Cena Din 2
IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak petek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR - TELOVADNI DOM
Telefon 33-85 — Čekovni račun uprave 16.416
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6-— Rokopisi se ne vračajo
TEDNIK ZA TELESNO VZG0|0
Četo 1
14. decembra 1945
St. 18
Potrebna /e jasnost!
Z zmagovito zaključeno borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem smo pridobili polno pravico, da si urejamo svoje življenje po novih, res demokratičnih načelih. Oblast ni več v rokah izdajalskih klik in strank, temveč v rokah najširših ljudskih množic. Zato ima in mora imeti vse kar urejamo značaj ljudskosti, mora biti res naše in v popolnem skladu z ureditvijo vsega našega javnega življenja. Zavedamo se, da naša pot, naše delo ne prija vsem neštetim sovražnikom nove ljudske oblasti, vsem nosilcem in zagovornikom starih zatiralskih režimov v Jugoslaviji! Z vsemi silami nas zato ovirajo pri našem delu. Aktivno posegajo v naše praktično delo in, če le mogoče, preprečujejo uspehe. S klevetami in lažno propagando nam hočejo vliti nezaupanje in zamegliti poglede na bodočnost. Toda mi jih poznamo, mi poznamo njihove namene in način njihovega dela. Zato z vso budnostjo spremljamo njihovo delo ir. jim bomo peprečili vse kar hočejo storiti slabega ljudstvu.
S težko in krvavo borbo si je naše ljudstvo zgradilo trdne temelje novega življenja. To niso več temelji stare Jugoslavije, ni več ugodja za maloštevilno plast izkoriščevalcev. Delovno ljudstvo, kot nosilec oblasti, ustvarja pogoje za srečno življenje najširših množic, za srečno življenje sebe in svojih otrok. Zato je potrebno, da v primeri s starim stanjem v predaprilski Jugoslaviji v bistvu spremenimo način našega življenja, način dela, odnese do obla-si, do narodne skupnosti, do političnega dogajanja, do prosvete, sodstva, itd. - pa tudi do telesne vzgoje.
Naše delo mora biti danes požrtvovalno, predano, udarniško. Naši odnosi morajo biti iskreni, tovariški.
Odlikovat; nas mora jasnost v pogledih na vse probleme javnega življenja. Samo tako delo, taki odnosi in taka jasnost nam bo dobro in uspešno orožje proti vsem sovražnikom, ki nočejo naših uspehov, ki niso hoteli naše zmage in ki pričakujejo, da bomo omagali ali pa obupali nad trdim delom, nad morebitnimi neuspehi. Toda za nami so tradicije naše štiriletne borbe. Tudi takrat smo začeli s skromnimi pripomočki - pa smo vendar zmagali. Zato smo prepričani, da bomo zmagali tudi v borbi za pravo ljudsko telesno vzgojo, pa četudi so začetni pripomočki in začetni uspehi še tako skromni.
Ko v sedanjem razdobju bijemo s sovražnikom neizprosen boj na gospodarskem polju, išče vedno novih in novih poti, da se vtihotapi na kakršne koli položaje, ki bi mu omogočali zavirati naše delo, onemogočati našo borbo in če le mogoče, doseči aktiven vpliv na naše javno življenje. Za te svoje protiljudske namene se hoče poslužiti sovražnik tudi naše telesno vzgojne organizacije.
S trdim delom, po spoznanju novih nalog in po pristanku iskrenih športnikov in telovadcev, smo zgradili predvsem po prizadevanju mladine in sindikatov, na tradicijah starega telesno vzgojnega dela, novo, enotno, ljudsko telesno vzgojno organizacijo.
Nova organizacija, z FOS-om na čelu si je takoj v začetku postavila v svojem delu načela množičnosti, vsestranosti in obče koristnosti. V duhu teh načel je obračunala s staro miselnostjo v telesni vzgoji, premostila prepad med telovadci in športniki, odprla telovadišča delavcem, kmetom in vsej mladini, povezala telesno vzgojno delo najtesneje z našim političnim življenjem in tako ustvarila \se pogoje za uspešno delo in za hiter razmah. Res so se pojavljale in se še pojavljajo težave. tako v pomanjkanju orodja in telovadišč, kakor tudi v pomanjkanju kadra. Toda to niso težave, ki bi jih morali reševati z neko posebno budnostjo, to so težave, ki jih bomo rešili čim se izboljšajo splošni gospodarski pogoji. Nevarnejše so težave, ki iih povzročajo nešteti prikriti in odkriti sovražniki nove telesne vzgoie in s tem tudi našega novega življenja sploh. Prav do teh Moramo biti posebno budni, moramo J'h odstraniati. pa četudi bi morali ra°i tega izgubiti na videz nepogrešljivega strokovnjaka. Predragoce-n® je bila kri, ki je tekla za naše novo življenje, preveč je bilo žrtev,
da bi smeli biti v tej svoji borbi popustljivi, lahkomišljeni ali lahkoverni. Danes naši sovražniki ne nastopajo več samo s hinavskimi parolami, danes že aktivno posegajo v naše delo, skušajo rušiti našo povezanost, našo notranjo disciplino in s tem vso zgradbo naše nove organizacije.
Sovražniki predvsem izkoriščajo dejstvo, da so novo organizacijo ustvarili telovadci in športniki. Stalno skušajo vnašati med nje nezaupanje, govore o diktaturi telovadcev, o potrebi po neodvisnosti športa itd. Mi pa vemo, da enega brez drugega ni in ne more biti.
Športa, ki temelji na zdravi tekmovalnosti, ne more biti brez splošne množične telesne vzgoje in telesna vzgoja, v kateri bi zatirali zdrav duh tekmovanja - šport, bi predstavljala le nezdrav in nekoristen prispevek k splošni vzgoji naše mladine.
To je bilo eno izmed osnovnih pravil v našem delu, ki nam narekuje, da splošno telesno vzgojo in športno prizadevanje še tesneje povežemo, da najprej zadostimo zahtevi po množičnosti in da iz množice, deležne vsestranske in splošne vzgoje, izbiramo številne poedince, ki nas bodo lahko dostojno zastopali na vseh tekmah. Zato je FOS v svojih društvenih pravilih predpisal, da se mora vsak član udeleževati splošne telovadbe. Splošna telovadba seveda ne pomeni, kakor to mnogi govore in si mnogi stari telovadci morda tudi žele, izvajanje vsakovrstnih vaj na orodju. Splošna telovadba zahteva skladno izvajanje vseh panog in pri tem morda še najmanj - vaj na orodju. Splošna vadba mora prispevati k skladnemu razvoju celega človeškega telesa. K temu samo orodje ne more in nikdar ni prispevalo. Gojiti orodno telovadbo preko normalne mere in v tekmovalne namene je prav tako šport, kakor je šport tekmovalno plavanje, tekanje, smučanje itd. Vadbena ura, posebno sedaj v zimskem času. zato ne sme biti nikdar prirejena le za telovadca na orodju, temveč mora imeti za cilj vse-stranost, prijetnost za vsakega pripadnika in v svojem končnem namenu skladnost telesnega razvoja.
Neutemeljenost podtikanj, da si hočejo telovadci zadržati absolutno gospodstvo v organizaciji, razkriva tudi sklep FOS-a, da so vsi stari športniki, ki bi se jim bilo le težko vživeti v nov način dela, oproščeni splošne telovadbe. To pa ne pomeni, da so tudi prisiljeni ta sklep izvajati. Čim ugeteve, da jim splošna telovadba le koristi, jim nihče ne more braniti in jim ne bo branil, da se je tudi udeležujejo.
Vsekakor pa mora veljati za vso mladino, da vodi samo preko splošne telovadbe pot v športno udejstvovanje.
Sovražniki množične telesne vzgoje nam hinavsko kažejo na velike uspehe v Sovjetski zvezi, na nove rekorde in na letošnje geslo sovjetskih športnikov: napad na svetovne rekorde, češ, posnemajte jih. Sovražniki dobro vedo, da pomeni res množična organizacija, zavedna in predana, največjo nevarnost vsem njihovim nakanam, dobro vedo, da bo telesno vzgojna organizacija zbrala predvsem vso delavsko in kmečko mladino, torej tisto armado, ki jim je po svoji borbenosti in odločnosti najbolj nevarna. Zato hočejo, da ostanemo številčne šibki, da zberemo v svojih vrstah le peščico tistih, ki bi hoteli v boj za rekordi. Skromno številce rekorderjev, politično nezgrajenih, daleč od predanosti in odločnosti, za nje ne bi predstavljalo nobene nevarnosti. Zato nam govore o rekordih! Zato hočejo, da ustvarimo stare klube in klike! Zato hočejo, da fantaziramo celo o napadu na svetovne rekorde! Nikdar pa ne slišimo iz njihovih ust besed o požrtvovalnosti sovjetskega človeka, ne govore nam o sovjetskem vzoru domovinske ljubezni, ne govore nam o tem, da v Sovjetski zvezi telovadba in šport nista sama sebi namen, temveč sta bila in sta krepko obrambno sredstvo, ogromna združevalna sila, ki je prav tako prispevala k zlitju množic delovnega ljudstva v nepremagljivo armado. Pa tudi tega nam ne povedo, da so v SSSR na-
CDKA bo gostoval v Ljubljani
Po nastopih v Beogradu in v Zagrebu in morda vmes še v Sarajevu, bo sovjetska enajsterica Osrednjega doma Rdeče armade igrala v Ljubljani
Zmaga sovjetskih nogometašev v Angliji je povedala svetu, da je tudi nogomet, enako kakor lahka atletika, v Sovjetski zvezi na izredno visoki stopnji. Sovjetski športniki skoraj nimajo enakovrednih tekmecev. Sovjetski plavalci, kolesarji, smučarji in vsi ostali, stopajo zdaj ob zmagi nad fašizmom v mednarodno areno. Vedeli smo doslej, da je telesna vzgoja v Sovjetski zvezi mogočno razširjena, da so bili na prvenstvih doseženi vrhunski uspehi, da šteje organizacija telesne vzgoje milijone pripadnikov in stotisoče tekmovalcev, toda sovražna fašistična propaganda in onemogočanje slehernega stika s Sovjetsko zvezo, vse to je preprečevalo, da o razvoju telesne vzgoje in športa v Sovjetski zvezi nismo bili prav poučeni. Šele zdaj na razvalinah fašizma in ko se je naša domovina dokončno otresla jarma ljudskih izsesovalcev in ko je telesna vzgoja postala splošna ljudska last, se nam je šport v Sovjetski zvezi pokazal v vsej svoji mogočnosti, ki ji ni primere.
MOŠTVO RDEČEARMEJCEV
Vratar: Vladimir N1KANOROV, športni mojster SSSR. Smatrajo ga za enega najboljših Sovjetskih vratarjev. V CDKA igra od leta 1940. Star je 28 let, visoke rasti, dobro razvit in vsestranski športnik. Od drugih športnih panog goji tudi rokoborbo. Njegov vaditelj trdi, da je nenadomestljiv. Lovi enako spretno visoke in nizke žoge.
Desni branilec: Grigorij TUCKOV, je visoke in močne rasti, star 31 let. V CDKA igra eno leto. Je zelo miren, žanesljiv in vzdržljiv igralec. Posebno dobro igra z glavo in enako z desno in levo nogo.
Levi branilec:	Aleksander PRO-
DOROV, športni mojster SSSR. Tudi on je visoke in močne rasti. Star je komaj 25 let in je eden najmlaj-
Moštvo CDKA, z leve na desno: Nikancrov, Tučkov, Prohorov, Afanasi jev, Kočetkov, Vinogradov, Grinjin,
Nikolajev, Fedotov, Ščerbakov, Djemin
Že kmalu po osvoboditvi so nas obiskali sovjetski mojstri v lahki atletiki: svetovna rekorderka v metu diska Nina Dumbadze, evropski mojster v skoku s palico- Niko.'aj Ozolin, potem srednjeprogaš velikega slovela Pugflčevskij in sprinterka Sečenova. Tedaj smo videli pred seboj uspehe široke množične telesne vzgoje. Vsi ti mojstri športa so izšli iz te vzgoje, ki zajema vse ljudstvo in ne le tesno skupino ljudi, kakor je nekdaj to bilo pri nas. Spominjajmo se sovjetskih plavalcev! -Vsi ti dragi gostje so nam pokazali pot k vrhunskim uspehom, ta pot ni tlakovana z denarjem, temveč je dostopna vsakomur, ki je zdrav, zaveden in požrtvovalen. Vzgled teh mojstrov naj bo vodilo naši mladini v njenem prizadevanju. Začeti je .treba prav iz osnov in stopnjema razvijati svojo sposobnost do zmogljivega viška. Resnične uspehe bomo dosegli le na ta način, toda ob vrhunskih uspehih posameznikov bomo imeli povprečne uspehe, ki bodo večji od današnjih najboljših storitev, kajti telesna vzgoja bo splošna last, vsak mladinec in vsaka mladinka je bosta deležna.
Gostovanje moskovskega Dinama v Angliji, domovini nogometa je bilo presenečenje, sovjetski nogometaši sc zapustili Britance nepremagani. V deželi, kjer doslej nobeno nogometno moštvo na svetu ni uspelo, so sovjetski nogometaši, — ki še nikoli niso prešli meja svoje domovine in torej niso imeli izkušenj v mednarodnih nastopih, — prepričevalno zmagali.
Kje je skrivnost tega velikega uspeha, so se vpraševali angleški nogometni strokovnjaki
Na celini in v Angliji so nogometaši predvsem nogometaši, še poseb-n i pa profesionalni in na pol profesionalni igralci. Le malokdo med njimi je gojil še kakšen šport. Vsa skrivnost uspeha sovjetskih nogometašev je ta. da so izšli iz splošne telesne vzgoje, s katero so do viška
razvili vse svoje sposobnosti. Sovjetski nogometaši so predvsem do skrajnosti vzdržljivi, gibčni, njihove mišice so kakor iz železa in ni" položaja, ki bi ga ne obvladali. Če jim nasprotnik vsili svoj način igre, bodo prav tako uspešno igrali kakor če se drže svojega \V načina, enako uspešni so v talni igri kakor v igri z glavo, to kar pa še posebno zmede nasprotnika je bliskovitost vsega dogajanja na igrišču, presenetljiva natančnost udarcev in neizčrpna vzdržljivost.
Nogometno moštvo Dinama, ki je gostovalo v Angliji, pa ni nesporni prvak Sovjetske zveze. Dvakrat ga je porazilo moštvo Osrednjega doma Rdeče armade, ki je nedavno gostovalo v Beogradu, potem v Zagrebu in katerega pričakujemo zdaj, da dospe v Ljubljano. O tekmah v Beogradu in Zagrebu je že obširno poročalo dnevno časopisje, kajti to gostovanje je preseglo običajni okvir nogometnih nastopov, ker so nogometaši iz Sovjetske zveze predstavniki one Rdeče armade, ki je na svojem pohodu na zahod za poslednjimi ostanki fašističnih tolp stopila tudi na naša tla in nas s sodelovanjem prekaljene Titove armade, osvobodila. To nogometno moštvo na:n je obenem odposlanstvo nabodov Sovjetske zveze, ki so dali tako velike žrtve za našo svobodo, zato tembolj prisrčno pozdravljamo to mojstrsko nogometno enajsterico tudi med nami!
Moštvo Osrednjega doma Rdeče armade bo gostovalo najbrže tudi v Sarajevu, zaradi tega podrobnosti nastopa v Ljubljani še niso določene. Kadar koli pa bo tekma razglašena. naj naše ljudstvo napolni določeno igrišče. Ne samo ljubitelji nogometa, ki bodo videli dobro igro in iz nje povzeli marsikatero pobudo, vsa množica naj s svojo prisotnostjo dokaže trdno povezanost Ljudske republike Jugoslavije z bratsko Sovjetsko zvezo.
šib v mošvu CDKA. Od njega še veliko pričakujejo, ker ga že sedaj smatrajo za enega najboljših branilcev v SSSR. Zelo je hiter, okreten ini prožen in zato posebno dobro obvlada visoko igro ter se znajde v vsakem položaju.
Desni krilec: Aleksander VINOGRADOV, športni mojster SSSR. Star je 25 let, v CDKA igra od leta 1937, je srednje velik, dobro razvit in vsestran. Poleg nogometa najrajši igra hokej na ledu. Uspešno pomaga v igri tako »napadalcem, kot branilcem, ker dovršeno obvlada tehniko in taktiko igre.
Srednji krilec: Ivan KOČETKOV, športni mojster SSSR. Boril se je v Stalingradu. Star je 30 let, v CDKA igra 3 leta. Slovi kot najboljši obrambni igralec in izvrstno obvlada tehniko. Posebno dobro zna zaustavljati nasprotne napadalne igralce. Ker že dolgo igra ria tem mestu, ima veliko izkušenj.
Levi krilec: Boris AFANASIJEV, športni mojster SSSR. Star je 31 let, v CDKA igra 3 leta. Njega in Vinogradnikova štejejo med najboljše krilce v SSSR, Zelo je resen in vzdržljiv kot stroj. Čeprav je nizke rasti, zelo dobro igra z glavo.
Desno krilo: Aleksej GRINJIN, športni mojster SSSR, je star 25 let, v CDKA igra 7 let. Postave je srednje. Je zelo hiter, energičen in prodoren, kar je velika prednost za dobrega igralca na krilu. Posebno dober je tudi v preigravanju in v streljanju na vrata. Ker je že večkrat igral na mednarodnih tekmah, si je pridobil velike izkušnje.
Desna zveza: Valentin NIKOLAJEV, športni mojster SSSR, je star 24 let; V CDKA igra 6 let. Igra zelo premišljeno in gibčno ter se znajde v vsakem položaju. Je zelo prodoren, odločen in vzdržljiv. Enako dobro igra z glavo, kot z levo in desno nogo.
Vodja napada:	Grigorij FEDO-
TOV, zaslužni mojster športa SSSR,
Nadaljevanje na 2. strani
Potrebna je jasnost!
povedali borbo svetovnim rekordom potem, ko so že preko 20 let gojili res množično, vsestransko in splošno telesno vzgojo.
Tudi mi bomo še šli v napad na
rekorde!
Toda pred tem moramo združiti v svoji organizaciji najširše množice, iz katere bodo v najkrajšem času zsastli novi, res ljudski talenti.
Najdrznejši napad na našo organizacijo pa predstavlja vsekakor prizadevanje nekaterih ljudi na Gorenjskem, ki so mimo FOS-a dostavili vsem društvom resolucijo in načrt organizacije, ki ne zahteva nič več in nič manj, kakor ustanovitev starih klubov in športnih zvez. Ta napad ni niti osamljen, niti brez predhodnih dejanj. Moramo govoriti o njem, ker nam najnazorneje priča kako z lahkoto nasedajo naši ljudje vsem poizkusom, ki nas hočejo samo oslabiti. Najprej je doživela Gorenjska zbor »nezadovoljnih planincev« pod vodstvom Uroša Župančiča, sledil je zbor gorenjskih smučarjev, na katerem je dajal napačne in zlonamerne direktive bivši sekretar FOS-a Boris Kogovšek. Dne 23. novembra 1945. je izšel v »Poletu« (št. 15) članek Borisa Kogovška »Osnove za uspešno delo v našem športu« in nekako istočasno so dostavili Gorenjci vsem društvom svojo resolucijo. Tako članek, kakor tudi resolucija govorita o nejasnostih v naši organizaciji, o pomanjkanju dobre volje, da se napake popravi io, o potrebi starih zvez, o nedemokratičnosti pravil, o potrebi svobodnih volitev itd O vsem tem se moramo pogovoriti.
Predvsem je iz začetnih navedb tega članka jasno, da v naši organizaciji ni nobene nejasnosti - zavedamo se, da smo nova, mlada, množična organizacija, da se moramo boriti s težavami in da bomo vse težave uspešno prebrodili, ker je naša pot prava, ljudska in zato edino res naša. če ie kje nejasnost, je pri piscih gorenjske okrožnice, ki pravijo v resoluciji: »... Zato odločno protestiramo proti samostojnim društvom, moto-društvom in SPD, kajti dobro se zavedamo, da so to le prvi kamni iz veličastne zgradbe telesne kulture, katerim slede še drugi, in skoro bomo v strašnem aprilu 1941«, v dopisu k predlogu o reorganizaciji pa: «... Nujno potrebno je, da se v Ljubljani organizirajo federalne zveze za telovadbo, za zimske športe .. . in sicer za vsako panogo posebej. Federalne zveze v Ljubljani imajo popolno avtonomijo dela. one so za posamezne sekcije klubov vrhovna zveza Federalne Slovenije, ter dela vsaka zveza samo v eni panogi telesne vzgoje s svojimi strokovnjaki ali odbori.« Mislim, da je po gori ci-
VLADIMIR NIKANOROV vratar CDKA
Nadaljevanje s 1. strani
po činu kapetan, dočim so vsi ostali igralci poročniki. Star je 29 let, v CDKA igra od 1. 1937. Štejejo ga za najboljšega nogometaša v SSSR. Je mojster v tehniki in taktiki igre, zelo borben in izkušen. Zato je, kakor pravijo, ne samo vodja napada, ampak tudi »duša moštva«.
Leva zveza: Ivan ŠČERBAKOV, star 25 let, v CDKA igra 5 let. Je zelo bistroumen in taktično dober igralec. Postave je zelo visoke, je vzdržljiv, pa tudi tehnično na višku.
Levo krilo:	Vladimir DJEM1N,
športni mojster SSSR, je najmlajši igralec v moštvu, čeprav igra že 4 leta v CDKA. Prištevajo ga ne samo med najhitrejše igralce na krilu v SSSR, ampak tudi med najboljše. Zelo je vzdržljiv in zna izvrstno preigravati nasprotnika. Na vrata strelja iz vsakega položaja. Ker ima močan in točen strel, ga določijo skoraj vedno za strelca enajstmetrovk.
tiranem popolnoma jasno, kdo resnično hoče »v strašni april 1941«. Toda pisci pozabljajo, da nismo več v času pred aprilom 1941 in da jim ogromna večina poštenih športnikov in telovadcev ne bo nasedla, da jim ne bo nasedla mladina, niti sindikati, katerim so prav tako dostavili svoj proizvod. Vsi bodo odgovorili samo s povečano budnostjo, s povečanim delom in zato z novimi uspehi.
Podobno izzveni tudi članek Kogovška v »Poletu«, tudi on hoče obnovo starih športnih zvez. Tudi na ta članek bo odgovor mladine isti. Dodamo lahko samo še, da je prav dejstvo, da je Kogovšek kot sekretar vtihotapil članek v list brez ved-nosi FOS-a, najzgovornejši dokaz zlonamernosti in popolnoma zavestne službe reakcionarnim poizkusom povratka na staro v naši telesni vzgoji-
Vsi ti predlogi, ko govore o potrebi, da se o njih razpravlja, pa imajo še neko posebno značilnost. Zelo spominjajo na leto 1941., ko so hoteli politični sovražniki OF vnesti v vrste naših aktivov razpravljanje o načrtih za bodočnost S tem so hoteli odvrniti naše pripadnike od stvarnih nalog, oslabiti našo borbeno silo in ponovno zasesti pozicije, ki so jih izgubili s sramotno kapitulacijo pred sovražnikom. Tudi mi naj razpravljamo o velikih organizacijskih načrtih, naj pozabimo, da je naša prva naloga pomnožiti naše vrste, naj pozabimo, da so osnovna načela enotnost, množičnost, vsestranost, ljudskost - tudi mi naj odpremo vrata v organizacijo »načrtnikom«, sovražnikom in starim razbijačem. Za-kai ne pozivajo na tekmovanje v čim-boljši organizaciji društev, za čim večjim številom pripadnikov, v čimprejšnji ureditvi telovadišč itd.?
Ne, nič več načrtov o organizaciji. Osnovni načrt je bil izdelan, vsem | društvom smo dostavili pravila - doslej nismo prejeli nobene pripombe. Nadaljnji načrt bodo izdelali predstavniki vseh društev na skupnem zasedanju. Danes pa moramo delati na tem, da čimpreje ustanovimo društva po vsej Sloveniji, da bodo društva res množična in da tako omogočimo čimprejšnje sklicanje glavne skupščine.
Značilen v tej zvezi je tudi že omenjeni napad Uroša Župančiča na našo planinsko organizacijo, ki ima po objavljenih pravilih posebno ureditev. Navajeni smo govoriti o avtonomiji, četudi sam odnos do telesno vzgojne organizacije in značaj dela temu popolnoma ne odgovarja. PDS je del FOS-a, vse podružnice imajo predstavnike v odborih društev in obratno, vse delo se mora vršiti po osnovnih načelih telesno vzgojne organizacije. Večjo samostojnost planinstvu ie narekoval sam značaj panoge, lažja možnost izvajanja, tradicija in pa dejstvo, da so bila društva. ki so imela po prvotnem načrtu planinski odsek in ie ta uspeval, v bistvu samo planinske podružnice, ker drugih panog sploh niso goiila. FOS je imel pregled nad delovanjem v vsej Sloveniji in je prav v interesu splošne telesne vzgoje na eni strani in planinstva na drugi, izvedel reorganizacijo, ki pa ne bo v ničemer vplivala na razmah ene ali druge, ali celo preobremenjevala finančno zmogljivost poedincev. Plenum FOS-a in PDS bo lahko prav v kratkem ugotovil, ali je pravilno premišljeno in dobronamerno dejanie FOS-a, ali pa razbijaštvo Uroša Župančiča, in tovarišev. Vsekakor pa ie znak popolne nediscipline in nerazumevanja sedanjih nalog, če društva, posebno po Gorenjski, še vedno ustanavljajo posebne planinske sekcije in s tem postopajo proti pravilom.
Gotovo bo prvi korak k nadaljnji utrditvi nove telesno vzgojne
organizacije uvedba čim strožje discipline.
Velik argument prišepetalcev .[e tudi dejstvo, da niti FOS, niti okrožja niso bila voljena. Toda ali si je sploh mogoče misliti bolj zlobna podtikanja?
V toku narodno osvobodilne borbe so bila razbita vsa društva in vsi klubi, v kolikor se niso (toda to le redki), udinjali okupatorju. Kdo naj bi po osvoboditvi volil FOS? Mar predstavniki tistih, ki so sodelovali z okupatorjem ali morda tisti, ki so ponižno živeli v brezdelju pod zaščito okupatorja? Možna je bila samo ena pot! Ugotoviti smo morali osnovne smernice telesno vzgojnega dela in nato poveriti organizacijsko delo tistim, ki so bili edini poklicani. to je predstavnikom naše borbene mladine, naših sindikatov in tistim predstavnikom telesno vzgojnih organizacij in športnih zvez. ki so odgovarjali za tako mesto, tako po svoji strokovni sposobnosti, kakor tudi po svojem sodelovanju v borbi proti okupatorju. Evo to ie FOS! Kmalu bo izDolnil svoio nalogo in vsa i v glavnih krajih Slovenije vzpostavil društveno življenje. S tem bodo podani vsi pogoji za sklicanje skupščine, na kateri pa ne bodo polagab računov samo člani FOS-a. temveč tudi razni Župančiči in drugi, ki danes mnogo govore c krvavo pridobljenih pridobitvah naše borbe, niso
pa še pojasnili, koliko so v tej borbi res prispevali in kdo jih danes navaja k poizkusom rušenja naše organizacije.
Isto kar velja za FOS, velja seveda tudi za naša okrožja.
Potrebno je bilo, da si ogledamo vse te stvari, potrebno predvsem radi jasnosti med nami samimi, v drugi vrsti pa radi velike nujnosti po-jačane budnosti nad vsemi sovražnimi poizkusi, ki naj vodijo v raz-cepljenje komaj ustvarjene enotne | organizacije. Zavedati se moramo, da nam narekuje tako budnost velik pomen, ki ga ima telesna vzgoja j in s tem sama organizacija v našem javnem življenju.
Po svoji vsebini in nalogah je telesno vzgojna organizacija ena izmed množičnih organizacij OF, ena izmed granitnih branikov naše svobode, naše ljudske oblasti, na- ( še republike!
Telesno vzgojna organizacija je tudi udarna organizacija naše mladine. V njej povezujemo krepitev fizične sile z umstvenim razvojem, s političnim prizadevanjem in s tem v celoti vstopamo v okvir enotnega vseljudskega dela in borbe za novo življenje, za novo srečo in resnično svobodo. Zato naše delo ne more biti niti deljeno niti izločeno. Povezovali se bomo z drugimi množičnimi or-
ganizacijami, črpali bomo svoje pripadnike iz vrst ZMS, iz vrst sindikatov, sodelovali bomo z organizacijami ljudske prosvete, gojili bomo najtesnejše vezi z odgovarjajočimi organizacijami v ostalih federalnih edinicah, vedno pa čuvali trdnost m enotnost naše organizacije. Samo tako bomo lahko izpolnili velike naloge, ki so pred nami, samo tako bomo lahko prispevali k prospehu naše mlade republike. Vsi poizkusi v navajanju k neenotnosti, so poizkusi, ki naj škodujejo prav naši republiki. S poostreno budnostjo, s predanostjo in borbenostjo bomo največ doprinesli k njeni utrditvi.
ZORAN POCIČ
Prizor s tekme CDKA v Zagrebu. — Pred vrati Zagreba
CDKA V ZAGREBU
V	nedeljo je v Zagrebu igraio moštvo CDKA z reprezentanco Zagreba. Zanimanje za to tekmo je bilo veliko, saj so ob tej priliki nastopili v Zagrebu prvič sovjetski nogometaši. Po tekmi v Beogradu so Zagrebčani nestrpno pričakovali sovjetske športnike in izbrali so 11 najboljših igralcev, ki so se pomerili z moštvom CDKA. Sovjetski športniki so bili sprejeti z največjo pozornostjo in ljubeznijo Prvi dan njihovega bivanja v Zagrebu so jim priredili fizkultunvki 11. armade banket.
Pred tekmo je začelo snežiti in je snežilo ves dan, tako da je bilo igrišče zasneženo. Na igrišču »Svobode« so se zbrale ogromne množice, nad 16.000 ljudi. Tekmi so prisostvovali tudi notranji minister federalne Hr-vatske, Vieko Krstulovič, ter številni častniki in borci Rdeče in Jugoslovanske armade.
Moštvo CDKA so sestavljali: Nika norov, Sokolov, Afanasijev, Proti oro v, Kočetkov. Malinin. Grinin, Nikolajev, Fedotov. Demsejev in Džomin. V zagrebški enajsterici so bili: Šoštarič, Brozovič, Lojen, Puk-šec, Jazbinšek. Pleše. Cimermančič, Reberški, Kacijan, Golob in Krnic.
V	prvem polčasu je bila igra končana z rezultatom 2:1 v korist Zagreba. V drugem polčasu je začeto močneje snežiti, kar je očitno oviralo 'tekmo. Gostje so izenačili in tako je ostala igra neodločena 2:2.
Kočetkov je izjavil glede tekme: »'Spolzki teren nam ni dovolil, da razvijemo svojo pravo igro. Na taksnem terenu igramo pri nas hockev. Vaši igralci so igrali žeto dobro, zlasti Šoštarič, Pukšec, Jazbinšek in Kacijan.«
Vodja napada Fedotov je tudi tožil nad spolzkim terenom in je izjavil, da je zadovoljen z izidom. Podpredsednik Vsezveznega odbora za fizkulturo in šport Ukrajincev je dejal: »Če upoštevamo spolzek teren, kakršnega naši igralci niso vajeni, sem zadovoljen z izidom. Na tem terenu so se igralci Zagreba bolje znašli. Pri nas ne igramo nogometa na zasneženih igrišč h, ker traja sezona od maja do oktobra. Igra je bila na visoki stopnji. Igralci so tekmovali ostro, toda požrtvovalno. Mislim, da je bila tekma v Beogradu tehnično boljša in zanimivejša. Med zagrebškimi igralci sta mi najbolj všeč Šoštarič in Brozovič iz »Partizana«, dalje Jazbinšek in Kacijan. ki so bili najboljši igralci Zagreba. Zagrebško občinstvo je zelo pravično in športno.«
★ ★ ★
Nogometna reprezentanca Ljubljane
Za tekmo proti sovjetskim nogometašem je posebni odbor določil najboljše nogometaše, ki so trenutno v Sloveniji. Oficialno bo naše moštvo nastopilo pod imenom reprezentanca Ljubljane. Dokončno postava sicer še ni določena, toda skoraj gotovo bo sledeča:
Plaznik (TD Maribor), Lah (TD Svoboda, Ljubljana), Aljančič (TD Železničar, Ljubljana), Dordevič (1 V. Armada). Repotočnik (TD Svoboda. Ljubljana), Vodišek (TD Rudar, Trbovlje), Rajevac (IV. Armada), 1 Dobrajc (TD Celje), Roje (IV. Armada), Smole (TD Svoboda, Ljubljana), Gajšek (TD Maribor).
DINAMO : CARDIFF C!TY 10 : 1
Tako' je bilo v Angliji
»Kerenpuh«
žoge so letele v vrata kakor iz katjuše
Poleg teh pridejo še v poštev Pi-lej (TD Svoboda, L j.), Hacler (TD Svoboda, L j.), Veljkovič (IV. Armada), Kerič (IV Armada), Oterheim (IV. Armada) in Kovačič (TD Storžič, Kranj).
Gotovo je, da bo naloga naših igralcev zelo težavna, kajti tako močnega nasprotnika menda še n'so imeli. Naloga pa je zato tudi tembolj častna. Nihče ne more pričakovati. da bodo naši zmagali, kakor jim nihče ne more zameriti, če bodo dobili v svoja vrata veliko število golov. Vsakdo pa pričakuje vztrajne, borbene in fair igre, s katero naj pokažejo višino slovenskega nogometa.
NAJBOLJŠI LAHKOATLETI NA REKI
Najboljši letošnji uspehi reških lahkoatletov in lahkoatletinj kažejo, da je tam »Kraljica športa« zelo priljubljena. Pregled uspehov za k 1945. je sledeč:
Moški:
100 m: L Mijič 11.8; 2. Susani 11,9: 3. Smokvina 12,2; 4. Scksič 12,3. 5. Čermelj 12,4.
800 m: 1, Lupi 2:07,6; 2. Jelenič 2:14,9: 3. Susani 2:19.0: 4. Seksič 2:21.5: 5. Vološin S. 2:23.0.
3000 m: 1. Fresura 10:01,6; 2. Bon-tempo 10:06,0; 3. Godnik 11:16,8; 4. Tomse 11:35,4.
Višina: I. Eva 1.70; 2. Bragantini 1.60; 3. Varglien 1.55; 4. Florkievič 1.55: 5 Otmarič 1.50.
Daljina: 1. Mijič 6.20; 2. Čermelj 5.92: 3. 'Smokvina 5.90; 4. Eva 5.66; S Spl-cič 5 51
" Troskok:" 1.' Dekleva 12 68; 2. Pao-lone 12.58: 3. Korvin 12.18; 4. Bra-gant'n 11.04.
Krogla: 1. Paolonc 13.95; 2. Bragantini 11.73; 3. Šuperina 11.49; 4. Cesare 10.34; 5. Slaimer 10.18.
Disk: 1. Šuperina 39.58: 2. Bragantini 30.70; 3. Smokvina 28.00; 4. Ko-rini 27.72; 5. Korvin 27.23.
Kopje: 1. Bragantini 45-96; 2. šuperina 45.59: 3. Slaimer 34.80: 4. De-ling 34.80; 5. Andresi 34.16.
Ženske:
60 m: 1. Goglia 8,8; 2. Šuperina 8,8; 3. Stecig 9,0; 4. Spadavecchia 9.1' 5. Dobrila 9,2.
100 m: 1. Goglia 14,0: 2. šuperina 15,0; 3. Stecig 15,7; 4. Dekleva 15,7; 'Spadavecchia 15,8.
80 m zapreke: 1. Stecig 15,0; 2. Spadavecchia 15, 4; 3. Šuperina 16,0; 4. Mikulek 16,6; 5 Dobrila 16,7.
Višina: 1. Šuperina 1.25; 2. Stecig 1.20; 3. Dekleva 1.20: 4. Stanflin 1.20; 5. Spadavecchia 1.15.
Daljina: 1. Šuperina 4.40; 2. Stecig 4.30; 3 Mijič 4.06; 4. L obrila 3 93: 5. Dobrila 3.75.
Disk: 1. Marčig 29.50; 2. Stanflin 23.60; 3. Šuperina 2.3.4..; 4. Spadavecchia 17.59; 5. Goglia 16.88
Krogla:	1. Marčig 9.25: 2. 'Sol d o
8.51; 3. Stanflin 8.04; 4. Spadavecchia 7.54.
Št. 18.
POČET
Pito
artkoimke sBnacdJKske
pdrelne tekme v Cerknim
•	, "V -iv	3anotnicij..tiv:;l,t” po doic-cvli 'iv isno«
C-	krtici k raznih prillkaji.kt. 30 6 ve« , V.,,;1 „	-
hov?t«rtj<> aesogU t,r iv.pravili i:kcn-o nev-rj-tA-	"
.	. 2vXj rcl.4.. Ju neča v..jpkK,v tri j n „ o' i	p;- -
J . ■ 7*- ....15. ne r -v.lt, iz ni lih ■ rtir nebi' "t-fo v n"^r divi-IZ’.'.. i‘, ?ori'llr" j »-3t-.lv jv prur- r ,1m. v jeka z ---ni -e d rriiii srce -..-.ko j... r» iu*on rv-.toeon # aavoijn e vtem 1 rrvi -,-tor »n 1. .v- - -'r fvT.X , 10 o C to in t-,lro .10,-j A doli- kiin^tro ro«"J -r -5* Uzoni poteteli teitj- in zb.....'li,k'.jti r.iolili *.-.«• n. r-.lj so-ir-..;niiv,,-:ur Iv vn ,j - j-^vl nukr^t pr- vozu:.	-v »^ozn^ld.
K ;;; žilSrRA' -=»- <
.... Iod'' »i,et 11 rci ni s- ot.li er-di -vrti	sc ae»
1.	3 vi ?-d-	» nova.Kovali st ledine ;>..rtiz --k r Ji.isiJ > : v. .
: V'"!"U1 1-ukn j. »kl-snll. j . tud par tla-ni - !• roi' mi. tj r.-a..inl .! - prvo B-rtlzon. . .. . uldo •, :	- - ir j. v krc
Posnetek poročila o prvih partizanskih smučarskih tekmah v Cerknem
Prve partizanske smučarske tekme v Cerknem
Iz razgovora z Rudijem Finžgarjem
Zadnje naše edinice so zapustile Ajdovščino. Tam v smeri proti Colu pa se je slišalo zamolklo pokanje min, vmes so tanjše in rezko rezali rafali strojnic.
V	Ajdovščini je bila tišina. Ljudje so S temno slutnjo čAkali tisto, kar je potem, ko so naši že toliko" časa držali Vipavsko, moralo priti - nemško ofenzivo.
V	to prazno, že zapuščeno Ajdovščino je zabučal avto. Že nemški? Ne, naši partizani so! Le kaj jih je prignalo: ali imajo povelje odpeljati še kako skrito zalogo municije, kakšen arhiv ali kaj sličnega.
Toda naši fantje zapeljejo pred neko hišo in začno nakladati mizarske stroje. Ljudje se spogledujejo: ali se je tem vrlim fantom splačalo 'tvegati za te stroje boj z Nemci?
Tovornik pa že zapelje proti Colu. Ni še daleč, ko se že zasliši, pokanje metalcev, - s katerim so ga napadli Nemci, ki so prodrli do ceste na Col. Partizanski avto privozi sedaj nazaj skozi Ajdovščino in nato hajdi, proti Predmeji. Po partizansko* če- ne gre tod, pa drugod.
Avto s stroji se počasi vzpenja proti Predmeji:	naenkrat pa vozač
ostro zavre. Pred njim zija luknja. Naši so na umiku porušili most, da bi preprečili Nemcem napredovanje.
Ne dolgo nato pa na srečo privozi z druge strani avtomobil, ki je namenjen v dolino. Kmalu razpne j o naši čez zijočo odprtino na cesti železne vrvi, ki jih imajo pri roki, P.o njih spravijo mizarske stroje na drugo stran na drug avtomobil, prvega pa zapeljejo v hosto in zakrijejo. da ga Nemci ne bodo našli. In že se peljejo ti dragoceni stroji proti Cerknem. Tu n-a svobodnem ozemlju pa so kmalu zapeli v
prvi partizanski delavnici za smuči.
Toda koliko truda in iznajdljivosti je bilo treba, da je začela ta delavnica obratovati. Saj v začetku organizatorji še svinčnikov niso imeli, kaj šele stroje!
Na vse narodno osvobodilne odbore je vodstvo delavnice poslalo dopise, naj pošiljajo jesenov les v Cerkno in pionirji so nabirali leskove palice. Ključavničarji so izdelali nove peči za krivljenje smuči. Okove so dobavljali kot polizdelek iz Krope, ki so ga nato dogotovili v Cerknem, kjer so partizani vseh poklicev, od mizarja do čevljarja, izdelovali vso smučarsko opremo smuči, krpljicc za palice, vijake, jermena za smuči in čevlje.
Toda od oktobra 1944 do Božiča .1 e iz teh delavnic v Cerknem že šlo med partizane nad 500 parov smuči 1
Na teh smučeh so si kurirji i,i tovariši iz odsekov za zvezo, utirali poti skozi zamete. !j temi smučini opi emljeni pa so tudi naši zimsui napadalni oddelki zadajali presenet Uivc in močne udarce sovražniku .lurišači, oblečeni v bele halje in na smučeh iz Cerknega, so opazovali s Furezna, z Ratitovca v doline pod seboj. In kakor se je iz sovražnih nemških ali belogardističnih postojank zgenila kaka patrulja, so se že jurišu e čete spustile na smučeh - liho in neopazno kot ptice k zemlji -po pobočjih navzdol. Kmalu nato je v dolini zaropotalo in nemški zelenci ali pa belogardisti so se valjali v krvi.
Toda. ko so fantje iz delavnice v Cerknem, ki jih je vodil in zasnoval tov. Finžgar Rudi, videli, k'ko se partizani vozijo na njihovih smučeh, jim je v glavo šinila še druga misel. Stopili so h komandantu IX, korpusa tov. Borštnarju in mu dejali: »Če smo že naredili prve smuči, izdelane na svobodnem ozemlju, zakaj ne bi priredili še
partizanskih smučarskih iekem.
Takole je pisala izredna izdaja partizanskih Radio-poročil o njih:
Po tekmah v slalomu in smuku v nedeljo dopoldne, na katerih je zmagal tov. Štefe od Gorenjskega Obkoma, se je popoldne zgrnilo čez 500 ljudi gledat smuške skoke na partizanski skakalnici.
Radio-vestnik XXXI. div. takole piše o njih:
»Na nepopolni in tehnično nedovršeni skakalnici je bilo razmeroma zelo malo padcev. Pri dvajsetih skokih v konkurenci jih je bilo le 5 s padcem in se jih ni ocenilo. Tov., Finžgar in Potočnik sta na koncu naredila še par skokov za najdaljši skok dneva, katerega je dosegel tov. Finžgar Rudi s skokom 31 m brez padca.«
Dan je bil jasen in čist. Medtem ko so po I zraku neslišno frčali naši fantje, pa so v zraku grmele jeklene ptice - transportna letala zavez- |
nikov, tako da ljudje niso vedeli, koga bi gle dali, ali skakače ali letala in padala, ki so jih spuščali zavezniki.
Po vseh gorah in robovih, ki obdajajo Cerkno, pa so med tem peli mitraljezi. Ob njih pesmi se je v Cerknem rodilo novo, ljudsko smučanje, ki mu ni bila podlaga nabasana listnica, ampak je bilo izraz moči našega ljudstva in njegove iznajdljivosti.
Naslov na prvi strani izredne številke Radio-vestnijca, ki je izšla v zvezi s tekmovanjem v Cerknem, pa je govoril: »Tilsit je padel . 350 km od Berlina!« Za tem naslovom pa so naši fantje kljub ropotanju mitraljezov čutili, da ni več daleč poslednji skupni udarec Rdeče in Jugoslovanske armade, ki bo razbil tudi take obroče, kot so jih Nemci sklenili krog Cerknega, in tako ustvarili svobodno domovino, v njej pa novo smučarsivo, ki bo še bolj last ljudstva kot kdaj P0PreJ-	-soj.
★ ★ ★
ZIMA IN ZDRAVJE
Oglejmo si vpliv mraza na nSše ..........Pl '	'
Te prve partizanske tekme v smučanju so bile res izvedene in pripiav-Ijene prav po partizansko.
V petek so rekli, da bodo tekmovali in so poslali kurirje po brigadah, da naj pošljejo tekmovalce. — Zvečer je bba že zgrajena popolnoma nova 35 metrska skakalnica. Ponoči na soboto -so šivali iz padal startne številke za tekmovalce, jih barvali, dalje startne ter ciljne transparente in zastavice za slalom. Iz lesa in kartona so izrezavali figure Nemcev, na katere so potem streljali na patruljnem teku. Naslednjega dne so nared il iz jesena, na katerem je še zjutraj kos pel, m>ve skakalne smuči v nekaj urah.
Tekmovalci-borci iz brigad so prišli v Cerkno prav s položajev, na katerih so se bili z Nemci. Lačni so bili kot volkovi, pa tudi v Cerknem je v menaži plavala bolj repa. Zato je bilo to part zansko tekmovanje toliko bolj izraz prekipevajočih energij, ki jih je razvil slovenski človek v borbi za svobodo - zato je bilo v ceiOti resnično največji slov. smučarski rekord, del rekorda, ki ga je .dosegel slovenski narod s svojo borbo.
Tako se je delalo: v petek zvečer skakalnico, ponoči tekmovalne pripomočke, v soboto; so že viseli lepaki, ki so naznanjali tekme, dopoldne so še vežbali, ter določili sodnike izmed partizanov, napravili tekmovalne pole, popoldne so že šle tekmovalne patrulje na pot.
telo. Lokalni vpliv hudega mraza na nezavarovano telo so ozebline. Prvih znakov pomrznenja ne smemo prezreti. Prizadeti del kože postane malokrven, bled in neobču-ten. Tedaj ko opazimo te znake, se moramo boriti proti lokalni malokrvnosti in obnoviti krvni obtok. Ozeblo mesto drgnemo s snegom, alkoholom, volnenimi rokavicami itd., in sicer od zdravega mesta proti ozeblemu. Ko postane barva kože normalna, jo pomažemo z maščobo in jo dobro zaščitimo pred mrazom. Ozebline ne smerno približati ognju in je tudi ne smemo kopati takoj v topli vodi. Le opustimo popisano nego, se na ozeblem mestu napravijo mehurji ali pa ta del celo odmre. Odmrli deli počasi odpadejo, rane pa se le nerade in z bolečimi brazgotinami zarastejo. Te rane se tudi rade gnoj e, ker odmrla tkiva ne nudijo nobenega odpora mikrobom. Po ozeblinah na nogi lahko nastopi tetanus. Poišči zdravnika, da ti da serum proti tetanusu.
Splošnega vpliva mraza se naše telo brani s tem, da se žile na površini skrčijo in potisnejo kri v sredino našega telesa, kjer je varna pred »hlajenjem. Tresemo se m s tem proizvajamo toploto. Pri vsakem gibanju mišic se namreč v našem telesu razvije toplota.
Ko se telo ne more več uspešno braniti, prične padati tudi toplota v notranjosti našega telesa. Smrt nastopi, kadar temperatura pade pod 20» Celzija. Dokler še utriplje srce in temperatura v notranjosti telesa n,i padla pod 20» Celzija, zmrznjenca še lahko rešimo. Navidezno mrtve zmrznjence, bi so ležali več ur v snegu, sc je še posrečilo oživeti. Zmrznjenca nikoli ne sinemo zapustiti brez pomoči!
V času borbe s smrtjo zaradi mraza nastopi zmanjšana občutljivost, oslabljenje moči in volje in neodeljiva zaspanost. Mraz deluje torej podobno kot narkoza.
Posebno otrokom, starcem, oslabelim in slabokrvnim preti nevarnost zmrznjenja. Smučar mora vedeti, da vsako zastrupljenje bodisi s pijačo, jedjo ali prevelikim naporom zelo oslabi organizem, ker spravi v neravnovesje sistem, ki regulira toploto. Posebno alkohol je nevaren v vseh svojih oblikah in vinjen človek hitreje zmrzne kot trezen.
Povečanje vlažnosti, ki napravi zrak prevodne,jši, povzročata jačjo izgubo toplote. Radi tega igrajo
oblačila smučarja važno vlogo. Volneno blago naj bo osnova smučarjevega oblačila. Tkanine, ki ne dopuščajo zadostno izparevanje je treba odkloniti. Obleka iz takih tkanin se prepoti in prime telesa ter povzroča večje ohlajenje.
Površina našega telesa znaša 2 m-. Pred mrazom jo zavarujemo z obleko. Površina notranjosti pljuč, ki pride v dotik z zunanjim zrakom pa znaša 150 m2, torej 75 kratna površina naše kože. In to ogromno površino zavarujemo s tein, da dihamo skozi nos. Pri tem vdihavanju se zrak pri prehodu skozi nosne labirinte, katera pot je pokrita z mnogokrvno, vlažno sluznico, segreje in postane primerno vlažen in ugret, da ne škoduje pljučem. A ko dihaš skozi usta, vpade zrak tako kot je zunaj, naravnost v pljuča.
Prav tako kot prehudega mraza se moramo varovati tudi prehudega sonca. Snežna slepota nastopa na nezavarovanih očeh radi sončnih žarkov. Oteklo in boleče oko močno solzi, včasih nastopa tudi slepota. Bolnika namestimo v temnem prostoru in mu na zaprte oči dajemo tudi hladne obkladke, dokler oteklina ne siplabne in bolečina ne popusti. Če pa ne želiš ob najlepšem vremenu čepeti v koči, vzemi na smučarski izlet čadaste naočnike, s katerimi se varuješ prehudega vpliva sonca. V veliki višini jih natakni tudi ob meglenem vremenu. Cesto zadostujejo odprti naočniki, ki se ne zasopejo tako lahko kot šoferski. Imajo še to prednost, da tedaj, ko prideš ožgan v dolino, ne spominjaš ljudi na teorijo, da izhajaš od opice. Stekla narahlo namaži na obeh straneh s suhim milom in jih nato s suho krpo obriši, ker se tako mnogo manj rosijo. Bolj občutljive osebe morajo nositi zaprta očala V sili si pomagamo z drobno preluknjanim papirjem ali krpo, kožo v očeh pa namažemo -sajami.
Še par besed o žeji. Pri hitri boji se znojimo, telo izgubi s tem vodo in mnogo raznih soli. Takrat postanemo žejni in pijemo, da dobi organizem nazaj zadostno količino vode, ne dobi pa s tem nazaj soli, ki jih je z znojenjem izgubil. Znano vam je, da sol zadržuje vodo v telesu. Ker se radi pomanjkanja soli na novo voda več ne zadrži v telesu, voda z znojenjem še hitreje izpareva. Zato je priporočljivo' ugasiti žejo z osoljeno tekočino.
Dr. Fran Novak
★ ★ ★
Vzg&fai pometi froceUe^a
I*
■s&i, S ** * * 'vL' ,, , 'f 3, , 4*
J
S Partizanskih smučarskih tekem v Cerknem.
zavezniška padala
Temne lise v ozadju so
Da gore vzgajajo odlične značaje, o teni danes malo kdo še dvomi, j Toda gorovja so do novejšega časa I bila dostopna navadnim ljudem le j v prekratki poletni dobi, v treh ! letnih časih pa je človek hrepeneče ' zrl iz meglenih in pustih dolin na globoko zasnežene gore. Ko so govedo odgnali s planin, je v še nedavno minuli dobi moral tildi planinec z gora, in nazaj v planinski vaj se je mogel vrniti šele v novem poletju Na ljudi, ki so pozimi zavzeli Mont Blanc, Monte Roso in druge gorske velikane, so planinci in drugi ljudje zrli kakor na velike junake. To so tudi bili, kajti do vrhov so se resnično preborili preko strmin, pokritih z varljivim snegom, udirajoč se mnogokrat globoko vanj in v kratko trajajočem dnevu so morali v samotnem gorskem svetu premagati neprimerno mnogo več težav in naporov kakor poleti. Ko pa so se vrnili v doline, tudi z naših gora tam iz Julijskih Alj), Grintovcev in Karavank ter s krasnih jalanin na njihovih pobočjih, so vedeli pripovedovati o čudoviti krasoti zimskih gora. o velikem čaru zimske prirode in vabili so množice v sneženi planinski svet. Mnogi so se odzvali, — a za zimske gore velja, da je mnogo poklicanih, pa malo izvoljenih, kajti napori so na zimskih turah neprimerno večji, kakor na poletnih če sc ne poslužiš smuči ! Da, smučem se moramo zahvaliti, da so se množice odzvale klicu zimskih gornikov in da so bile gore odprte
tudi v najdalje trajajočem letnem času v planinah pozimi! Le tam Pod strmimi skalnatimi stenami jih mora odložiti, sicer pa je človeku na smučeh odprt planinski svet mnogo bolj kakor poleti, ko se mora z vsakim korakom boriti, niže doli z rastlinjem, više gori pa s skalovjem in obsežnimi melišči, preko katerih se ti pot tako neskončno vleče. Sneg pa pokrije v planinah na metre na debelo vso pokrajino, olajša pohod s smučmi oboroženim nogam navzgor, a navzdol te popelje v naglem smuku, ki se ti zdi čudovito krasen, počasnim nogam neznan polet in ne-
popisen užitek. Pri vsem tem pa je seveda; višek uživanja v tem, da si zopet v prekrasnem gorskem svetu, ki te, malo- človeško bitje — prešinja s svojo krasoto in mogočnostjo do dna duše in te vrača v meglene doline vsega prerojenega. Smučanje v planinah daje človeku, lnosebno mlademu, najidealnejšo priliko, da uporablja svoje moči in sposobnosti, da na plemenit in koristen ^ način zadovoljuje mnoge svoje čute, ki bi posebno zopet pri mlademu šli lahko na napačno pot. Smučanje po planinah je eno najboljših vzgojnih sredstev za neukrotljivo mladino in vzgojitelji hi se ga morali mnogo bolj posluževati. Kjer beseda ne zaleže, kjer palica ne dovrši svoje naloge, tam porabi še smučanje v planinah, izpostavi mladega človeka vplivu največje lepote, ki jo more nuditi zemlja, velikemu trudu, ki ga poplača z bogatimi darovi, z užitkom sijajnega smuka in pa z lepoto prirode.
Smučanje v gorah izziva na boj s težavami, včasih če si jih poželiš tudi z nevarnostmi. Toda to bojevanje s čisto, resno prirodo ti prinese veliko zadoščenje in ogromno korist. V tebi so gotovo skrite še nepoznane neodkrite sile. Ta borba zunaj v zimski prirodi pa jih obudi, oplodi. Pogum, prisotnost duha, energija ■— vse lastnosti, ki jih v vsakdanjem življenju tako nujno potrebujemo se razvijajo, rastejo in podarijo ti veselo samozavest, ki te krepi in vodi do novih dejanj ne samo v gorah, ampak tudi doli v dolinskem življenju. Ona sončna pobočja, one zasnežene strmine, ki si jih navzgor grede premagal ves znojen, in jih izkoristil na umeten način doli se smučajoč, vzgajajo značaj. In če si se povzpel na smučkah više gori, si se z njimi na nogah lotil težje dostopnih krajev, ki so sicer brez smuči nedostopna ali pa dovoljujejo pristop le najvztrajnejšemu planincu peš potem boš po takih turah prišel v dolino vzgojen, da ti bo v vsakem primeru v življenju lažje ostati preudaren, z malim zadovoljen, svest si svojega cilja, in lahko ti ho prenašati vse težave.
Kakor poleti, tako tudi pozimi gore ne nehajo smučarja poučevati in buditi v njem novih misli, širijo mu obzorje in spoznanje. Tudi zasnežena pobočja in gozdovi in skalovje ohranijo tisočere oblike, ki vse izzivajo k proučevanju. A posebno premnoge oblike, velike in male, ki jih je snežena odeja omilila, še mnogo bolj hude smisel za lepoto prirode in polnijo dušo s slikami in spomini.
čudovito vpliva smučanje v gorah tudi sicer na telo. Oglej si dobro smučarje, kako gotov je njihov korak, kako prožen je, kako odlična je drža njihovih teles. Čudovito mirna zimska priroda, njena resnost in lepota, vse to vpliva tudi na dušo v zdravstvenem oziru. Smučarjevi živci so mirni in kdor je prebil dneve in tedne v zasneženih planinah, se vrača ozdravljen v mestno življenje.
Sneg je zapadel po naših gorah. Upajmo, da ne bo' dolgo, ko ga bomo v zadostni množini dobili tudi tu doli. Toda ne čakaj. Iz shrambe vzemi smuči, če jih še imaš, in od-potuj v zimske gore!
PO SVETU
SVETOVNI BOKSAŠKI PRVAKI
Ameriški strokovni list »The Ring« jc objavil 10 najboljših svetovnih profesionalnih boksaeev. Prinašamo samo svetovne prvake.
Mušja skupina: Jakie Paterson. Peresna skupina: Wilie Pep.
Lahka skupina: svetovni prvak mesto prazno, a na prvem mestu Bob Montgomery.
Polsrednja skupina: Fr. Cochrane.
'Srednja skupina: Tony Zale.
Poltežka skupina: Gus Lesuevich.
Težka skupina: Joe Luis.
Silili
Nastop mladink na prvi telesno vzgojni prireditvi v osvob jjcni Idriji
Ljudi je o boirbii s prirodo
V. Solo v Je V:
LOV V TAJGI
Tunguz Ujulgu je bil pripravljen na pot. Oblečen od glave do pet v belo lovsko obleko iz kože severnega jelena, s staro puško na kresilo na hrbtu in z nožem za pasom. Bilo je spomladi, v času, ko se začenja lov na severne jelene. Ujulgu se je bil pravkar namenil v tajgo. Mora! je najprej pregledati pasti, ki jih je bil pozimi nastavil za drobnejše živali. Zato je bil oblečen v belo in ne v sivo; bela obleka se na snežni planoti ne opazi zlahka, pa se je tako lažje priplaziti k pastem.
Ujulgu je stresel pepel iz pipe, nato pa jo je obesil za pas in je dal še poslednja navodila ženi, miadi Tun-guzinji s črnimi očmi in lepimi lici.
»Pojdite po isti poti kakor lani« — je naročil Ujulgu. — »Prvo noč se utaborite tam. kjer smo v jeseni ujeli dva jelena. Ali se spominjaš?«
Tunguzinja je pritrjevalno pokimala.
»Potem zavijte čez reko in vstopite na hrib, od tam pa v dolino na desno. Ondi je izvir rečice Čopko. Krenite vzdolž ob nji in pridete k njenemu desnemu rokavu. Zdaj zavijte proti toku in bredite na drugo obalo k Starčevi reki. Ondi me počakajte... Ali boš našla?«
»Seveda bom našla, zakaj pa ne?« - je r e klal žena malce užaljeno. »Bila bi slaba Tunguzinja, če se ne bi bila spoznala na talko preprosti poti!«
Lovec je mislil, da je izpolnil vse dolžnosti in da čahko odide. Ročno je odprl duri in je stopil na dvorišče.
V lica mu je puhnil mrzel jutranji zrak. Vdihaval ga je s polnimi prsi. Previdno si pripevši smuči, je vzel v roko dolgo palico, vrgel na hrbet cufo s čajem, kuhalnikom in z zalogo suhega mesa. pa se je bodro podal na pomladni lov.
Ni se mu nič preveč mudilo; samo zdaj pa zdaj, se je bil malce sklonil na to ali ono stran, da so smuči hitreje drsele. Debela plast snega je voijno držala. Bilo je v amilu. Pozimi tako trdi sneg se je nekoliko omehčal, vendar pa je še dobro nosil smuči. Sicer ni šlo brez vsakršnih ovir, ali kateri Tunguz se ne bi veselil časa, ko se začenja zemlja prebujati? Človek si že kako pomore, ali preganjana žival skače z velikimi skoki in se udira globoko v sneg; včasi zagazi do hrbta. Tu jo lovec brez truda ubije.
Gre Ujulgu po veliki ravnici. Davno mu je že izginilo izpred oči njegovo bivališče; bolj in bolj se mu odmika. Ujulgu je srečen. Ni mu treba živeti v pomanjkanju: res pa je, da bodo doma kmalu snedli poslednje zaloge jelenovega mesa in da se njegovi že dolgo niso do sitega najedli. Vendar je letos še daleč do lakote. Pred nekaj leti je njegova rodbina hudo stradala, čenrav ne tako, da bi bila morala jesti jermene, kakor nekateri njegovi sosedje. Ali trda je predla tudi njim. Letos ni teh skrbi. In sploh —• če bi tudi bile, kdo bi si jih preveč jemal k srcu? Ako bi mu pričele prihajati, bi jih bil z znano tunguško lahkomiselnostjo z lahkoto pregnal.
Že je Ujulgu v tajgi, v njenem prozornem kraljestvu. Stara rodnica še leži pod zimsko odejo, leži. vendar pa že diha pod snežnimi pernicami. Povsod naokoli — na zajetnih vejah macesnov, na zelenih iglicah jelk, na tenkih severnih brezah, na vsakem pritlikavem grmiču se je primrznil sneg in' je dobil raznovrstne, tu in tam kaj čudne oblike- Zdi se ti, da si v pravljici. Tiho je v gozdu. Molči tajga, kakor da bi bila
začarana ali, zatopljena v tiho premišljevanje. Toda njen sen je čuječ; vsak zvok sliši, vsak šum, ki preseka mrtvo tišino. Odtrga se veja suhega drevesa in pade na tla, premakne se pod težo snega kamen in se skotali po gozdu, zalaja v globini gozda polarna lisica — na vse odgovarja iz sna prebujena tajga. Odmev se • razlega po vsem gozdu in leti, neute-goma leti, dokler nekje daleč ne umolkne. In tedaj tajga znova zaspi.
Prijetno je Ujulgu v domačem kraju. Nemara je sto kilometrov naokoli sam s svojo rodbino, edini v tem molčečem gozdu. In ne zdi se mu napak; nič ga ni strah. V tem taj-ginem morju je kakor doma. Pozna ga do poslednjega kotička in' grmička. Vešče se drsa med macesni, dobro se izogiblje jezer in rečnih korit; zdaj zaide na široko jaso in zdaj se spusti v gozd. V glavi mu roje razne misli. Spominja se prejšnjih lovov in raznih prigod. Vidi pred seboj ruske trgovce, ki prihajajo kupčevat. Spominja se. da jc bil takrat majhen deček, ko je bil že osirotel. Tuji ljudje so ga sprejeli k sebi in ga vzgajali kot svojega. Zrasel je čil fant; pogumno se je lotil orožja in se uril v lovu. Sedaj ima gospodarstvo, ženo in dvoje otrok.
Vse to vidi kakor živo pred seboj. Ujulgova glava dela prav tako naglo kot noge. V glavi se mu podi misel za mislijo, vzlic temu ga premišljevanje ne oddalji niti za minuto od bele snežne ravni. Oči bistro iščejo sledov severnega jelena. Razločuje mnogo drugih sledov živalskih prebivalcev tajgana. V tej pestri zmesi ne prezre niti enega znaka. Snežna ravan je Ujulgova knjiga, ki v nji pozna vsako črko, vsako besedo. Iz nje izve, kaj se dogaja v tajgi, prepozna vsako žival, čita o njenih navadah. Občutljivi sluh razloči vsak najmanjši šum sredi grobnega molka gozdne tišine.
Tako teče Ujulgu. Nima več daleč do lovišča. In misli se nehote osredotočijo okoli tridesetih pasti. Kaj neki mu je pripravila tajga pod pastmi'. Ali mu bo usoda poslala dve sivi lisici kakor lansko leto, ali nemara modrega lisjaka kakor predlani? Ujulgu se dobro spominja, da so mu dali zanje dobršno mero čaja in sladkorja ter več funtov tobaka.
Še deset kilometrov po reki, potlej zopet v gozd in še dva ali tri kilometre na veliko ledino. Tam stoje po vrsti njegove pasti... Glej, že je v gozdu, že je pred njim dolga ledina...	>	>
»Ko me le ne bi nihče srečal!« premišljuje Ujulgu strahoma. Šega veleva, da je treba dati človeku, ki ga lovec prvega sreča, prvi lovski plen. Pred tremi leti — tega ne bo nikdar pozabil — je zalotil pri pasteh nekega lovca ... Kaj je hotel? Moral mu je dati celo sivo lisico, naj mu je bilo sicer še tako žal, ah, kako žal.. .
V daljavi, na obzorju širokega prostora ob gozdu se riše temen predmet. To je prva past. Ujulgu jasno vidi dve tenki steni, zloženi iz drobnih šib in med njimi dvoje brun, rahlo podprtih ob strani. Živo utriplje lovčevo srce. Pohiti in že vidi, da je past prazna; bruna stoje tako, kakor jih je bil postavil. Togotno se podviza k drugi pasti. Glej, tudi ta je prazna, ali tam v daljavi je tretja, še in še dalje — o saj je veliko pasti! V eni bo vendar kaj. Bruno je padlo. Ko bi bila vsaj navadna lisica! In če je srebrna ali siva?	Dalje prih.
CDKA v Zagrebu — tekmi je prisostvovalo 16.000 gledelcev
Pred občnimi zbori podružnic PDS
Fizkulturna zveza Slovenije je potrdila pravila naše planinske organizacije, ki se je po teh novih pravilih preimenovala v Planinsko društvo Slovenije. S potrditvijo teh pravil je zaključena reorganizacija planinstva v Sloveniji in prehajamo k delu in razmahu na osnovi novih pravil, v množičnost in v poglobitev planinstva. Nad petdesetletno delo 'SPD prehaja v novo dobo. Med domovinsko vojno je društvo izgubilo nad dve tretjini svojih postojank, okupator jih je požgal, inventar se je porazgubil in po osvoboditvi so podružnice ostale praznih rok pred skoraj nezmogljivimi nalogami. Ker društvo ni imelo zadostnih dohodkov, ni moglo pristopiti k jjelu za obnovo, ki bi terjalo stotisoče že za prvo silo, kajti celotna škoda je bila ocenjena nad 35 milijonov predvojne vrednosti. Vendar je uspelo brez javne podpore vzpostaviti nekaj postojank, da so skromno služile planincem in nekatere bodo tudi v zimski dobi oskrbovane. Toda planinska organizacija stoji še pred ogromnimi nalogami obnove, ki bodo opravljene jedva v desetih letih, stoji pa tudi pred nič manj važnimi nalogami, ki bi jih mogli imenovati reorganizacijske, za preusmeritev planinstva iz individualne pobude v množičen razmah k sodelovanju najširših ljudskih plasti. V pretekli, dobi je bilo planinstvo omejeno ne samo na meščanstvo, posebno je usmerjal delovanje tako zvani srednji sloj, med delavstvom pa ni našlo tal, .še manj med kmeti, ki v svojem vodnem in neposrednem stiku s prirodo niso občutili potrebe po planinstvu kakor sta jo delavec in meščan. Socialne razmere pa delavstvu niso dopuščale planinstva v onem potrebnem obsegu in delavstvo v razvoju planinstva in njega organizaciji skoraj ni sodelovalo.
Pritegnitev množičnih organizacij bo odpravila ta nedostatek, planinstvo mora enako, kot splošna telesna vzgoja postati dobrina najširših množic, ki morajo v planinstvu tudi soodločati. Seveda se v prehodni dobi, v 'obnovi in vzpostavitvi planinske organizacije, ko še ni novega kadra, ne bo mogoče odreči vsem prekaljenim planinskim delavcem, ki so sodelovali tudi v osvobodilnem boju in ki bi se želeli po dolgoletnem delovanju umakniti. Treba bo združiti vse pozitivne sile, da se izmotamo iz začetnih težkoč, in vodstvo planinske organizacije mora biti resničen odraz vsestranosti in sodelovanja vseh ljudskih plasti in ne le zgolj delovne inteligence. Predvsem bodo izkušeni planinski delavci potrebni v strokovnih odsekih. Odbori vseh podružnic novega iSPD pa morajo biti tolmači teženj včlanjenega delavstva, mladine in delavske inteligence.
OSKRBOVANE PLANINSKE POSTOJANKE
Vso zimo bodo redno oskrbovane sledeče planinske postojanke: Dom v Kamniški Bistrici, ki je važno izhodišče za visokogorske ture in so v bližini tudi ugodna smučišča, posebno za začetnike. Dom v Kamniški Bistrici med okupacijo skoraj ni bil prizadet, okupatorji so sicer odnesli dokaj inventarja, v glavnem pa je vse ostalo, da je ob osvoboditvi znova lahko nudil streho planincem. Tudi pozimi bo redno oskrbovan, kdor želi prebiti nekaj dni v osrčju gora. bo našel v tem domu udobno zavetje. Prav tako bo redno oskrbovan Dom na Krvavcu, ki je že pripravljen na sprejem gostov, smučarjev in planincev. Zdaj, ko je večina smučarskih postojank uničena, je ta dom tem bolj pomemben. Krvavec ima prostrana, ugodna smučišča, redna avtobusna zveza pa skrbi za stik z Ljubljano in Kranjem. Erjavčeva koča na Vršiču je tudi pripravljena, neugodne so le pomanjkljive železniške zveze, toda za večdnevni oddih je ta postojanka, kjer so vedno ugodne snežne razmere, zelo ugodna. Seveda pa se morajo obiskovalci odreči nekdanjemu udobju, kakor so ga bili vajeni v planinskih postojankah, ležišča so skromna in odeje je treba vzeti s seboj. Vendar pa je poskrbljeno, da bodo prostori kurjeni in da bodo na razpolago tudi okrepčila.
OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE PODRUŽNICE PDS
Ljubljanska podružnica PDS je sklicala svoj občni zbor, ki bo v petek, dne 21. decembra ■ ob 19.30 v dvorani kina Matice. Planinci, naj se ga zanesljivo udeležijo v čim večjem številu. Na občnem zboru bo izvoljena nova uprava in očrtane bodo smernice za bodoče delo. v katerem morajo sodelovati vsi planinci brez izjeme, da bo planinstvo zajelo vse ljudstvo. Obnova planinstva je mogoča le s takim širokim sodelovanjem in vsak planinec je dolžan, da doda svoj delež za skupnost.
6LAS Z GORA


Silo plazov kaže, da je samo zračni pritisk takega plazu 1.1888, v Halltalu segel 100 m visoko na nasprotno stran doline ter tam odnesel del cerkve in vso gostilno; v Muraunu v Švici pa je vrgel granitno korito do vasi Brulf - ‘A ure hoda daleč. Sicer pa vidiš na vsaki gozdni meji razdejanja plazov in silna drevesa so prelomljena kakor vžigalice.
Koliko časa traja nevarnost suhih plazov? Na južnih pobočjih, če sije po padavini sonce, le nekaj dni, ker kar ne zdrsne v dolino, to primrzne pod vplivom sonca in mraza na podlago. Hud, trajen mraz podaljša nevarnost za dolgo časa, ker ostane pršič suh in ne-prilepljen na podlago. Ravno tako traja nevarnost dalj časa na severnih od sonca neobsijanih pobočjih.
Posebej je opozoriti še na dva pojava: veter prenaša suhi sneg, pršič, z vetrovne strani čez grebene v zavetja, kjer je tišina. Tak nahrani sneg je na strminah zelo nevaren. Treba je le, da mu streš in zlomiš najspodnejšo točko, kjer počiva teža in s teboj vred, Ko zgrmelo vse skupaj v prepad.
Nevarnejši pa je drugi zapeljivejši pojav: Veter je tak nanešeni sneg stisnil, da je trd in kložast in vabi na svojo površino. Toda le rahlo leži na podlagi. Zelo rad se sesuje in v ploščah, kložah izgine v globino kot opasen plaz.
Južni sneg, ki spomladi rad zapade na stara, trda, snežena pobočja, tudi prav rad zdrsi v globino. Po gladkih strminah ne izbira preveč poti, a najrajši se drži žlebov, ki se pričenjajo na pobočjih in segajo globoko doli v gozdove. Če imajo prosto pot, se vale precej daleč tudi po položnem svetu m segajo tudi na nasprotni breg.
Pomladanski plazovi iz starega snega so navadno manj nevarni, četudi je njihova moč silovita. To-
da imajo navadno svoja stalna pota, Te plazove povzroča navadno snežnica, ki od vrha pronica do tal, razje ledeno vez med snegom in podlago. Ob južnem vetru so naj-pogostejši in grme tudi ponoči, če je fen, znameniti topli južnak, zadosti močan.
H koncu še nekaj navodil:
1. Prvi sneg na razrita pobočja, če ni predebel, ni nevaren. S travnatih strmin pa zdrsi tudi prvi sneg.
‘2. Moker sneg kmalu primrzne na spodnjo podlago in pobočja in se v nekaj dneh umiri.
3.	Po novozapadlem snegu nastopajoče toplo vreme povzroča mnogo težkih, mokrih plazov, ki pa tudi po nekaj dneh zdrse v dolino.
4.	Suhi pršič pa je najdolgotrajnejša in najpogubonosnejša nevarnost. Največja nezaupljivost napivam strminam je na mestu in prav je, da smučar že poleti spozna terene, kjer se namerava pozimi smučati.
5 Čim več snega zapade, tembolj gotovo bodo grmeli plazovi in tem silnejši bodo.
6. Čimbolj gladka je podlaga, na. katero jc zapadel sneg, tembolj je verjetno, da bo sneg pri manjši obtežitvi zdrsnil. Vprašaj domačine, posebno lovce, na kaj je sneg zapadel.
7	Na opasnejših strminah, posebno v senci, naj po zapadlem pršiču mine vsaj (j do 8 dni do ture. S cepinom se prepričaj, s kakšnim snegom Imaš opraviti. Upoštevaj nasvete domačinov, lovcev in vodnikov.
8	Dol s smučmi, če je nevarno, da se utrga plaz. Smuči so pogubne za vsakogar, ki pride v plaz, ker jih snežene kepe obteže in potegnejo smučarja v globino, Smuči te uničijo. Brez njih se nekako plavaje in jezdeč v plazu morda rešiš. Morda te plaz ne rani do smrti.
Naročajte športno in telovadno orodje pri zadrugi
Z. Z O. J.
ZGOŠE, p. BEGUNJE na Gorenjskem
OBJAVE
Fizkulturni odbor Slovenije sporoča vsem društvom, da bodo te dni dotiskane članske izkaznice in pn-glasnice. Društva naj j:h naroče na naslov: Fizkulturni odbor 'Slovenije, Ljubljana, Tabor, Telovadni dom. Obenem z naročilom, naj pošljejo odgovarjajočo vsoto denarja, lzkaz--n:ce so po 3,— din, prigiasnice pa po 1,— din.
OBJAVA SODNIŠKEGA ZBORA FOS-e
Po glavni skupščini FOJ-e, ki bo te dni v Beogradu in kjer bodo sprejeti tudi dokončni pravilniki za telesno vzgojne sodnike, bo končno vendarle treba pristopiti k ureditvi sodništva tudi pri nas.
Da pa bo mogoče pričeti z organizacijskim delom in s pripravami za bližajočo se sezono, prosimo, vse sodnike, ki so sodelovali v kateri koli panogi telesne vzgoje in opravili tudi strokovni izpit, da se prijavijo do dne 31. decembra t. 1. na naslov FOS-e, sodniški zbor.
V prijavi naj navedejo vse osebne in rojstne podatke, panogo, v kateri so se udejstvovali, kdaj in kje so opravili izpit in sedanje bivališče. Prijave naj, pošljejo tudi tisti, ki so svoj čas slične prijave že poslali.
Okrožne odbore pa prosimo, da do dne 31. XII. t. 1. zberejo in posije jo na FOS-e prijave za sodirške pripravnike, ki bi. želeli opraviti strokov, izpit za katero koli panogo-Prijave naj vsebujejo osebne in rojstne podatke, bivališče in panogo, v kateri se želijo udejstvovati.
Brž ko bodo zbrane vse prijave, bo FOS-e organiziral strokovne tečaje in razpisal izpite po panogah.
Sodniški zbor FOS-e.
VSEM TELESNO VZGOJNIM DRUŠTVOM!
FOS naroča vsem telesno vzgojnim društvom, da napravijo seznam vsega orodja, ki ga potrebujejo. Seznam nam je potreben, da bo naša
zadruga »Elan« za izdelavo športnega orodja imela natančen pregled in si lahko napravila delovni načrt.
Društva, ki ne bodo do 31. t. m. poslala teh seznamov, ne bodo prišla v poštev, ker se bo smatralo, da orodja ne potrebujejo.
*
Društvom, ki poprašujejo FOS za društvene prijavnice in izkaznice, sporočamo, da bodo te v najkrajšem času dotiskane.
Cena prijavnice je 1 din, cena izkaznice pa 3 din, skupaj torej 4 din za vsakega člana društva. Društva naj poberejo od vsakega posameznega člana omenjeno vsoto 4 din in naj pošljejo znesek za vse člane društva po položnici v gotovini na pisarno FOS-a, Ljubljana-Tabor. Nalo jim bo poslano z ozirom na priloženi seznam članstva in gotovine pripadajoče število izkaznic in prijavnic.
Opozarjamo vsa društva, da si omenjene prijavnice in izkaznice naroče za vse člane in brez odlašanja, ker bo na osnovi izkaznice in prijavnice urejeno vprašanje verificiranja (pravice nastopanja na tekmah itd.) kot tudi zavarovanja za primer nezgode vsakega posameznika.
DRUŠTVENE VESTI
OBČNI ZBOR FIZKULTURNEGA ODBORA JUGOSLAVIJE
V Beogradu se je začel v četrtek 14. t. m. občni zbor Fizkulturnega odbora Jugoslavije, na katerem bodo odločali o bodočem telesno vzgojnem delu v FLRJ. Na občnem zboru sodelujejo delegati iz vseh Ljudskih republik Jugoslavije. Za Fizkulturni odbor Slovenije so v sredo odpotoval: iz Ljubljane v Beograd tovariši: Stanko Trček, Bojc Pavle. Jug Karel (za celjsko okrožje), Šturm Jože, Finžgar Rudi, Cestnik Pero, Gašperšič Stane in Rus Vojan. Za novomeško okrožje je bil določen Zemljan Jože, za mariborsko pa Primc Vekositav. Občni zbor bo trajal do nedelje 16. t- m.
POSLUŠAJTE vsak ponedeljek ob 18'30 oddajo ljubljanskega radia o telesni vzgoji!
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. — Glavni urednik Boris Režek