Višjo koinecialno šolo. Članica ZK je od leta 1945, sedaj je članica Občinskega komiteja ZK Domžale in Sveta krajevne skupnosti Vir. Zelo aktivna in vsestranska družbena delavka in predavateljica. Izvoljena je bila v Splošni zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije
Ing. Pavel Grandovec,
strojni inženir, rojen leta 192?. Diplomiral v Ljubljani na fakulteti za strojništvo, sedaj zaposlen kot tehnični vodja v Mli-noslroju. tovarni mlinskih sirojev v Studi pri Domžalah. Kol študent bil honorarni predavatelj na Vajenski šoli v Domžalah za vajence kovinske stroke. Izvoljen je bil za poslanca v gospodarski zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije
ni, ker kralia manjka tudi tam. Nekdo je tudi propomnil, da niso maksimalno izkoriščene niti sedanje kapacitete v zasebnih peknrijah, ker ni delavcev.
Edina rešitev je nedvomno v izgradnji industrijska peči, ki bi pokrila potrebe po kruhu v naši in kamniški občini. Načrti so že pripravljeni. Peč bi stala na Viru. stroški zanjo pa bi bili 400 milijonov. Kljub visoki ceni pa je ta varianta še vseeno cenejša kot gradnja dveh ločenih peči. ene v kamniški in ene v domžalski občini, ker bi bila vsaka peč naj-tnanj 240 milijonov.
Toda kje dobiti sredstva' Komunalna banka podružnica Domžale razpolaga z majhnim kreditnim skladom (nekaj če/ 300 milijonov) in iz tega vira verjetno ne bo sredstev. Treba pa jih bo še letos nekje najti, da bi pričeli vsaj s prvo fazo izgradnje peči.
Morda bi bilo pametno razmisliti (kljub slabim cestam itd. ter drugim potrebam v posameznih Krajevnih skupnostih) o krajevnem samoprispevku, če bi ga sprejeli na vseh zborih volivcev, ali vsaj na večini, saj ;e to navsezadnje le osnovna hrana. Razmislimo!
Kulturni dogodek v Domžalah
V okviru 20-Iclnice osvoboditve in t5-letnice glasbene vzgoje v Domžalah prirejata Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale in občinski svet kulturno-prosvetnlh organizacij Domžale vrslo prireditev in to:
v torek 11. maja ob 20. uri je bil koncert pihalnih orkestrov iz Mengša in Domžal v dvorani Kina Domžale:
v ponedeljek 17. maja ob 2(1. uri Je bila revija pevskih zborov i/. Domžal, Moravč. Radomelj. Lukovice. Jarš in Kamnika v dvoiaui Kina Domžale;
v torek 18. maja ob 2(1. uri bo občinska revija narodnih In zabavnih ansamblov v dvorani Kina Domžale;
v četrtek 20. maja ob 20. uri bo večer komorne glasbe. Nastopajo solisti in komorne skupine v novi Mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah;
v soboto 22. maja ob 20. uri bo slavnostni koncert Zavoda za glasbeno IzobraŽevanje Domžale v dvorani Kina Domžale;
v ponedeljek 24. maja ob 20. uri bo ponovitev revije narodnih in zabavnih ansamblov v Mengšu;
v petek 28. moja ob 20. uri bo ponovitev slavnostnega kon-cerln Zavoda zu glasbeno izobraževanje v Mengšu,
Vabimo občane, da se prireditev udeleže v čim večjem številu.
13. aprila je doživel svoj ognjeni krst mešani pevski zbor »Svobode« v Domžalah s tem. da nam je priredil svoj prvi samostojni celovečerni koncert. Čeprav deluje šele pol leta — ustanovljen je bil jeseni 1964, o čemer smo že poročali, mu je uspelo v kratkem času nnštndi-rati celovečerni program. Koliko časa. dela in požrtvovalnosti je treba za tako kulturno prireditev, ve samo tisti, ki je ze kdaj delal na takem zboru. Poleg študija za ta nBstop se je zbor predstavil domžolski publiki že nn proslovi dneva republike, nn Prešernovi proslavi in nn proslavi dneva žena. Dirigentu Tonetu Juvaiiu 111 pa seveda članom zbora ni bilo žal niti časa niti truda, da je koncert tako dobro uspel, saj
(e zbor polna dvorana nagrudi-ii z burnim aplavzom in so poslušalci zadovoljni odšli s kon-rerla. Posebno bi poudarili še to, da je bila na koncertu publika izredno pozorna, kar je v Domžalah redek primer in je to tudi precej pripomoglo k kvaliteti izvajanja.
Koncertu so prisostvovali tudi nekateri vidnejši glasbeniki, med njimi prof. Janez Bole, dirigent 'zbora Slovenske filhar-
monije, ki je po koncertu posredoval zboru svoje vtise in med drugim povedal tudi to, da je takšen nastop, ki je. bil na tako zavidljivi kvalitetni višini, kulturni praznik ne samo zn Domžale, ampak za vso slovensko kulturno javnost. Rekel, je da je ponosen, ker se je v neposredni bližini Ljubljane pojavil tak amaterski zbor, saj že prevladuje mnenje, da amaterski zbori, ki goje resno petje, marsikje le še životarijo. Prav posebno pa je bil zadovoljen s sestavo in pestrostjo programa, saj je /bor izvajal Gallusu, slovenske umetne in narodne postni, kakor ludi Inje. med njimi hrvatske, makedonske, ruske, južnoameriške in črnske duhovne pesmi.
K dobri izvedbi so mnogo pripomogli tudi naj gost. recitator Humor lože ter solisti; so-pranistka Panika Pavlin, ol-tisika Majda Nuhligal in basist Rok Lap.
Na koncu bi pripomnili še to, da je naša kulturna dolžnost, da ta minili /bor materialno podpremo, ker le tako bo iinel pogoje nn nadaljnjo kvalitetno rast in ho lahko dostojno repre-/entirnl našo domžalsko kulturno dejavnost.
10 let Rašice v Moravčah
Osmega   Februarja   I965 je
minilo osem let od takrat, ko sta se zglasilu predsednik in tajnik bivše občine Moravče v Tovarni pletenin Gameljne in pričela voditi razgovore o ustu novitvi obrata v Moravčali, I n je bilo namreč mnogo ueznpo slenih žena in jim je bilo nujno preskrbeti delo. Po večkratnem razpravljanju so predstavniki le tovarne pristali na to, da se obrat tovarne zgradi, vendar pod pogojem, da občina preskrbi pletilne stroje, prostore, delovno silo in stanovanja za vodilnj kader. Ko je bivša občina Moravče VSe to preskrbela, je bil 15. maja odprt obrat, ki je takoj sprejel na delo 90 delavk. Prostore je imel v dveh zgradbah in sicer v Lav riče vi hiši in občinski stavbi, kajti poleg ple-tilniee je pričela z delom tudi šivalnica. Ker so delavke delale v zelo tesnih in nehigienskih prostorih in ker se je obrat širil, je bilo treba že kmalu misliti na nove obratne prostore. O tem so člani kolektiva razpravi jali na množičnem sestanku dne 8. IX. 1960. Delavke so prve daUl pobudo zu gradnjo in sicer tako. da se je vsaka izmed njih zavzela, da bo od svoje plače prispevala mesečno I0(M) din in to za dobo enega leta Poleg tega so sklenile, da bodo prispevale celotni nadurni zaslužek ter sodelovale pri prostovoljnem težaškem delu, kot je izkop temeljev,  priprava   kamenja in
gramoza ter pri izbiranju lesa. Ti sklepi so bili sprejeti soglasno. Izvoljen je bil tudi gradbeni odbor s predsednikom (icoim na čelu. Velike so bile obveznosti in naloge, ki si jih je zadal ta odbor. Ker pa je imel vso pomoč pri ljudeh, je lahko takoj pristopili k akciji Pričel je zbirati material in denar. Preko zime je pripravil vse potrebno za gradnjo ter zbral preko 120 m:l lesa, 60 m' kamenja. 100 m:i peska, katerega so vaščani in delavke sami nakopali. Dne 28, III. 1961 so pričeli s kopanjem temeljev. Ze [)rv i dan je delalo preko 120 ljudi. Delo je hitro napredovalo. Gradbena dela je prevzelo Gradbeno podjetje Domžale, medtem ko so les za ostrešje občani sami tesali in vozili v Moravče na gradbišče. Nedeljo za nedeljo so se prostovoljna dela nadaljevala in stavba je hitro rasla. Gotova je bila pred pogodbenim rokom..
Otvoritev obrata je bila 17. XII. 1961. Vrednost del, materiala, denarja in prostovoljnih prispevkov je znašala 5 milijonov 500.000 din. Nepozabni so trenutki, ko je pokojni poslanci Tomo Brejc otvoril svečanost. Hala. kjer je sedaj ple-tilnica. ki j^ dolga 35 m in široka 12.5 m jc sprejela preko 401) obiskovalcev. Bila je lepo ok rasen a.
Tako je delovni kolektiv, ki je  najmlajši  «  občini, prišel
Servisne delavnice stanovanjske skupnosti ukinjene
Zakon o krajevnih skupnostih ne predvideva več servisnih delavnic v dosedanjem smislu in z dosedanjimi ugodnostmi, tam pa, kjer so taki uslužnostni servisi še bili. pa so morali biti najkasneje do 31. marca 1.1. ukinjeni. Tako so bili tudi pri domžalski krajevni skupnosti s tem dnem ukinjeni vsi uslužnostni servisi in sicer:
1. šivalnica.
2. pralnica in čistilnica,
3. vodovodno inštalaterski servis,
4. čevljarska delavnica,
5. pleskarska delavnica,
6. servis za popravilo hiš.
Kolikor naj bi našteti obrati obstajali še v naprej, bi se morali organizirati kot samostojne obrtne organizacije z lastnimi organi upravljanja in seveda z enakimi družbenimi obveznostmi, kot vse ostale gospodarske organizacije. Večina dosedanjih servisnih delavnic pa nima pogojev za osamosvojitev in zato so bile konec marca ukinjene. Usluge, ki so jih do sedaj vršile občanom, bodo morali  pač  prevzeti in
t'ih opravljati privatni obrtni-i. kar v Domžalah z močno
razvitim obrlnišlvom ne bo noben problem.
Kot samostojno obrtno podjetje bo še naprej poslovala pralnica, vodovodno inštalaterski servis pa se jc priključil Vodni skupnosti Domžale.
Z ukinitvijo iislužnostnih servisov pa se je tudi področje dela some krajevne skupnosti bistveno spremenilo. Odslej dalje bo v prvi vrsti skrbela za urejanje določenih cest, za javno razsvetljavo v stranskih ulicah, za zelenice in parke, dalje za otroško varstvo in socialno skrbstvo, družbeno prehrano itd.
Kilometrski kamen
Ob občinski cesti Lukovica — Moravče v vasi Dole pri hiši št. I leži že več kot leto dni na sadnem vrtu tik ob cesti betonski kilometrski kamen z oznako 7,5 km.
Kdo ga je podrl ni znano, vprašanje pa je, ali imajo kilometrski kamni oh cesti še kak pomen, ko kažejo razdaljo iz kraja v kraj ali ne in pa kdo se ga bo usmilil, da bi ga postavil nazaj na mesto, kamor spada.
'Ml, ki
S prostovoljnim delom so Mornvčnni pričeli gradit? obrat »Rašice«, v katerem delo sedaj v higienskih prostorih že 14(1 delavk
do novih obratnih prostorov, ki odgovarjajo vse sodobnim zahtevam.
Sedaj je v obratu zaposlenih 120 delavk in delavcev. V lotu 1964 so proizvedli že 30.000 kg pletenin, plan za leto 1965 pa je 31.300 kg. Obrat vsako leto sprejema mlade nove delavke
in jih  priiičujo 6 mesecev. Do
konca tega leta bo število zaposlenih naraslo že, na 140. Kolikor pa se 1k> število povečalo preko 150, bo tovarna stavbo razširila tako. da jo bo dvignila za eno nadstropje, ker so bili tememji tako grajeni. Ker delajo v tem obratu delavke s celotnega moravskoga področja   in   hodijo nekatere
tudi po dve uri in več daleč, kur je posebno pozimi zelo naporno, bo potrebno zgraditi zanje samske sobe. K tej gradnji bo prispevela del sredstev tovarna Rašica, kolikor bo nudil pomoč tudi Sklad za stanovanjsko izgradnjo. Ta tovarna je prinesla moravskomu prebivalstvu velik napredek. Preko 3,000.000 dinarjev prihaja mesečno v dolino. Kar se že odraža v celotnem življenju ljudi. V Moravčali bi bilo prav, če bi se mogel zgraditi še kak obrat, kjer bi bili zaposleni moški, da se jim ne bi Bilo treba dnevno voziti po tako slabi cesti v razne tovarne v Domžalah in okolico.
Nova odkritja jamarjev
Tudi pozimi so domžalski jamarji nadaljevali z razgibano dejavnostjo svojega društva. Organizirali so več: raziskovanj v bolj in manj znanih jamah. Posebno bogate ploditve je obrodilo njihovo delo v Miševi jami na Gorjuši.
Vhod v jamo. ki je približno 300 m od vhoda v Železno jamo, ne daje slutiti, kakšne razsežnosti se skrivajo globoko |n«l zemljo. Po dvajselmel rskem prepadu pelje ozek, poševen rov navzdol in se konča na robu drugega prepada. Po lestvici se pride v tr4tJ0 največjo dvorano, od koder je speljanih na vse strani še več rovov. Pokazalo se je, da le še obstaja upanje, da se jama v nekem rovu nadaljuje. Po nekajurnem kopanju so janiaji predrli v prostor, kjer naj bi se jama zaključila. Le vztrajnosti enega izmed njih se imajo zahvaliti, da so prodrli še dlje. Povečal je razpoko pri tleh in pred ja-
marji se je zableščala prekrasna sigova dvorana, vsa prekrita z. majhnimi jezerci. Rovi SO vodili v še eno iu nato v še eno. Bili so ozki. da so se jamar}) le stežka prebijali skoznje.
V dvorani se nahajajo prekrasni kapniki, nekateri debeli kot roka, drugi tanki kot svinčnik. Miševa jama je sedaj najlepša in hkrati ena izmed največjih nn domžalskem področju.
Velika želja domžalskih jamarjev je, da bi lahko povezali med seboj Železno jutno, ki je že odprta za obiskovalec, in Miševo jamo. saj se njuni glavni smeri približujeta.
Letos bo v Jugoslaviji svetovni speleološki kongres: jamarji upajo, da Ik> del tega kongresa tudi v Domžalah, da bodo poleg domačinov vedeli tudi tujci, da se tudi na tem kotičku Slovenije nahaja podzemeljski svet, vreden zanimanja in občudovanja.
PREKLIC
Obžalujem govorice, ki sem jih izjavil o tovariših Alojzu Gostiču, Francu Lebru in Ivanu Pustolnikii. vsi iz Moravč, in se jim zahvaljujem, ker so odstopili od tožbe.
Maks Kos, Cešnjice 21
Proslava 1. mala v Domžalah
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi v Domžiiluh na večer pred praznikom I. maja priredili proslavo v počastitev delavskega praznika. Domžale so bile lepo okrašene t zastavami, ceste počiščene, zelenice urejene.
Letal |e bHa ta prireditev na
travniku pod šhimberkom. poleg bivše gostilne »Pri Ivotu«. Po Inlcrnacionali je domžalska godba zaigrala še nekaj borbenih pesmi moški pevski zbor upokojencev pa je zapel nekaj priložnostnih pesmi. () pomenu praznika je spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta tov, Ivan Kralj,
Prostor za podobne prireditve je zelo primeren. Tudi za ozvočenje je bilo preskrbljeno. Škoda le, da se proslave ni udeležilo več ljudi. Poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo in če bi bilo topleje, bi bilo verjetno tudi In bol j živahno.
Kot vedno na ta dan, je tudi letos domžalska godba poskrbela na sam prvi maj z budnico, ki je bila zelo originalna. Poleg vedrih zvokov so godbenike spremljali še harmonikar v koleslju. Tinčkov Lojze iz Sloha je pa ha vozu. ki je bil ves v zelenju s konjem in volom, ki sla bila vanj vprežena. peljal kolel. v katerem so godbeniki pripravili okusen golaž. Kuhar se je peljal na čelu kar na viličarju. Seveda ni manjkalo tudi narodnih noš. Otroci so se pa veselili z veliko žogo. ki so jo valili po cesti in tako popestrili ta sprevod. Tako so domžalski godbeniki tudi letos prispevali k boljšemu počutju v dneh praznovanje prvega maja.
Prireditve za 1. maj so bile še v Mengšu, po šolah in kolektivih.
JNMatial
Delo pri nadaljevanju gradnje stolpnic v Domžalah je oživelo. Kupcem bodo stanovanja v prvem stolpiču že kmalu na razpolago, v ostalu dva pa se bodo mogli vseliti nekaj kasneje. Nestrpni pa postajajo kupci stanovanj v četrtem stolpiču, ki je nepokrit pre/.iniil in tudi sedaj še ne kaže. da bo kmalu pod streho. Knj je vzrok, da prav ta objekt tako zaostaja iu kdaj se bodo stanovalci predvidoma lahko vselili?
Iz delavske univerze Domžale
Kljub temu. da se je izobraževalno delo na Delavski univerzi Domžale začelo šele v zimskih mesecih, lahko danes ugotavljamo, da je bilo orgoiiiziranih 12811 izobraževalnih ur, ki so zajemale področju Idejno-politič-nega, družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanjn. Zanimivo je to. da je vedno več slušateljev v daljših oblikah izobraževanja in v priprnvljnl-nih tečajih /a polaganje izpitov na rednih šolah. 'Tako je trenutno vpisanih v teču.j za kvalifikacijo 88 slušateljev (srednju ekonomska šola, srednja galanterijska šola in tečaj za poklicne voznike) in da je 55 slušu-teljev absolvirulo programe I. in H. stopnje politične šole. Ravno tako obiskuje 25 slušateljev tečai nemškega in angleškega jezika. V gospodarskih organizacijah pa so bili organi-
zirani seminarji za prekvalifikacijo delavcev, katerih se je udeležilo 116 slušateljev. Za somoiipravljuvce v gospodarskih organizacijah so bili organizirani posebni seminarji, katerih so se udeležili člani samoupravnih organov, za njihova vodstva pa slu bila organizirana dva seminarja in sicer v Kamniški Bistrici in Izoli. 'Trenutno lahko beležimo, da so mimo predavanj za starše in dorušča-jočo mladino bili zajeti v izobraževalni proces ne samo neposredni proizvajalci, ampak tudi drugi občani, ki se hočejo izobraževali.
Svet zavodu Delavske univerze Domžale smatra, da je dosedanje delo zavoda bilo plodno in da bo dokončna analiza dejavnost za sezono l%4/65 lahko 'dokazala upravičeni obstoj te izobraževalne ustanove.
V Nozi« ah so se v Krajevnem odboru pogovarjali o ureditvi cestnega odcepa od glavne ceste do središča vasi in o rnz.svet-lilvi križišč. Sredstvu, ki so jih imeli, so porabili za nabavo materiala, vsa dela pa so opravili prostovoljno. Morda bi bilo koristno tudi drugod razmislili o organizaciji prostovoljnega dea za ureditev lokalnih problemov. Prebivalci Nožic so pokazali veliko dobre volje in prizudevnosti
Družbeni center - da ali ne?
Te ilin je bil v Domžalah Posvet predstavnikov družbenih °rganizacjj i" društev, občinske
skupščine iu nekaterih delovnih organizacij o nadaljnji iz-VJednji družbenega centra (alt Comunitv centra, kot so mu "ekateri rekli), posebno pu še " nadaljnji izgradnji velikega dvoranskega objektu. Ta je v Klavnem že dograjen, ni pa še "premi jen. Posvet je orgunizi-r(i' investitor tega objekta Za-*od za gospodarsko propagando,
Kakšni so načrti?
, Druži toni center v središču jJomŽal, čigar maketo smo pred nvema letoma že objavili v na-
šem listu, bo obsegal po sedanjih načrtih dvoranski objekt s 1200 sedeži, ki je — kot rečeno — v glavnem že dograjen,
Pa še ...
— v novi dvorani ne bodo predvajali filmov, kot nekateri pričakujejo; zato bo čimprej treba zgraditi novo kino dvorano, kar je na omenjenem posvetu direktor kino podjetja tovariš Bojan Krištof že zahteval.
— razmisliti volja o predlogu, da bi nova dvorana lahko služila tudi kot telovadnica za II. osnovno šolo. SIC in STUGS;
—- ustanovili bo treba verjetno poseben organ, ki bo skrbel za pravilno uporabo novega dvoranskega objekta.
Most čez Bistrico med Homcem in Radomljam! |e bil že večkrat predmet ru'pinv nu zborih volivcev. Ker pa je most kljub temu razpadal, so se vaščani Homcu na pobudo krajevnega odbora odločili zn prostovoljno delovna akcijo. Sedaj je mosl spet urejen in omogoča varen prehod. Organizator akcije je bil odbornik tega območja, tovariš Mavscr liunc
Uspeh krvodajalske akciie v Moravčah
Čistoča - naša skupna skrb
Skupina krvodajalcev iz Moravč pred odhodom na odvzem krvi
V mesecu marcu 1903 je bila v naši občini izvedena krvodajalska akcija. Za moravsko področje je bil za oddajo krvi določen 24. marec. V tej osnovni organizaciji se je za čim boljši uspeli posebno zavzel tov. Janko Zupan, ki je z njemu prirojeno prizadevnostjo propagiral m«xl ljudmi, naj se odzovejo pozivu RK, kar mu je tudi v polni meri uspelo. 24. marca se je odpeljalo v Ljubljano na zavod za transfuzijo krvi s tremi avtobusi 123 prostovoljnih krvodajalcev, ki so darovali svojo kri za reševanje življenj.
Z zavestjo, da opravljajo s tem človekoljubnim dejanjem humano delo. v pomoč sočloveku v nesreči in bolezni, so se vsi z veseljem odzvali pozivu zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani in občinskemu odboru I! K Domžale, ter se odpeljali s smehom in pesmijo v Ljubljano, s prijetnim občutkom, da vršijo nadvse koristno delo, ki naj bo za vzgled mno-grogim krajem v občini.
Po odvzemu krvi so bili vsi postrežem z izdatno malico in dobrim konjakom.
Na zavodu za transfuzijo krvi so bili zadovoljni in veseli požrtvovalnosti, ki so jo pokazali darovalci iz moravske doline, zadovoljen je bil občinski odbor RK Domžale, zadovoljni pa tudi krvodajalci sami, ki so se veseli vračali domov, zavedajoč se, da so s tem veliko pripomogli skupnosti in
fireko nje posamezniku v bo-ezni in nesreči. Vsem krvodajalcem moravske doline od Kandrš pa vse do Krtine in Krajevnemu odboru RK Moravče, se Občinski odbor RK prav lepo zahvaljuje za njihovo prizadevnost, ki naj bo za zgled vsem ostalim organizacijam RK v občini.
Z ozirom na to ker se je moravski okoliš vedno polnoštevil-no udeležil krvodajalske akcije, je predvideno, da bo krvodajalska proslava letos v Moravčah. Na njej bodo najzaslužnejšim krvodajalcem podelili srebrne in zlate značke ter diplome.
Do kdaj tako?
Odborniku za II. volilno enoto v zboru delovne skupnosti občinske skupščine Domžale je marca letos potekel mandat. To volilno enoto sestavljajo tele organizacije: Rašica obrat Moravče. Mizarstvo Moravče, pošta Moravče, poslovalnica trgovskega podjetja *Nu-predeki v Moravčah. Pečali in Vrh poljan, obrat »Termita« v Moravčah. Invalidske delavnice iz Krašč in Dol. vsi cestarji ter zasebni obrtniki tega področja.
Na večer 4. III. 1965 ob 18. uri je bil sklican zbor delovnih ljudi, volivcev z. namenom, predlagati in določiti kandidate za novega odbornika. Ta sestanek oziroma zbor pa je bil na nesrečo zelo slabo obiskan, kajti iz nekaterih delovnih organizacij sploh ni bilo udeležbe, (o izrazimo tO v procentih na število volivcev v posamez-
nih podjetjih je bila udeležba približno taku:
»Rašica« 0,5%, »Termit* 2°/o, Mizarstvo 5 — lO'/o, Invalidske delavnice 2°/o. Iz zasebnega sektorja 2 člana, medtem ko iz ostalih organizacij niti enega Za sklepčnost sestanka pa je potrebnu določeno število oziroma procent volivcev. Zato, ne bodi len — pokličimo večerno šolo in odgovarjajoče število ljudi je tukaj — toda ne volivcev. Lep procent kandidatov večerne šole sploh ni v delov nem razmerju, ali pa so zaposleni izven teh organizacij, ki so imele zbor volivcev. Smatramo, da bi bilo potrebno pred delavci moravskih podjetij več zavesti, saj nas tare mnogo problemov, o katerih bi se lahko najbolje pogovorili prav na zborih volivcev.
Ali se nas vse to res prav nič ne tiče?
Turistično društvo Domžale
i'e že pred časom postavilo pre-o 20 košev za odpadke na najbolj prometnih krajih v Domžalah in pred trgovinami. Namen je bil ta, da bi občani odpadke namesto po tleh odlagali v te koše in s tem prispevali k večji čistoči kraja, še posebno v poletnem času in času turistične sezone. Ugotoviti pa moramo, da je precej teh košev že uničenih, nekateri pa
so v napoto nočnim razgrajačem, ki nad njimi preizkušujo svojo moč ali pa poskrbe, da je njih vsebina zjutraj raztresena po cestah in zelenicah. Turistično društvo se trudi, da bi bil izgled Domžal kar najlepši, zato poziva občane, da odlagajo odpadke v zato postavljene posode, prizadete nepridiprave pa, da jih puste na miru.
TD Domžale
Vesti bi Moravč
Prevoz učencev -urejen
vozačev
Učenci šolskih okolišev Moravče, Peče in Vrhpolje imajo sedaj urejen prevoz z avtobusi. Upravo podjetja SAP pa prosimo, da na progi Moravče— Peče—Trata postavi prepotreb-ne znake avtobusnih postajališč, kar velja predvsem za Zg. in Sp. Dobravo. Ceščc se zgodi, da šofer, ki ne pozna proge, v Dobravi ne ustavi in učenci morajo peš v šolo. To je nerodno tudi za odrasle, ki se poslužujejo šolskega avtobusa. Učenci in starši so s prevozom izredno zadovoljni, kajti sedaj šolarji redno prihajajo v šolo in tudi domov se vračajo manj utrujeni ter imajo več časa za učenje. Saj je veliko učencev, ki so morali prehoditi v obe smeri več kot 16 km, kar velja predvsem za učence iz peškega področja. Težava je za učence, ki se vozijo na progi Moravče —Domžale, kajti posluževati se morajo  avtobusa,  ki   pride v
Moravče že ob 6. uri zjutraj. Uprava avtobusnega podjetja SAP je sicer obljubila, da upo-stavi nov avtobus z odhodom iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj in prihodom ob 7.15 v Moravče. Ta avtobus je zelo zaželen razen za učence tudi za delavce, ki so zaposleni v podjetjih v okolici Domžal v nočni izmeni.
Telefon v Moravčah
Posebno poglavje v Moravčah je telefon. Človek čaka in čaka. a zveze ne dobi. Na poštnem uradu v Moravčah smo izvedeli, da so težave zuradi obremenitve avtomatske telefonske centrale v Domžalah. Res pu je tudi, da Moravče nimajo svoje telefonske linije. Zato se večkrat zgodi, da tudi v najnujnejših primerili ne moremo iz Moravč nikamor telefonirati in smo na ta način popolnoma odrezani od sveta. Upravo PIT prosimo, da to perečo zadevo glede telefona v Moravčah nekako uredi.
8. marec - dan žena je za nami!
Razveseljivo je bilo opazovati po podjetjih domžalske komune, kako skrbno so se povsod pripravljali na ta, za žene veliki dan. 2e nekaj dni pred tem datumom so zadolženi skrbeli za nabavo daril ter predmetov za nameravano proslavo. Na slavnost so bile vabljene vse žene — delavke, kar je tudi prav, toda nehote nastane vprašanje, kje in kam pa so bile vabljene kmečke žene?
Prav te so nudile v času NOB borcem največjo pomoč. Ako se človek v duhu povrne nazaj v preteklost, se spomni njihove naklonjenosti. Koliko težkih trenutkov je bilo treba premostiti, ko so v svoj dom
sprejemale izčrpane, premra-žene ter do kože premočene partizane, jim zakurile peč in jih nahranile.
Njih se pa ob prazniku žena ne spomnimo. Pa bi bilo prav, če bi se naša osnovna politična organizacija, t. j. SZDL spomnila tudi njih.
V sosednji komuni in sicer V KO SZDL Bukovica-Šeiikov-turn so vsako leto vabljene ";l to proslavo vsi; žene teh naselij in ob tej priliki se razvije družabni večer, na katerega so vabljeni tudi možje.
Ali ni to posnemanja vred" BOr Saj je tudi kmečku žena delovna žena!
Obljuba dela dolg
Gasilsko društvo Krašče je v letu 1961 razvilo društveni prapor. Vsa denarna sredstva SO bila zbrana na prostovoljni osnovi z geslom, kdor daruje tisoč din za zlati žebljiček, ga bo »prapor« spremljal na njegovi zadnji poti.
Dne 28. II. 1965 je bil pogreb upokojenca Mavricija Bcrgunta iz Krašč. Praporščak gasilskega društva Krašče je bil o t<M" pravočasno obveščen, ker J* pokojni tudi daroval zlati žebljiček. Nerazumljivo je. *a" kaj se praporščak s praporom pogreba ni udeležil.