Pesameena številka Di* 1*—. 'Peštnina plačana t gotovini. NAROm DNEVNIK Izhaja vaak dan opoldne, izvzemsi nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Zmaga Davidoviča. Na polomijah bogata mladinska polite« bi se hotela dičiti s pavovim perjem. Neieiiirano proglašajo mladinski listi, da je preorientacija radičevcev njihova za-riaga, ker samo s tem, da so oni tako krepko branili državno in narodno edin-stvo, so bili prisiljeni radičevci, da popuste in izvrše preorientacijo. Če bi obstojala resnica v postavljanju dejstev na glavo, potem bi bilo mladinsko pisarenje utemeljeno. Ker pa resni-c* niti v Jugoslaviji še ni tako degenerirala, zato tudi potvarjanje dejstev ne Pomeni resnice. Samo poglejmo na razvoj hrvatsko- * kih odnošajev. Do neverjetnosti so l ttstla nasprotja in prvi pomirljivi ton je dal kongres v Ilidže. Nato je bila mogočno dvignjena zahteva sporazuma na zagrebškem kongresu in vsaj inteligenca m je tedaj podala roko. Oba kongresa sta bila od mladinov vehementno napa-deca. In mladini (hrvatski in slovenski) so tudi glavni vzrok, da ni rodil zagrebški kongres onih uspehov, ki bi jih mogel. Z nastankom homogene radikalne vlade je bil razvoj prekinjen, toda ne zaustavljen in pod utisom vedno večjega »bližanja Davidoviča s Hrvati so sklenili i'adikali znani Markov protokol. Ta protokol bi mogel nastati izhodišče za sporazum, če bi ga radikali iskreno mislili. Ker pa ni bil njihov namen iskren, se je hrvatska opozicija še stopnjevala in nato je »ledila Radičeva pot v Moskvo. Nasprotje med Zagrebom in Beogradom je tako narastlo, da je med Hrvati začela vedno bolj vladati misel, da je s Srbi sploh vsak sporazum nemogoč, da bi bili Hrvatje v vsakih pogajanjih s Srbi prikrajšani. Da je bilo to mnenje Hrvatov precej utemeljeno, je dokazal že pred nekaj dnevi samostojni demokrat dr. Palaček, ki je dejal, da se more sporazum skleniti med Hrvati in Srbi le »a ta način, da so eni zmagovalci, drugi pa premaganci. Položaj je bil tako pritiran na ostrino noža in bati se je bilo katastrofe. To je preprečil Davidovic, ko je Hrvatom dokazal, da je polno Srbov, ki iskreno hočejo sporazum in ki so pripravljeni za to visoko nacionalno pridobitev žrtvovati tudi svoje strankarske interese! In ko je to Davidovic dokazal, ko so dobili Hrvatje zopet zaupanje do Srbov, so se vrnili v skupščino in prišlo je do Da-vidovičeve vlade. Tedaj je bila odvrnje-na katastrofa, tedaj je' bil položen temelj preorientaciji radičevcev, tedaj so stopili ti na novo pot. In na tej poti so vztrajali in šli vedno dalje, čim bolj so videli, da je Davidovih njihov iskren prijatelj. Nikar ne mi-J**®’ da so Hrvatje bili tako kratkovidni, * niso vedeli, kaj tvega demokratska * ranka, ko nastopa skupno z Radičem. outve 8. februarja so bile nevarne samo za davidoviča, niso pa bile nevarne za Radiča. In če je demokratska stranka kljub vsemu terorju sijajno odrezala, ko je dobila mesto pričakovanih ‘25, 37 »andatov, je to nad vse silen dokaz, da srbski narod hoče sporazum in da odklanja bratomoren boj. In ko je videl hrvatski kmet to mišljenje srbskega kmeta, je šel še korak dar Ije in podal v skupščini izjave, ki so do popolnosti razpršile vsak dvom o državotvornosti hrvatskega kmeta. Zmaga Davidoviča je, če je dejal radičevec Uro-jič, da bo srbski kmet obsodil tiste, ki sejejo razdor med njim in hrvatskim kmetom, zmaga Davidoviča je, da je Misel sporazuma zmaguje. ŠTAJERSKI MANDATI SLS IN DEMOKRATSKA MANDATA V BREGALNI-SKEM OKRAJU POTRJENI. - 6 MANDATOV HRSS RAZVELJAVLJENIH, 29 POTRJENIH, ZA OSTALE ANKETA. Beograd, ‘28. marca. Seja narodne skupščine se je pričela šele ob ‘23. radi predhodnih konferenc vlade. Predsednik je takoj po otvoritvi dal besedo posl. Grginu, ki pravi, da ni osnovnih faktov, radi katerih bi se po sklepu ver. odbora moralo odložiti 11 mandatov v okrožju Maribor—Celje. Zato predlaga, da se vsi ti mandati verificirajo. Nato dobi besedo Simonovič, ki sprejme predlog Grgina. Predsednik stavi predlog na glasovanje. Predlog je bil soglasno sprejet in nato proglasi predsednik vse poslance za izvoljene. Za tem je govoril Jovan C i r kovic, ki predlaga, da se mandati v bregalniškem okrožju verificirajo. Simonovič nima nič proti temu. Predlog je bil soglasno sprejet. A n d r a Protič govori o radičevskih mandatih in izroči v svojem imenu predsedniku pismen predlog. Istočasno pa pozove Pavla Radiča, ki je govoril v imenu svoje skupine, da svoje besede tudi uresniči za hrvatski narod. Tajnik Kobasioa čita pismeni predlog Andra Protiča. Predlog o radičevskih mandatih se glasi: 1. Narodna skupščina je zaslišala poročilo verifikacijskega odbora in razpravo o njem. Smatra, da so ;g. Avgust Košutič, Vladimir Maček, Jo9ip Predavec, dr. Juraj Krnjevič, Stjepau Radič in Stjepau Košutič pripadniki seljaške iuternarijonale in da kot taki po čl, 18. zakona o zaščiti države in javne varnosti ne morejo biti narodni poslanci, Radi tega sklene Narodna skupščina, da se njihovi mandati razveljavijo. 2. Narodna skupščina smatra, da glede gg. Dragotina Kovačeviča, dr. Gjura Basaričeka, dr. Ivana Pernarja, Ivana Rogiro, Ivana Cav-dareviča, Ivana Čelana, Josipa Izmikoviča, Jurija Žnidariča, Jurija Valečiča. Petra Ja-gadiča. dr. Nikole Žilica, Nikole Preka, Pavla Radiča, Petra Dobrinica, Stanka Pavžiča, dr. Stanka Šibenika, Stipa Klariča, Stjepana Vučana, Stjepaua Urojiča, Tome Vojkoviča, Filipa Lakoša, Frana Mačica, Frana Panterja in Frana Rataja, ki so v času, ko je HRSS v svojem poslaniškein klubu sprejela sklep o vstopu v seljaško internacijonalo, bili poslanci, ni dovolj materijala, na podlagi katerega bi se moglo ugotoviti, v kakšnem razmerju so bili napram odločitvi glede pristopa HRSS v seljaško internacijonalo, kar je za oceno vprašanja o uporabi M. 18. zak. o zaščiti države potrebno. Zato sklene Narodna skupščina, da se glede imenovanih gospodov potom skupščinske ankete razvidi, ali naj se njih mandati razveljavijo ali ne. 3. Narodna skupščina smatra, da gg. Andrej Jeremič, Kelemina, Anton Babič, Avg. Mrzik, dr. Superina, Juro Kemfelj, Ivan Bačmak, Ivan Gradja. Ivan Kralj, Iv. Radič, Ivan Tisaj, Josip Zagorac, Jurc Antonič. Mirko Neudorfer, Mirko Krasaii, Pavle Dombaj, Stjepan Kukelj. Toma Kovačevič, Toma Madžarič in Simon Bugarin v času pristopa HRSS k seljaški interuarijonaii niso bili narodni poslanci in da se v ostalem proti njim ni ugotovilo ničesar, kar bi jih dovedlo v zvezo z odlokom HRSS o pristopu k seljaški interuacijonali. Z ozirom na izjavo, ki jo je podal danes v narodni skupščini g. Pavle Radič kot predsednik Hrvatskega seljaškega kluba in kot zastopnik predsednika HRSS y svojem imenu, v imenu vodstvn in v imenu stranke, sklene narodna skupščina, da se njih mandati potrdijo. Nato je dobil besedo poročevalec večine Simonovič, ki je izjavil, da je verifikacijski odbor prišel do zaključka, da je HRSS vstopila v seljaško internacijonalo in v tretjo komunistično internacijonalo in da je bila kasneje stalno v zvezi s komiterno na Dunaju in s sovjeti. Zato se je morala podvreči zak. o za- ščiti države. Za časa svetovne vojne je mala Srbija na nevarnost svojega propada podala v Nišu izjavo, da ne bo prekinila vojne in odložila orožja, dokler ne doseže svobode ne samo vseh Srbov, marveč tudi Hrvatov in Slovencev. Medtem pa je vodstvo HRSS vodilo stalno prolidržavno politiko. Mi smo jih bratski tolerirali, dokler smo mogli. Nato citira včerajšnjo izjavo Pavla Radiča in : pravi: Da posvedočimo, vam je bilo le zato, da dobite v skupščini čim več mandatov, I sprejmem predlog, toda pričakujem, da bo ■ g. Pavle Radič vse to spremenil v delo in I da bo glavni odbor stranke to odobril. Nato | popravlja pogreške poročila verifikacijskega l odbora, kjer ni bilo nikjer omenjenih imen sledečih Radičevih poslancev; dr. Kežmana. Došena in Bačiniča, ki se vsi nahajajo v inozemstvu. Po čl. 81. volilnega zakona morajo dobiti od policije polnomočja. Ker pa polnomočij še niso sprejeli, zato predlaga, da se o teh mandatih ne sklepa, dokler se ne pred-lože njih polnomočja skupščini. Nato govori poročevalec manjšine dr. Polič, ki predlaga, da se vsi mandati HRSS overovijo redoma po županijah. Prilaga zapisnik poslancev. Nato preide predsednik na glasovanje. Tretji oddelek, o verificiranju mandatov vseh onih poslancev, ki so sedaj prvič izvoljeni, je bil soglasno sprejet, ostala dva oddelka pa sta bila sprejeta z večino. Opozicija je glasovala proti. Aleksa Žujevič (rad.) kliče novim radičevskim poslancem: »Oni so krivi, a vi ste čisti!< Predsednik zaključi sejo ob polnoči. Prihodnja seja se vrši danes ob 11. z dnevnim redom: prisega poslancev in volitve predsedništva. . GOVOR PAVLE RADIČA. Beograd, 28. marca. Seja parlamenta je pričela točno ob 9.30. Po končanih formalnostih je dobil besedo Pavle Radič. V svojem dolgem, dve uri in pol trajajočem govoru se obrača P. Radič najprej na zgodovinski razvoj HRSS, ki si je pridobila v razmeroma kratkem času simpatije širših narodnih slojev. Ugotavlja, da so bili Hrvati že od 1. 1904 za sporazum in iznaša veliko borbo hrvatskega naroda za njegove pravice s takratno avstro-ogrsko monarhijo. Govorec o revoluciji brvatske politike pravi med drugim: »Tudi vam je znano, da smo mi že od lani s svojimi izjavami in z vedenjem pričeli pripravljati teren za pozitivno delo, da moremo sodelovati pri upravi te naše države, kakor to zahtevajo njeni interesi.« Govori o republikanstvu HRSS in pravi: »Ni nam za forme, temveč la vsebino. Z republiko je definitivno končauo. Mi se ji odrekamo.« Ugotavlja, da so stranke opozicijonalnega bloka po volitvah dobile pooblastilo za sporazum. Govori o samem sporazumu, ki mora zadovoljiti vse interese in vse težnje hrvatskega naroda. Dalje govori P. Radič o delovnem programu bloka in povdarja predvsem glavne ideje sporazuma. Nato preide na monarhijo — angleškega tipa in pravi: Ni potrebno, da vam pojasnim, kaj je to, ker vam je itak vsem znano. Danes dejansko obstoja vidovdanska ustava, to je politično dejstvo, z dinastijo Karadjordjevičev na čelu. T' politično dejstvo brezpogojno priznavamo in z njim popolnoma soglašamo. Edinstvo države smatramo izven vsake diskusije. — (Burno odobravanje.) Prav tako smatramo tudi vladajočo dinastijo Karadjordjevičev in je zato v tem oziru vsaka debata odveč. Toda, kar se tiče narodnega edinstva, očitno priznam, da smatramo, da smo troje, ki moremo in hočemo zajedno živeti, ker v mednarodnem pogledu vsak sam za se ne more obstojati. Ker na9 življenski interesi prevzela HRSS državotvoren program in ; zmaga Davidoviča bo, če bo morala tudi radikalna stranka izreči se za sporazum. Ne čvekajte, da so radičevci prevzeli program ^nacionalnega bloka*. Niti stara teta vam te izmišljotine ne veruje. Radičevci se niso izrekli za velesrbsko misel, oni se niso izjavili za hegemonijo enega plemena, temveč oni §o prevzeli jugoslovenski program očiščene demokratske stranke in izjavili so se za ena- kopravnost, kakor jo pojmuje blok narodnega sporazuma, čegar šef je Davidovic. Tako govori zgodovina in mladinski tisk je stokrat preslaboten, da bi to zgodovino potvoril. Ideja bratskega sporazuma je uklonila Hrvate ne pa politika trde roke, ki jo propagira »nacionalni« blok. Volitve so dokazale fiasko politike trde roke, dogodki v skupščini pa zmago ideje bratskega sporazuma. silijo k temu, da živimo skupno in omogoii-•; mo v bodočnosti čim večjo zbližan j e, mi tega edinstva, ki se ga hoče ustvariti preko noči ne moremo odobravati. Po našem prepričanju smo mi vsi in zlasti seljački element etniška ec lot«. l’o je za nas izvršena sl var. Mi imamo isli jezik, slične običaje itd. Pavle Radič preide na to na ostale točke sporazuma, o skupnem parlamentu in njego- vi pristojnosti, dalje o pristojnosti drugih korporacij. Položaj in oduošaji mnogih odgovornih organov se morajo določiti z ustavo. Ustava je v mnogem oziru zelo dobra. V nekaterih ozirih se bo morala izpopolniti. Toda mislim, Ja je v sedanjem momentu ustava na mestu in smo zato z njo zadovoljni in branimo zato ustavo pred vlado, ki jo kršj. Ugotovi v glavnem sledeče: da HRSS sprejme stanje, kakršno je danes kot realno podlago za dalnje delo. To se razume: monarhijo, ustavo, edinstvo itd. Govori o agrarni reformi in ugotavlja, da je za sklepanje sporazuma potrebno, da bo tudi na strani Srbov večina za sporazum. Nato konča Radič svoj govor: Z naše strani ni nobenih Mprek več. Ne vemo, ali ste še dalje za politiko stile in krute roke, ali pa ste uvideli, da je potrebna politika na podlagi sporazuma ;u ravnopravnosti. O tem, kaka bo vaša odločitev, bo sodila naša javnost in zgodovina. IZJAVA RADIČA. Pavle Radič je kot predsednik Hrvatskega seljaškega kluba, v imenu vodstva HRSS in kot zastopnik Stjepana Radiča podal sledečo izjavo. Priznavamo vse politično stanje, kakor je danes po vidovdanski ustavi z dinastijo Karadjordjevičev na čelu (burno odobravanje in ploskanje na levici) in to vodeč računa o izvajanju pozitivne politike v smislu jasno izražene volje hrvatskega naroda trikrat po vrsti na volitvah z ozirom na politične činjenice in skupno politično ureditev, kakor je danes. Popravki teh cinjenic in ureditve, katere po svoji volji in vesti nismo mogli odobravati, morajo biti predmet revizije ustave, na podlagi narodnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Mi se nismo nobenkrat borili proti naši državi in njenim interesom. Toda iz omenjenih činje-nic, katere smo navedli, nastal je v samem narodu nekolikokrat odpor, ki se je v vladnih krogih smatral kot protidržaven, ki ga pa ni nihče organiziral in je bil spontan. Ako bi se tako 'tanje nadaljevalo, kakor je bilo pred volitvami in traja še sedaj, bi moglo biti to zelo pogubno za našo bodočnost. Tn baš radi te'naše skupne bodočnosti in radi neizpremenljive volje za sporazum s srbskim narodom bomo učinill vse potrebno, d« hrvatski narod mesto tega pristane na sodelovanje pri ureditvi naše države. Ali to se more zgoditi samo na temelju faktične in stvarne ravnopravnosti, ki se ima doseči s popravkom dosedanje politike. Na drugi strani nas sili k temu koraku v prvi vr»ti najrpsnejši notranji in mogoči zunanji položaj. 'Ako ne pride do ureditve teh razmer in ako .se preseka z nasilnim dejanjem zveza, ki ,mo jo vzpostavili, ko imo stopili ne samo v ta parlament k pozitivnemu delu, temveč tudi v blok narodnega sporazuma in seljaške demokracije brez kakšne omejitve v skupnem programu, katerega je v našem imenu prečital g. Ljuba Davldovič, se nujno samo po sebi menja celokupno razpoloženje hrvatskega naroda in mi nimamo moči, da^ odločujemo o novem političnem položaju. Kaj pomenja to v sedanjih razmerah, ni treba tolmačiti. Ako je naš narod postavljen izven zakona,. kaj je to za nas kot dvajsetletno politično organizacijo! Dovolj imamo političnih skušenj, moči in ugleda, da dosežemo 'svoj cilj. Ne bojimo se očitka kapitulacije, ki gn nam bodo delali v zlobnem namenu. V zadnji volilni borbi, v najtežjih razmerah, smo dokazali, da nas ni mogoče niti ukloniti niti clonuti. Popustili smo, ker se zavedamo, da smo popustili bratu, srbskemu narodn. (Burno odobravanje.) Hočemo tako, da se izključi možnost, da bi se povrnili časi, ko nas je držala v svojih krempljih strašna tuja sila, ki so jo^ z največjim naporom premagale vse združene velike zapadne demokracije. Ta zmaga bi se ne Končala s popolnim ujedinje-njem in osvobojenjem hrvatskega naroda, ako ne bi bilo najjačjih in najdivnejših naporov Srbije in mučeniškega srbskega »elja-škega naroda. Zato smatramo skupno našo državno mejo za našo narodno hrvatsko mejo, v kateri brani hrvatsM narod svojo eksistenco po svojem programu in po svojem pojmovanju ter jo bo branil do konca. Kar se tiče seljaške interna-1 Nadaljevanje na 8. strani.) Lažnjiv ponos. Včerajšnje »Jutro« piše v svojem revnem odgovorčku na težke obdolžitve g. Jelačina glede mladinskih napadov na njegovo osebo ter mladinske atake na Ljubljansko kred. banko, med drugim sledeče: »Za danes Vas poživljamo, da poveste, kdo je anacionalen špekulant, kdo je ovaduh, kdo ima grabežljive roke, ki so postale prava šiba božja za slovenski narod, kdo zasleduje nizkoten cilj. Prosimo konkretno z imeni na itan. Ako tega ne storite ste prostaški obrekovalec.« Naj si ne domišlja »Jutro« in njegova mladinska gospoda, da bodo s to zofistično ba-harijo slepomišili. Prav radi postrežemo njihovemu pozivu, in sicer le na podlagi dejstev, ne pa kakih donkišotskih tirad. Najpreje treba pripomniti sledeče: Vsi temni mladinski posli so se izvršili v največji tajnosti, samo in camera caritatis. Posredniki so bili navadno ljudje, ki store za denar vse. Ti ljudje bi morali biti dostikrat glavne priče, toda kdor bi se nanje zanesel, ta zasluži, da se ga proglasi za norca. Poleg tega je dostikrat absolutno nemogoče dognati, če je storil gotovo dejanje g. X. ali gospod Y. Kak užitek za »Jutro«, če bi mi očitali nekaj g. X., kar je storil g. Y. Ce ne bi bila stvar sama preveč smrdljiva, bi nas tirali še pred sodišče in potem bi se še cinično odevali v avreolo nedolžno preganjanih. Zato, gospodje, se morate za gotove stvari že zadovoljiti, če jih označujemo samo kot mladinske, dočim pa v drugih slučajih le pogumno pred sodišče, če je vaša vest tako čista, kakor bi radi lagali. Pa k stvari! Vprašujete, kdo je anacionalen špekulant? — Odgovorimo prav na lcratko. Tisti, ki je izvažal iz Jugoslavije cekine, uvažal oziroma utihotapljal pa ničvredne avstrijske krone. Da je tak človek anacionalen špekulant, o tem menda ni dvoma. Prav nobenega dvoma pa ne more biti o tem, da so tako dejanje zagrešili mladini. Vprašajte samo nekega svojega doktorja, zakaj je nakrat plačal tistemu, ki je po naročilu vozil denar, pol milijona kron nagrade za molk. Sicer pa mislimo, da v tej stvari še ni izgovorjena zadnja beseda. Kdo je anacionalen mamonist? — »Slovenec« z dne 4. februarja je objavil uvodnik, v katerem je obširno razkril, kako se je v sporazumu s političnim šefom mladinov sestavljala v Trstu denuncijacija Jadranske banke. V tem uvodniku je navedena cela vrsta imen in navedene so vsote, ki so jih posamezniki za denunciacijo slovanskega zavoda Italijanom prejeli. Od vseh teh gospodov ni nihče tožil »Slovenca« in samo g. Ekar se je obrnil na novinarsko razsodišče. Gospodje, zakaj niste tožili? V onem uvodniku »Slovenca« imate celo kopo ime«. Ali naj vam ga citiramo? Kaj uganjate torej lažnjivo junačenje. Pa vsa zgodovina atak na Jadransko banko? Ali že samo ta zgodovina ni dovolj jasen dokaz za grabežljive mladinske roke? Ali niste bili za slovenski narod prava šiba božja, ko ste ga s svojimi napadi na Jadransko banko spravili ob 100 milijonov premoženja 1 Vašemu prvemu šefu, vašemu poslancu se je javno očitalo besedolomstvo. Se do^ danes iri niti eden od teh gospodov vložil tožbe zaradi tega očitka. Besedolomstvo vtaknete v žep in nato bi še hoteli uganjati vlogo po nedolžnem preganjanih! Kaj mislite, da je res že vsa Slovenija okužena od neumnosti »Slovenskega Naroda«. ...» Zato, gospodje! Kar nehajte s svojim laz-njivim ponosom in vložite že enkrat tožbe za tisto, kar se vam je dan na dan očitalo, potem pa igrajte vlogo nedolžnih »frajlic«. n takimi donkišotskimi zofistarijami pa v Sloveniji ne bo dobička! Finančna transakcija Trboveljske družbe. Z ozirom na vesti, ki krožijo te dni po naših listih o veliki narodno-gospodarski važnosti te transakcije ki jo je izvršila Trboveljska premogokopna družba, imamo pat drugačno mnenje, kot pa tisti, ki imajo ozke stike s Trboveljsko. Vsakdo še dobro ve, kako smo ob prevratu nacionalizirali razna gospodarska podjetja; tako je bilo tudi pri Trboveljski, da je precejšen paket delnic prišel v slovenske roke po jako ugodnem tečaju. Ali kakor drugod, tako so tudi tu prešle vse delnice zopet v roke tujcem, kateri se bogate v naši zemlji. Trboveljska je dobila ogromne milijone in milijone od nas in če nam vrze ■»emtertje kako drobtinico, da je zgradila palačo in pa hiše za svoje delavce, je to pač le njena dolžnost in najmanj, kar moramo zahtevati od nje. Da ph je Trboveljska prevzela večino delnic Slovenske banke, m pa za nas nobena gospodarska pridobitev, kei se zasleduje tu druge cilje, poleg tega je prevzela še tiste delnice Slavenske banke, ki so bile v naših rokah in sta tako Trboveljska in Landerbanka sedaj edina gospodarja Slavenske. Promet Trboveljske je gotovo tako velik, da ima od tega banka dovolj posla. Preje je Trboveljska imela ves bančni promet s Slovensko banko in je pri tem ta prav lepo zaslužila. Ker pa je Landerbanka tudi velik delničar Trboveljske družbe, ostane ves ta dobiček L&nderbanki in Trboveljski in »o še poleg lega na ta način udeležene pri drugih naših industrijah. Danes se nas hoče gospodarsko popolnoma narediti odvisne od tujcev, kateri naj povsod zagospodarijo. Žalostno, a resnično! Pa to še ni dovolj! Edini naš najstarejši in največji denarni zavod, ki se je razvil v veliko bančno podjetje, in ima v vselj večjih krajih naše domovine svoje podružnice, naj bi postal plen tujcev ter naj bi še v njem zagospodarila Lfinderbanka s Trboveljsko. To bi bila pač največja narodna sramota za nas Slovence. Take so torej naše narodne pridobitve! Apeliramo v zadnjem trenutku na vse merodajne činitelje, da to preprečijo. Kje je naša vlada, da ne stori v obrambo našega narodnega gospodarstva nobenega koraka! Obračamo se na ministra dr. Žerjava, da prepreči to narodno sramoto, da bi zagospodarili nad nanii povsod tujci in da bi tako prišel še ta zavod v roke tujcem in da bomo zopet povsod gospodarski sužnji! Dolžnost vsakega narodnjaka je, da to prepreči in pomaga z vsemi močmi za razvoj in procvit naših domačih zavodov. »Najbolj žalostno je, da se dobe med nami izdajice, ki to ofijatsko delo izvršujejo.« Več obrtnikov. Strinjamo se v celoti s člankom razven z apelom na dr. Žerjava, ker je ta docela zgrešen. — Uredništvo. Nacionalno delo "nacionalnega" bloka. Evo najnovejše! Za načelnika mariborske delavnice drž. žel. je imenovan inž. Dolkoiv-ski, skoz in skoz Nemec, ki ne zna besedice slovenske, in je poleg tega tuj državljan, četudi ima domovnico mariborskega magistrata. Jugoslovenskega državljanstva nima. — llkratu s tem se je opustilo mesto načelnika oddelka za delavniške in materijelne posle. Tako je izgubljeno za slovenske inženirje eno važno mesto. — Le tako dalje — kmalu ne bo mesta za slovenske inženirje pri drž. železnicah v Sloveniji. »Čeka« pri drž. železnici deluje dalje. — Od osobja nazvana »Ceka«, petorica mladinskih gospodov, je dala na proskribcijo sledeče slovenske uradnike, ki naj pričakujejo penzioniranja oziroma neugodnega preme-ščenja: Dr. Fatur, dr. Polec, dr. Ladiha. Der-žič, Ludvik, Žemlja, Vidic, Gostiša. Kako in zakaj se dela državi nevarne elemente. Brat velikega župana v Maribora je postajenačelnik drž. žel. v Radgoni. Zaželel si je boljšega mesta in udobne postaje, ker ga ni veselilo narodno-obrambno delo na meji. Našlo se je, da so Lesce prav primerno letovišče za gosjvoda brata velikega župana mariborske oblasti. Četudi je bil leški načelnik v decembra odlikovan od Nj. Vel. z redom sv. -Save, je bil v januarju proglašen za državi nevaren element, kateri ne sme biti ob progi, kjer vozijo dvomi vlaki. Pa hajdi! Brzojavno premeščenje v Maribor — pa mirna Bosna! — Človek res ne ve, koliko dni v tednu sme biti patrijot. Zgodovina varnostnega vprašanja. Misel varnostnega pakta je izšla iz Francije. V skladu s strokovnim poročilom maršala Focha je hotel Clemenceau doseči za časa pariških pogajanj, da se preloži nemška meja na Ren in da se na levem bregu osnujejo dve do tri samostojne države, ki bi bila nekaka varnostna barijera med Francijo in Nemčijo. T& načrt pa ni uspel, ker se je med Angleži pojavila bojazen, da bi bila to samo prikrita aneksija levega brega Rena s strani Francije. Francija se je zato morala zadovoljiti s tem da se je sklenilo razorožitev Nemčije, demilitarizacija 50 kilometrov širokega pasu na desnem bregu Rena, 15 letna vojaška zasedba zapadnih renskih dežel m postavitev mednarodne kontrolne komisije. Da je Francija na to pristala, se je zgodilo predvsem vsled tega, ker je bil dne 28. junija 1919. 1. sklenjen med zastopniki Francije, med Lloyd Georgeom ter Balfourom kot zastopnikoma Velike Britanije in med Wilsonom ter Lan-singom kot zastopnikoma Amerike dogovor, po katerem so se anglosaške države Rezale, da priskočijo takoj v vsaki napadalni vojni s strani Nemčije z vsemi silami na pomoč. Ta pogodba pa ni bila ratificirana niti i Washingtonu in niti v Londonu in je zato ostala samo načrt. Francija se je trudila, da pride vseeno do nekakega garancijskega pakta med zavezniki. Francoska prizadevanja so imela tudi uspeh in 11. januarja 1922. leta je prišlo v Cannes med Lloyd Georgeom in Briandam do sporazuma. Angleška je sprejela načrt garancijskega pakta, čegar 1. člen se je gla-sil: V slučaju neposrednega in neizzvanega nemškega napada na francosko ozemlje se obvezuje Velika Britanija, da bo takoj- z vsemi svojimi morskimi, celinskimi in zračnimi bojnimi silami nastopila na strani Francije. Ta dogovor pa se je zdel Poincarčju nezadosten in je zato vrgel v parlamentu Bri-anda. S tem so bila francoska prizadevanja po garancijskem paktu pokopana. Kmalu po prevzemu vlade je nato predložil Cuno zaveznikom načrt nemškega garancijskega pakta. Po tem načrtu bi se Nemčija obvezala, da ne bo tekom ene generacije in brez predhodnega referenduma pod-i vzela nobene napadalne vojne proti zapadu. ‘ Ta načrt ni zadovoljil niti enega zaveznika. Referendum je bil nezadosten, ker tekom ene generacije bi Nemci lahko tako razvili vojno agitacijo v svojem narodu, da ne bi bil referendum prav nobeno jamstvo za mir. Pa tudi doba ene generacije ni mogla zadovoljiti. še bolj nepovoljno pa je bilo, da je nemški predlog popolnoma molčal glede vzhoda in da bi 9i na ta način Nemčija indirektno pridobila pravico za napadalno vojno proti Poljski. Nemški predlog je zato v celoti propadel in stanje je ostalo neazpreme-njeno, dokler ni prišel na vlado Herriot. Novi francoski ministrski predsednik je polagal največjo važnost na sodelovanje * Anglijo in je upal, da se mu bo posrečilo jamčiti s pomočjo Zveze narodov varnos' svoji državi. Določila pakta o Zvezi narodov so sicer že vsebovala vse polno stvari, ki so se nanašele na skupen nastop vseh članov Zveze proti napadalcu. Toda manjkala so izvršilna določila in ta naj bi se po želji Francije izdelala. Z ženevskim protokolom naj bi bilo to doseženo. Od vsega početka pa je bilo dvomljivo, če bo Velika Britanija ta protokol ratificirala, ker je bila konservativna stranka vedno odločno proti protokolu. Z nastopom konservativne vlade je bil ženevski protokol pokopan in pogreb je izvršil pred dobrim tednom v Ženevi velikobritan-ski zunanji minister Chamberlain. Tako je bilo ..tanje, ko so prišli novi nemški predlogi. Trenutek je bil izborno izbran, ker je tako Francija ko tudi Velika Britanija iskala način, kako da bi se našla nova rešitev. Ker Angleži načelno odklanjajo garancijski pakt, sklenjen samo s Francijo, ne preostane Franciji nič drugega, kakor da je pripravljena pripustiti, da bo pri garancijskem paktu udeležena .tudi Nemčija. Angleški interesi na razmerah v Evropi obstoje pač samo v tem. da se mir ne naruši in da ne postane Francija presilna. Predpogoji za ustvaritev skupnega garancijskega pakta med Francijo, Anglijo, Nemčijo in Belgijo so torej ugodni. Težava je le v tem, da je pač Nemčija pripravljena jamčiti za nedotakljivost sedanjih mej, da pa o nedotakljivosti vzhodnih mej noče niti slišati. To je deloma razumljivo z ozirom na mišljenje nemškega naroda. Večina Nemcev se je že popolnoma sprijaznila z mislijo, da ostane Alzacija pri Franciji, ker ve, da pomeni vsaka revizija lega stanja novo svetovno vojno. Nikakor pa se noče Nemčija zadovoljiti s svojimi vzhodnimi mejami, zlasti glede Gdanskega in poljskega koridorja. Tu hočejo Nemci na vsak način doseči revizijo mirovne pogodbe. Pripravljeni so sicer, da. dosežejo to revizijo mirnim potom, toda da bi priznali, da ostane vzhodna meja za vse večne čase neizprcmenjena, ni niti misliti. Na drugi strani pa je enako jasno, da je usoda vsake poljske vlade zapečatena, ki bi pripustila kakršnokoli revizijo meje na škodo Poljske. Naravno je, da se Francija mora ozirati na Poljsko,, ker pomeni krepka Polj-ska tudi močno garancijo za varnost Francije. Če bi Nemčija pomandrala Poljsko, tedaj bi bila meja ob Renu takoj ogrožena in naj bi sklenila Nemčija sto garancijskih paktov. Položaj je vsled lega zelo težaven in izgloda, da bi bila edina rešitev v tem, če bi Nemčija vstopila v Zvezo narodov. Jasno je, da bi Nemčija tudi kot članica Zveze narodov skušala doseči revizijo mirovne pogodbe. Toda v tem primeru ne bi bila nemška prizadevanja tako nevarna, ker bi bila dosegljiva le tedaj, če bi vse članice Zveze soglasno pristale na nemški predlog. Kljub vsej težavnosti položaja' pa je treba priznati, da se je francosko-nemško nasprotje bistveno zmanjšalo in da je upanje o srečni rešitvi sedanjih nasprotij utemeljeno. Debata v angleškem parlamentu. Po Chamberlainu je govoril kot prvi Baldwin. Če bo politika zunanjega ministra uspešna, potem je z naše strani storjeno vse. kar je mogoče za ohranitev miru v zapadni Evropi. Evropa bi mogla biti raztrgana v dva tabora samo s paktom, ki bi bil naperjen proti Nemčiji. S paktom pa, v katerem sodeluje Nemčija, je to onemogočeno. Velikobritanska vlada danes še ne more reči, katere države bodo udeležene pri paktu. Jasno pa je, na Anglija ne more iti dalje, kakor je to označil Chamberlain, Baldvvin upa, da bo mogoče še pred septemberskim zasedanjem Zveze narodov doseči sporazum z dominioni in da bo politika Velike Britanije v Ženevi enotna. Končno je izrazil Baldvvin upanje, da bo zapadni pakt prvi korak k ustanovitvi vse evropske narode obsegajoče Zveze narodov, v katero pa se dosedaj ne sme še staviti prevelikih nad. Llovtl George, vodja liberalcev je strastno napadel Veisaj-sko mirovno pogodbo zaradi njenih določil glede vzhodne meje. Ognjišča bodočih konfliktov sta po mnenju Lloyda George-a na vzhodu in Bosporju. Poljska da je največja nevarnost, ker je od njenih 27 milijonov prebivalcev 9 milijonov pod Poljsko le vsled sile orožja. Pri ustanovitvi razsodišč treba biti zelo previden, ker se z njimi ne sme jamčiti vzhodna meja. Kot nadomestilo za ženevski protokol predlaga Lloyd George splošno razsodišče, ki pa mora biti popolnoma neodvisno. Končno je Lloyd George pozdravil sklep vlade, da je pripravljena voditi pogajanja na podlagi nemških predlogov. Mar Donald: Za enkrat ne zavzame do nemških predlogov odločnega stališča, ker mora preje vedeti, kake obveznosti bi bila pripravljena sprejeti Anglija. Če bi se moglo na ta način rešiti vprašanje varnosti, potem je • zadovoljen in potrudil se bo, da bo Cham-| berlainu delo olajšal. Ne sme se pa udajati j nobenim iluzijam. Upa, da bo pakt petin j velesil izhodišče za stalno rastočo organi-! zacijo miru. Nato je branil Mac Donald ze-1 nevski protokol proti kritiki Chamberlaina. Nikdar ni obstojala namera, smatrati proto-i kot za končnoveljaven, temveč se je v njem ' videla le podlaga za splošen instrument miru. Ostro je zavrnil Mac Donald^ obsodbo Versajske pogodbe s strani Lloyda Georgea in i dejal, da še ni nihče te pogodbe tako vehementno obsodil ko Lloyd George, ki spada med njene avtorje. Politične vesti. — Ne bo se našlo drugih Hrvatov. Zemlj«- radniške »Novosti« pišejo: Oni radikali, ki zahtevajo, da se gre do zadnjih konsekvenc, ne mislijo niti na bodočnost stranke niti *a bodočnost države. Pašič se silno moti, •• misli, da dobi druge bolj popustljive Hrvate, ako zapodi te iz skupščine. Naj se ne vara Pašič. Jutri bo imel vse Hrvate, absolutna vse, pod eno zastavo. Hrvati pa so silovita vztrajni in doba Pašiča je krajša ko vztrajnost Hrvatov. Naj tudi tega danes ne pozabi Nikola Pašič. = Nove težkoče nu konferenci v Firenai. Član italijanske delegacije je izjavil novinarjem, da delo konference polagoma, toda normalno napreduje. Ker so vprašanja, • katerih se razpravlja zelo delikatne narave, je treba zaslišati mnenje strokovnjakov — v carinskih in pomorskih vprašanjih. Tukajšnji listi mislijo vsled te izjave, da s« nastale težkoče radi jadranske tarife za promet na Reko. Jugoslovanski delegati da s« upirajo italijanskim zahtevam. — Odmevi Chambcrlainovega govora. Francoska javnost je v splošnem Chamberlainov govor simpatično sprejela. Predvsem se poudarja, da je bil Chamberlain prvi, ki ja natančnejše podal nemšik predlog in odkritosrčno povedal smernice velikobritam-ske politike. 0 odkritosrčnosti nemškega predloga Francozi ne dvomijo. Pač pa sa splošno zahteva, da Nemci svoj načrt še bolj konkretizirajo. Francija ne bo podala nobenih protipredlogov, temveč bo čakala, da Nemčia svoj predlog izpopolni v vseh podrobnostih. — V Nemčiji je naravno naredil Chamberlainov govor najboljši utis. Splošno se računa, da bo Velika Britanija podpirala nemški predlog. Zlasti je bila z zadovoljstvom sprejeta izjava Chamberlaina, da Velika Britanija ne bo sodelovala pri nobenem enostranskem proti Nemčiji naperjenem paktu. Glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov pa se v Berlinu še vedno poudarja, da o brezpogojnem vstopu Nemčije v Zvez« narodov ne more biti govora iu da Nemčija vztraja na stališču, objavljenem v svoji spomenici. — Japonska zahteva od Velike Britanije, da preneha z gradnjo vojnega pristanišča v Singapore. Japonski listi pišejo, da je s to gradnjo ogrožen svetovni mir. Tudi Mac Donald je izjavil, da se s tem zbuja samo instinkt za vojno in da bo prišlo vsled vojnega pristanišča v Singapore neizogibno do vojne med Avstralijo in Japonsko. = Egiptovski parlament razpuščen. Zivar paša, sedanji predsednik egiptovske vlade, j« dejal, da je moral biti parlament razpuščen, ker se je z izvolitvijo Zaglul paše za predsednika videlo, da misli parlament nadaljevati ono politiko, ki je vodila do ultimatuma Ab-glije. Zasedanje egiptovskega parlamenta je bilo tako kratko, ko menda od nobenega parlamenta. V vsem je trajalo celih šest ur. Ko je Zaglul paša imel po izvolitvi svoj go, vor, je neopaženo odšel iz dvorane Zivar paša in za niim tudi vsi ministri. Odšel je naravnost h kralju in zahteval razpust parlamenta, v kar je kralj pristal. Nato se je vrnil v parlament ravno, ko sta se volila podpredsednika. Zivar paša je takoj prebral ukaz o razpustu parlamenta in razpisu novih volitev. Egiptovski parlament je bil hoa-sterniran. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 28. marca ob 15. uri popoldne »Veronika Deseniška«, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 28. marca »Don Pasijuale«, premije- ra. Izven. Nedelja, 29. marca ob 15. uri pop. »Mignoiu, ljuska predstava pri znižanih cenah. Izv. Slovensko niarijonetno gledališče »ATENA« v Mladiki. V nedeljo, 29. t. m. se uprizori poslednjič v tej sezoni »Doktor Faust«, lutkovna igra v 5. dejanjih s predigro, prirejen po čeških i« nemških lutkovnih igrah iz XVIII. stoletja. Dr. Faust< ni samo ena najlepših in najprijetnejših lutkovnih iger, ki je stalno na repertoarju vseh marijonetnib pozornic, temveč tudi pri nas je izmed vseh letošnjih iger najbolj uspela. Posebej pa še opozarjamo občinstvo, da je ta uprizoritev obenem zakljui-na predstava, s katero se konča letošnja se-zcrtiu. — Predprodaja vstopnic od 10. do 12. dop. v Mladiki. Začetek prve predstave oh pol 5. pop- druge pa ob pol ti. zvečer. Orkestralno društvo »Glasbene Matice« je nadelo hvalevredno nalogo vzgojiti in vzdrževati simfonični orkester v Ljubljani. J« sicer to težka mdoga, a danes moremo z veseljem konstatirati, da se je to marljivemu odboru skoro popolnoma posrečilo. Urkestei šteje 56 članov in razen 6 članov, članov muzike dravske div. oblasti, so vsi izvršujoči člani društva, ki se iz idealne glasbene nav-duševnosti žrtvujejo temu težkamu poslu. Resen uspeh tega umetniškega hotenja pokaš« na svojem prvem koncertu, ki se vrši v četrtek, dne 2. aprila ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. Vse točke so izvrstno naštudirane in prepričani smo, da bode ta prvi nastop mladega orkestra za naše mesto kalen dogodek. Orkester vodi skladatelj L. M. Škerjanc. Predprodaja vstopnic v Malini knjigarni. Dnevne vesti. — Palača poštnega čekovnega zavoda se ko v Ljubljani vendarle zidala! Tako pra- vi >Slov. Narod« in nam hoče očitati laž-njivost. Počasi, gospodje! Vest o centralizaciji čekovnih zavodov in z njo zvezanim odtegljajem denarja iz Slovenije je stara že preko teden dni in ni bila demantirana do včeraj. Koliko pa ta demanti »Slovenskega Naroda« drži, pa dokazuje beograjsko pol-oficiozno »Vreme« in pa Pribičevičeva »Reč«, ki je naravnost priznala, da je bil v Sloveniji iz bank dvignjen denar čekovnega zavoda in pri tem še očitala Slovencem pre- j drznost, ker da hočemo imeti vse sami. Slo- j venska javnost je bila zaradi tega ogorčena ! in če so pod utisom javnosti mladini v zad- j njem hipu kaj preprečili, potem je to le za- j sluga opozicionalnega časopisja, ki je nasto- j pilo krepko v obrambo slovenskih interesov, j ne pa mladinskega tiska, ki je o vsej stvari molčalo. Ista stvar je glede zidanja hiše čekovnega zavoda. Tudi ta vest ni stara in je ni nihče demantiral, pa čeprav imajo mladinski listi zelo marljive informatorje v čekovnem zavodu. Vemo tudi čisto pozitivno, ; da vest ni bila izmišljena, temveč da je slo-nela na žalostni resnici. V tej stvari pa je bilo ogorčenje javnosti še večje ih če se je ! sklep Beograda revidiral, potem je to zo- 1 pet le zasluga opozicionalnega časopisja in ne mladinskega, ki je molčalo ko grob. Kaj pa je gospode veljalo, če bi n. pr. zapisali, i da še ne vedo, če odgovarjajo vesti o prepo- , vedi zidanja hiše čekovnega urada resnici : in da dvomijo, da bi bilo to mogoče, da pa za vsak slučaj proti tej stvari protestirajo. Zakaj niti tega niso zapisali? Odgovor je na dlani: ker so se bali o stvari pisati, ker že davno ne zastopajo več interese Slovenije, temveč samo privatne interese gotovih gospodov. — To so nacionalisti! Mladinski listi pišejo sedaj o radičevcih tako, kakor da bi obžalovali, da ne zagovarjajo radičevci več re- : publikanstva. Gospodje mladini bi menda v . mci radi, da bi radičevci še bolj zašli na levo, ker se pač zavedajo, da ne bodo nikdar vec tako živeli ko dosedaj, ko so živeli na 1 1 acun napak radičevcev. Težko je zato sedaj ; gospodom pri srcu, ko bodo morali živeti le od lastnega dela in ko bo za vedno poko- i pana ona servilna bajka, da je treba mladine umetno držati, ker so žandarji neza- j nesljivili Slovencev in Hrvatov. Ta žandar- ' ska slava mladinov gre h kraju — zato točijo solze za republikanstvom radičevcev. ; — Za tiskovni sklad »Narodnega Dnevnika« je daroval N. N. 50 Din. Iskrena hvala! — Interniranje bolgarskih aviatikov. Ka- J kor smo že svoječasno poročali, sta bila dva bolgarska aviatika aretirana, ko sta pristala | »a naše ozemlje. Izvedla se je preiskava in oa podlagi te preiskave je odredilo vojno F^nistrstvo, da se imata oba aviatika kot Spi- j iona internirati, aparat pa zapleniti, ker ni- i aia Bolgarija po mirovni pogodbi pravice na vojne aeroplane. Sklep vojnega ministrstva J mora potrditi vlada. * — Iz državne službe. Za vršilca dolžnosti i oblastnega inšpektorja za srednje šole v ma- ■ riborski oblasti je imenovan prof. Mravljak ! il Celja; ravnatelj Glasbene Matice v Celju j Ivan Sancin je imenovan učiteljem II. kat. i 5. skup. v Celju; učitelj deške meščanske šo- | le v Vojniku Melhijor Rismal je imenovan za ravnatelja te šole ter uvrščen v 2. skup. II- kategoriji. — Upravni oficijal mariborske bolnice Josip Lovec je uvrščen 7 3- skupino III. kat.; upravni asistent iste bolnice Jakob Vuk pa v 3. skup. II. kat. ovnem uradu so stalno nart io- 71 m PoniJknjeni v višjo plačilno stop-Anipa n^i ' Porekar, Marija Oblakova, nnv-i i ru- Va’ Berta Mučeva, Mara Ferja-^'ga' ŽiličeIla a^eva’ J°ž*ca Obedova in i>nlt *?• so^ne službe. Anton Lah v Celju je oVr 23 Pisarniškega pomočnika pri odisču v Brežicah. — Josip Grzetič, po- možni sluga okr. sod. v Marenbergu, je imenovan za slugo 'stotam. — Za jetniške paznike so postavljeni': Pri dež. sod. v Ljubljani: Leopold Žorž, kovinski strugar v Ljubljani, Ivan Berčič, ključavničar v Mostah in Ivan Možina, kamnosek v Ljubljani; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Edvard Kokovnik v Mariboru, Franc Brišnik na Vranskem in Maks Kušar, mehanik v Selu pri Mostah. — Krediti za šolske zgradbe. Dovoljeni so krediti za zgradbo: Učiteljišča v Sarajevu (1,300.000 Din), moškega učiteljišča v Prilepu (700.000 Din), ter učiteljišča in gospodarske šole v Kragujevcu (skupno 6,670.000 dinarjev). Slovenija dobi - ničlo. Za popravo vajnih ladij je odobrila vlada kredit v znesku 11 milijonov dinarjev. — Sežiganje poškodovanih bankovcev. V zagrebški električni centrali so sežgali dne 26. t. m. dva tovorna avtomobila bankovcev, ki so bili radi poškodb vzeti iz prometa. Sežiganju je prisostvovala komisija, ki ji je predsedoval inšpektor finančnega ministrstva Čedo Pešič. Goreči papir je razvil tako vročino, da so zaznamovali manometri tlak 12 atmosfer, ki zadošča za pogon mestne razsvetljave, tramvaja in vodovoda. — XLI. redni občni zbor pevskega društvu »Slavec« se vrši v soboto, dne 4. aprila 1925 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu, 1. nadstropje, levo. Vabi se celokupen pevski zbor, kakor tudi vse usta- j novne in podporne člane. I —- Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani je bilo ustanovljeno dne 14. marca. Izvoljen je bil naslednji odbor: M. Bajuk, predsednik, Srečko Kumar, podpredsednik, Adolf Grob-ning tajnik, Marija Schvveigerjeva namestnica, Jože Vedral blagajnik, Jože Brnobič namestnik. Namen društva 'je: a) pospeševanje glasbenega pouka v Sloveniji in b) medsebojna podpora članov v vseh stanovskih za- : devah. Član more postati vsakdo, ki poučuje glasbo na meščanskih, srednjih, glasbenih šolah in učiteljiščih v Sloveniji. Člane spre- ; jema odbor. Članarina znaša zaenkrat 5 Din mesečno. Društvo bo prirejalo za člane redne sestanke — najmanj mesečne, pri katerih bo razgovor o vseh tekočih zadevah. Prihodnji sestanek bo v pondeljek 30. marca ob pol 8. 1 zvečer pri Ražmu, Žabjek, gostilna pri Ljubljanici. — Vabimo k sestanku vse člane in tudi one, ki še niso k društvu pristopili. Vse pošiljatve prosimo na društvenega predsednika prof. Bajuka, II. realna gimn., ali taj- J nika Ad. GrSbminga, prof. glasbe na učite- • ljišču. ! — Strašna ljubezenska tragedija v Framu. Dne 25. t. m. se je odigrala v Framu ljube- •' zenska tragedija, ki je zahtevala dve člove- j ški šrtvi. Sin posest. P. Lešnik je imel že : 10 let razmerje s sedaj 30 letno hčerjo po- j sestnika Štefanijo Čirič. Razmerje se je, ka- *■ kor je naravno, sčasoma ohladilo in Lešnik. : človek nasilne narave in nekoliko prismojen je pričel svojo ljubico pretepavati ter ji gro- ; žiti. Te dni je imel nastopiti radi svojih na- ; silnosti zaporno kazen. Da bi se mu v zaporu bolje godilo, je zahteval od svoje ljubice 2000 i kron. Ker posojila ni dobil, je pričel noreti. V sredo je bila njegova ljubica kumica novo- j rojenca posestnice Cecilije Kotnik. Ker se ga | je v zadnjem času izogibala, jo je hotel pri-'! čakati pred cerkvijo, kjer jo je pa izgrešil. ; Zato se je podal k župniku, ki ga je stavil i radi njegovega nespametnega ponašanja v zadnjem času na odgovor. To je Lešnika tako razjezilo, da je hotel na župnika streljati, ker pa je samokres odpovedal, jo je fant od-kuril v sosedno gostilno. Tam je naletel na posestnikovega sina Sterna, ki mu je ponudil kozarec vina. Ker je bil nanj ljubosumen, mu je odgovoril brez nadaljnega s strelom iz revolverja in Štern se je zgrudil mrtev na tla.Lešnik je zbežal ter se ustavil v hiši Kotnikove, ki je ležala v otroški postelji. Mislil je, da dobi pri njej svojo ljubico. Ker je ni dobil, je ustrelil brez vsakega vzroka na Kotnikovo ter je ranil precej težko na prsih in roki. Nato je zbežal na vrt, kjer si je pognal kroglo naravnost v srce ter obležal mrtev. — Nevarna in neprijetna kopelj. Dne 26. t. m. sta se peljala mesarski pomočnik Josip Hendak in hlapec France Muršer, oba usluž-bena pri mesarju in gostilničarju Vlahoviču v Mariboru, vesela in nič hudega sluteča z enovprežnim vozom po Tržaški cesti. V 1’ez-nu, v bližini vojaškega vežbališča, kjer se nahaja velika jama za gramoz, ki se je spremenila vsled mokrega vremena v precej globok bajer jima je pridrvel nasproti avtomobil. Konj se je splašil, zavil preveč v bližino jame in v trenutku je bil voz v vodi. Konj je sicer nekaj časa plaval, kmalu pa se je zamotal v uzde in voz, ki se je napolnil med lem z vodo, ga je potegnil pod gladino, kjer je v par trenutkih utonil, dočim sta pripla-' vala Hendak in Muršek srečno na kopno. Odnesla sta samo nekaj lahkih poškodb. Kmalu nato je prišla na lice mesta požarna bram-ba, ki je potegnila voz in mrtvega konja iz vode. — Pikantna loterija. Pariška cronique scandaleuse je imela te dni priliko zabeležiti dogodek, kakršnega Pariz še ni videl, odkar obstoji. Velepriljubljena igralka Maud Lotty, ki slovi po svojih krasnih formah, je nastopala v glavni ulogi pikantne veseloigre »La lemme de jour«.V tretjem dejanju se vprizori loterija, katere glavni dobitek je kurtizaua Ly, glavna junakinja igre. Kdor jo dobi, razpolaga ž njo 24 ur ter mu mora izpolniti vsako željo. Pred stoto predstavo je proglasila oboževana igralka, da priredi pri prihodnji predstavi resnično loterijo, katere glavni dobitek je ona sama. Kdor jo bo dobil, bo smel razpolagati ž njo 24 ur ter mu bo morala izpolniti vsako željo. Ravnateljstvo je zvišalo vstopnino za 100 odstotkov. Kljub temu je bil naval oboževalcev lepe igralke ogromen. Samo ženske ni bilo videti nobene v gledališču. Željno so pričakovali gledalci odločnega trenutka. In prispel je. Tedaj pa se je zgodilo nekaj neverjetnega: Ljudje so postali kakor živina. Od divje pohotnosti niso vedeli več, kaj delajo. Začeli so se pretepati in grizti med seboj. Bili so tako ljubosumni drug na drugega, da niso mogli pričakati niti začetka loterije, kaj še konca. Ko je lepa Maud Lotty to videla, se je nasmehnila ter odšla s svojim prijateljem. Pobesnele gledalce pa je morala pomiriti policija, ki je slične predstave za vedno prepovedala. -— Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter Be priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji inserat na zadnji strani. , Svetlo likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje v higijenični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska ulica 8. Izvršuje tudi popravila perila. — Vsi prijatelji lepega in zanimivega romana bodo veseli novice, da je začel izhajati v tedenskih snopičih prekrasen portugalski roman »Amadis«. Dobi se po vseh ljubljanskih trafikah in pri kolporterjih. — Naročila sprejema založba Vigred, Ljubljana, | Škofja uL 8/1. O delu še izpregovorimo. ", Mavroh ali smrček. 2e v prihodnjih tednih se bodo pojavili mavrohi ali smrčki. To so prve pomladanske gobe, ki se v velikih množinah pojavljajo po travnikih, vrtovih in gozdnih robovih, ki jih pri nas prav dobro poznamo. Mavrohi so izvrstna hrana. Kar pa je glavno, je ta goba, posušena, zelo cenjen predmet za izvozno trgovino in ravno vsled tega bi radi oživeli nabiranje in sušenje inavrohov. Ko mavrohe prineseš domov, jih takoj osnaži zemlje, potem pa naberi na nit in posuši. Ker je sedaj solnce še slabo, je najbolje, da jih sušiš nad pečjo. Mavrohi se ne smejo razrezati kakor jurčki, ampak se morajo sušiti vedno kar celi. Mav-roha ne drži svežega delj časa, ker se silno hitro pokvari. Že čez nekaj dni se vsmradj in kot tak ni več za rabo. GOVOR PAVLE BADIČA. (Nadaljevanje s 1. strani.) cijonale, potrjujejo vsa poročila zunanjih nepristranskih angleških, ameriških in francoskih listov naše stališče, da nima seljaška in-ternacijonala ničesar skupnega s kominterno in da vsekakor ni njen organ. Toda ne oziraje se nato, da HRSS ni vstopila efektivno v seljaško intematijonalo, izjavljam, da nismo imeli napram njej, niti ona napram nam nobenih obveznosti in nobenih odnošajev, kar bo naš glavni odbor ugotovil ob prvi priliki. Hrvatsko narodno zastopstvo je sprejelo na seji od 3. avgusta 1924 na znanje predsedniško poročilo, da je Stjepan Radič podal izjavo, po kateri je naša stranka (HRSS) stopita v seljaško internacijonalo pod pogojem popolne ohranitve svojega programa, svoj« taktike in sicer »amo v evrho zveze hrvat-skega naroda z ruskim uarodom. Z ozirom na to, da je ta seljaška internacijonala faktično nadaljevanje vseruske seljaške zvene, osnovane 1889, ki je 1. 1904 imela 30 milijonov članov, je bil sprejem tega sklepa znak absolutnega zaupanja predsedniku Radiču. Po našem programu preneha obramba domovine s smrtjo in zato smatramo dobro vojsko za nujno državno potrebo v svrho obrambe domovine. Želimo pa, da se ustavnim potom skrajša službena doba, zniža število vojske ter z vojno dolžnostjo spoji koristim in javna dela radi olajšanja davčnih breme* naroda in stroškov pri računu za povzdigo prosvete in gospodarstva. Gospoda, nočem nadaljevati radi kratkega časa, hočem pa pripomniti še samo io: Ako bi bili mi komunističnega prepričanja, kakor se nam stalno i« zlonamerno imputira, bi mi, kakor doslej, povedali to jasno in energično in se ne bi bali preganjanj. O tem bodite gospoda trdno uverjeni. (Levica: Tako je!) Mi smo vodili idejno borbo ter jo vodimo tudi danes, toda to imputacijo komunizma moramo odbijati najenergičneje. Jaz sem v duši prepričan, da tudi vi, ki nam to očitate, v svoji duši lega ne verujete. Z ozirom na to ni več nobenih zaprek za našo stranko, marveč morate sedaj vi gospodje iz vladne večine povedati, ali ste tudi še dalje za politiko sile in krute roke, ali pa morda uvidevate, da smo sprejeli politiko sporazuma na podlagi narodnega sporazuma in enakopravnosti. Z ozirom na to se bo sodilo ludi ' aše postopanje o . tvareli, za katere danes gre, a vi imate odločiti tako, kakor to zahtevajo interesi države. O tem, kakšna bo vaša odločitev, bosta sodila tudi širša javnost m zgodovina. (Levita burno ploska.) Gospodarstvo. Ljubljanska borza, dne 27. marca 1925. Vrednote; 7% invest. pos. iz 1. 1921 de«. 64, bi. 65; ‘Z'A% drž. renta za vojno škodo den. 157, bi. 160; Celjska posojilnica den. 209, bi. 211, zaklj. 210; Ljublj. kred. banka den. 235; Merkantilna banka den. 110, bi. 128; Prva hrv. šted. den. 830, bi. 840; Kred. zav. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. bi. 134; Trb. prem. dr. den. 415, bi. 430; Združene papirnice Vevče den. 100, bi. 109; Nihag den. 50; Stavbna družba den. 265, bi. 280. BORZE. Beograd. Ker je dinar v Curihu poskočil, so nazadovale vse devize. Notirale so devize: Amsterdam 2515—2520, Dunaj 888—890, Berlin 0—1509, Budimpešta 0.0875—0.0877, Bukarešta 30.3-30.35, Italija 256.5-257, London 301.75—301.9, New York 63—63.05, Pariz 330—332, Praga 186.75—187, Sofija 45— 46, Švica 1215—1216. Curih, 27. marca. Beograd 8.20, New York 518.50, London 24.81, Pariz 27.20, Milan 21.11, Praga 15.375, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.475, Sofija 3.775, Dunaj 73.15. 18 Edgar Rice Burroughs: Tarzanovi doživljaji v džungli. nazai ~ x , c nac* desno ramo mwJ. Za vse večne case le hotel jm- linrict,,« * • , -V j osvoboditi svoje •judstvo, zato je moral paziti, da bi ae izgreSii Čeprav si je bil svest, da zadene, je vendar «1 napako. On namreč ni vedel, da ne zasleduje človeka, temveč žival nižje vrste z dobro razvitimi čutili. Ko je Tarzan obrnil sovražnikom hrbet, je Pavjil na veter, česar bi Mbonga nikoli ne verjel.' Ta 1,111 je pihal v hrbet in prinašal seboj ostri divjakov Pot. Tarzan je kljub različnim vonjem dobro razločil, da ga zasledujejo in odkod prihaja voh. Ko se je Mbonga približal Tarzanu na lučaj, se je oni hitro okrenil in poglavar je zagnal kopje minuto preje, kakor bi moral. Kopje je švignilo nad glavo, Tarzan se je pripognil, nato se je zakadil £ glavarja. A Mbonga ni čakal. Zbežal je proti prvi koči ter kričal in pozival svoje vojščake, da bi tujca Pobili reng^ongi je predla trda. Tarzan ga je preganjal je e6e kakor lev. Ko ga je poglavar zaslišal, ga jjj, j etreslo. Zimnati lasje so se mu ježili, mraz ® preletaval, kakor bi ga smrt grabila za vrat. nie tv** ^rugi vojščaki so slišali Tarzanovo renča-n . ’ Diyji, poslikani bojevniki bi se vrgli proti Nu-1 8 težkimi sulicami, toda pred tem džungelskim ' | jigom jih je navdajala groza. Nič človeškega ni >i o v renčanju, v svetlih zobeh in mačjih skokih. Zamorci so bili preveč preplašeni, da bi hc drznili iz koč, čeprav so videli, kako je Tarzan planil njihovemu poglavarju za vrat. Mbonga se je z obupnim krikom zgrudil. Strah mu je vzel vsako moč. Kakor mrtvouden je ležal pod njim ter kričal. Tarzan ga je obrnil in mu odkril vrat. Nato je potegnil nož in mu ga pokazal, nerazumljivem jeziku je ta prosil usmiljenja. Prvič v življenju si je 1 arzau pobližje ogledal Mbougo. Pred seboj je zagledal zelo starega moža, čigar obraz je bil podoben opičjemu. Nikoli še ni videl Tarzan toliko strahu v očeh, nikoli še ni cul tako obupnih prošenj. Nekaj skrivnostnega mu je zadržalo roko. Sam ni vedel, zakaj ga še ni zaklal. Starec je sivel pod njim in lezel v kepico. Tarzanu se je studil, tako brez moči in prestrašen se mu je zdel. In še nekaj je občutil v prsih. Sočutje s tem ubogim, preplašenim starcem. Dvignil se je in pustil poglavarja ležati na tleh. Visoko zravnan je stopal skozi vas, se pognal med veje drevesa, stoječega za palisadami ter izginil. Ves čas se ni Tarzan izpraševal, kdo naj bi bila skrivnostna moč, ki mu je zab ranila umor. Zdelo se mu je, da je močnejše bitje od njega tako zaukazalo. Tega ni mogel razumeti. Kdo ima tako moč, da bi mu mogel kaj ukazati ali zabraniti. Pozno je že bilo, ko je Tarzan poiskal ležišče na drevesu in preden je zasnul, ga je še dolgo mučilo skrivnostno vprašanje. Visoko je plavalo solnce na nebu, ko se je prebudil. Opice so se že pasle. Leno jih je opazoval z drevesa, kako stikajo za žuželkami, hrošči, za jajci iti gosenicami. Orhideja nad glavo je odpria kelihe in. jih nastavila solnčnim žarkom. Tisočkrat je že opazoval Tarzan čudoviti prizor, a danes ga je prevzelo globoko zanimanje za vse te čudeže, ki jih je gledal vsak dan in nikoli premišljeval o njih. Kdo ukazuje rožam, odpirati čašice? Kdo jim zapoveduje rasti? Zakaj vse to? Zakaj je on sam na svetu? Odkod je prišel Numa? Kdo je zasadil prvo drevo? Zakaj priplava zvečer Goro na nebo, da lije njegova blagodejna luč na zemljo? In solnce? Mar je le slučajno na svetu? Zakaj se nahajajo v džungli le drevesa? Zakaj ni mesto njih kaj drugega? Zakaj je Taug različen od njega in on od jelena, jelen od leoparda? Zakaj je leopard različen «d nosoroga, Buta? Od kod in kako so prišla drevesa, rože, hrošči in mirijade džungelskih živali ? Nenadoma se je vzbudila v Tarzanu čudna misel. Med različnimi podatki o besedi >bog« je našel tudi besedo >ustvaritk — to je, narediti nekaj iz nič. Tarzan je zaslutil nekaj določenega, ko ga je nenadoma prebudilo iz sanj oddaljeno jokanje, prihajajoče iz džungle. Mali Balu je jokal, po glasu je Tarzan spoznal, da je to Gazau, Teekin otrok. Ker je bila njegova dlaka nenavadno rdeča, so mu dali ime Gazan, kar pomeni »rdečekožece. Joku je sledil obupni krik. Bliskoma je Tarzan poskočil in že je brzel po drevju. Zaslišal je sami-Čino renčanje. Tarzan je sodil, da mora biti nevarnost velika. JB3 Jack London: (46) Burni doživljaji. Koman sr lužnega morja. — Rešiti? Saj vendar poznate Malaito. In P»onga-Poonga tudi poznate. To je na tistem mestu, kjer so divjaki zajeli ladjo »Scottish« in pobili vso posadko. Ni jim preostalo drugega, nego zasesti čolne. »Martha* je vsled sunka, ko je zadela ob pečino, izgubila jambore in v petih minutah je bila v posesti divjakov. Preplavili so ladjo in so takorekoč pometali posadko v čolne. Govoril sem z nekaterimi od njih. Prisegali so, da je bilo v ool ure dvesto bojnih kanoe okrog ladje, na obrežju pa pettisoč divjakov. — In kaj namerava sedaj gospodična Lacklandova? Kapitan Auckland se je zasmejal. — Dejal bi, da bo poskusila rešiti »Mar-thoc. Čemu bi sicer plačala petinpetdeset funtov zanjo? če se ji sicer to ne posreči, bo skušala dobiti svoj denar na ta način nazaj, da reši vsaj glavne dele in ostanke, kakor patentne dele krmila, vreteno itd. Ko sem odhajal, je baš najemala ladjo »Emilijo«. ! »Grem novačit,« je dejal Mumster. Ta je nam- ! reč sedaj kapitan in lastnik »Emilije«. — »In , koliko boste zaslužili na tej vožnji?« je vprašala. »Oh, petdeset funtov,« je odgovoril, j »Dobro,« je rekla devojka, ».Emilija* naj od- I pluje s menoj in plačam vam sedemdeset ; funtov.« — Saj se spominjate na ono veliko sidro in verigo, ki sta ležala na kupu za kolibami s premogom? Ko sem odhajal je kupovala tisto reč. — — Da, pozabil sem vam še povedati: Bur-metta je pregovorila, da ji je posodil za njeno moštvo osem pušk in tri zabojčke dinamita. To bi se vi smejali, če bi bili videli, kako se je ta druhal na Guvutu vrtila okrog nje, kako je bila ž njo uljudna in ji skušala svetovati. O ti moj Bog, prijatelj, ta ženska je pravi čudež in nesreča obenem. Da, to je — nesreča! Prišla je na Guvutu in na Tulagi kot orkan — vsi tisti zlodeji so se tam zaljubili vanjo — razen Raffa. Kesal se je radi one dražbe in zato jo je jel pestiti s pogodbo, ki jo je bil sklenil z Munsterom radi novačenja delavcev. Prečitala si je pogodbo, zahvalila se mu je in pripomnila: »Čeprav se je Munster zavezal oddati vse najete delavce Morganu in Raffu ni bilo v pogodbi dodatka, ki bi prepovedoval, da ne sme dati ladje »Emilije« v najem.« — »Tu imate pogodbo,« je rekla ter mu jo vrnila. »Dobra pogodba je to, toda kadar boste v bodoče pisali drugo, pristavite dodatek, ki ga boste lahko uporabili za take nepričakovane potrebe, kakor baš sedanja, c Šment, tudi njega je dala v koš. — — Toda veter že prihaja in zato moram odtod. Z Bogom, stari prijatelj. Upam, da bo imela mlada devojka uspehe. »Martha < je presneto dobra ladja in bo izvrstno služila namesto Jessie. — XVII. POGLAVJE. »Vaša« Juana Lacklandova. Dan nato je prišel Sheldon s plantaže k zajtrku in je opazil misijonarsko ladjo »Apo-stle«, ki je bila zasidrana v pristanišču. Njena posadka je spravljala na breg- dva konja in žrebe. Sheldon jih je takoj spoznal kot last vladnega komisarja in je bil radoveden, če jih je Joana kupila. — Gospodična Lacklandova jih pošilja, — je dejal misijonarski zdravnik Welshmere, ko je stopil na breg in mu podal roko. — Na palubi imamo tudi zaboj s sedli. Tu je pismo od nje. Tudi kapitan »Flibberty-Gib-bet« je tukaj. — V naslednjem hipu je skočil iz čolna Ob-son; predno ga je mogel Sheldon pozdraviti, je pričel Obson: Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Ustanovljeno leta 1879. Telefon št. 553. Ključavničarstvo AVGUST MARTINČIČ LJUBLJANA, Rimska cesta 14. prvo In edino podjetje za napravo jeklenih Valenih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valčnih zastorov in nonravo i