Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXVI., št. 215
Ljubljana, četrtek 21* septembra I033
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, urrsemši nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 Trst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa mosemstvo Din 36.—. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN TJPRAVNI8TVO LJUBLJANA, KnaUJeva olftca st, 6 Telefon št. 3122, 3113, 3U4. 3136 tal 3116
POŽIG RAJHSTAGA PRED SODIŠČEM
Danes se je pričel v Leipzigu najsenzacijonalnejši proces zadnje dobe — Obširni ukrepi nemških oblasti, da bi se ne izvedela neprijetna resnica
Leipz'" 21. septembra. Pred senatom četnega okrožnega sodišča se je pričel danes proces proti požigalcem nemškega državnega zbora. Vse kaže, da bo to
na.isenzactonalnejši proces povojne dobe,
ne samo zaradi tega, ker gre za požig parlamenta, marveč mnogo bolj zaradi tega, ker prevladuje v inozemstvu splošno prepričanje, da so obtoženci nedolžni in da je bil proces vprizorjen samo zaradi tega. da se prikrijejo pravi požigalci.
Razumljivo je, da vlada za proces ogromno zanimanje.
V Leipzig je že včeraj prispelo nad 100 inozemskih novinarjev iz vseh delov sveta. Celo večji japonski listi so poslali v Leipzig svoje posebne poročevalce. Pa tudi tehnične priprave za ta proces dokazujejo, koliko važnost mu pripisujejo. V palači Vrhovnega sodišča je urejen poseben poštni urad in telefonska centrala, da bi se mogli posli hitreje obavljati. Novinarji, ki bodo pripuščen k razpravi, bodo mogli direktno iz sodne palače dobiti telefonsko zvezo s svojimi redakcijami in jim dajati poročila. Toda k razpravi bodo pripuščen- samo zanesljivi novinarji,
to je oni. ki pišejo prijazno o hilter-jevskem režimu. Vsi, ki bodo pripu-ščeni k razpravi, pa se morajo razen
tega podvreči še najstrožji kontroli m telesni preiskavi pred vnodom v sodno palačo. Vstopnice so bile izdane le v zelo omejenem obsegu in to le za posamezne dni, nekaterim pa celo le za nekoliko ur. Vsako
fotografiranje je prepovedano. Le štirim fotografom je ministrstvo za propagando izdalo dovoljenje, da smejo fotografirati proces, toda snimke morajo pred objavo predložiti še posebni cenzuri v propagandnem ministrstvu.
Poleg novinarjev se je zbralo v Leipzigu tudi večje število inozemskih odvetnikov in juristov, med njimi mnogi svetovnega slovesa. Toda niti enemu sodišče ni dovolilo, da bi prevzel zagovorništvo. Vsem obtožencem so postavljeni
uradni zagovorniki. Obtoženci so morali celo podpisati pismene izjave, da ne zahtevajo zasebnih zagovornikov.
Proces bodo oddajali tudi po radiju, toda ne direktno, marveč indirektno. V dvorani bodo potek procesa sprejemali na gramofonske plošče. Samo to, kar bo za narodnosocialistični režim od propagandne koristi, bodo nato
z gramofonskih plošč oddajali po radiju,
drugo pa bo seveda ostalo med štirimi stenami sodne dvorane, ker tudi
listi ne bodo smeli objaviti ničesar, kar bi ne bilo v skladu z interesi režima. Urejena je tudi posebna kontrola za inozemska telefonska in brzojavna poročila.
Za proces sta postavljena tudi dva tolmača in sicer eden holandski in eden bolgarski.
Vse mesto je v znaku tega procesa. Vsi hoteli so prenapolnjeni, po mestu pa patrulirajo močni oddelki policije in hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Vsakdo, ki je le količkaj sumljiv, mora kratko malo v zapor. Po vsej priliki bo
trajal proces več tednov. Obtožnica sama obsega 38 zvezkov in bo čitanje trajalo dva dni. Na proces je pozvanih 120 prič, toda zagovorniki so predlagali še nadaljnjih 100 razbremenilnih prič.
Obtoženi so:
Maurius van der Liibe. zidarski delavec;
Ernest T o r g 1 e r, bivši komunistični poslanec;
Georgij D i mi t rov, bolgarski književnik;
Vasilije T a n e v, mizarski pomočnik;
Blagoje Popov, student.
Prvi obtoženec je holandski državljan, eden je Nemec, ostali trije pa Bolgari.
Francosko - poljski
razgovori v Parizu
so znova potrdili ln še poglobili obstoječe prijateljske in zavezniške odnošaje med obema državama
P^riz, 21. septembra. AA. Ha vas poroda: Po sestanku & Paul Boncour jem je poljski zunanji minister Beck imel eno-urni sestanek s predsednikom francoske vlade DaLadierjem. Nato je prisostvoval velikemu banketu, ki je bil prirejen v zunanjem ministrstvu njemu na čast.
Splošno naglasa jo, da so bili razgovori poljskega zunanjega ministra s francoskimi državniki skrajno prisrčni. Z obeh strani so poudarjali, da hočejo še poglobiti dosedanje stike med obema država ma. Prav tako bodo poljski in ».francoski delegati nastopala na predstojećih mednarodnih sestankih v popolnem medsebojnem soglasju, a tudi sicer imajo vodilni možje obeh držav enake nazore, zlasti o reorganizaciji podunavskega gospodarstva. Zato je včerajšnji sestanek tudi za ureditev tega vprašanja velikega pomena. Prav tako »i je treba čestitati, da Poljaka in Francija soglašata glede miroljubne politike, ki se je vodila zadnje mesece v Vzhodni Evropi in ki je dovedla do podpisa ne-napadaVnhh paktov m do sprejema Litvino-▼ega protokola o definiciji napadalca, ki je tako sorodna francoskemu pojmovanju. Po drugi strani so francosko-poljski posveti v zvezd z razgovori, ki se pravkar vodijo z Anglijo, Italijo ki Ameriko. Ti razgovori so bili do zda j zelo uspešni. Razgovori s Poljaki pa so tudi v zvezi s pogaja n n. ki so j«h francoski državniki ime-
li z bolgarskim kraljem in s Kanyo. Da-ladier in Paul Boncour hočeta te razgovore nadaljevati v kratkem v Ženevi tudi z zastopniki Male antante.
Listi opozarjajo na prijateljsko prisrčnost včerajšnjih razgovorov. »Le Journal« poudarja, da bo Beckovo bivanje v Franciji imelo najsrečnejše posledice za na-daljne odnošaje med Francijo in Poljsko, ki so bili že dozdaj tesni in iskreni. Posledice se bodo pokazale tudi v izboljšanju mednarodnega položaja v Evropi. V vseh vprašanjih je vladalo popolno soglasje. Paul Boncour je zlasti z zadovoljstvom poudaril, kako se Francija raduje velikih poljskih zaslug za pomiritev evropskega vzhoda. Ministra sta govorila tudi o razorožitvi. Paul Boncour je pojasnil Becku francosko stališče in ga obvestil o sedanjih pogajanjih z Ameriko. Anglijo in Italijo. Tudi v tem vprašanju sta popolnoma »oglašala.
Po drugi strani je francoski poslanik v Londonu tekom noči poslal v Pariz dolgo poročilo o sklepih angleške vlade, ki je imela včeraj popoldne važno sejo. Prvi vtisi so zelo ugodni. Sporazum je mogoč in zelo verjeten.
Pariz, 21. septembra. AA. Poljski zunanji minister Beck odpotuje nocoj v Ženevo, kjer se bo ponovno sestal s francoskim zunanjim m;n;~ + -*« - "aulom Boncourjem.
Konec nemških dežel
Z upravno reformo bodo ukinjene vse dosedanje nemške dežele, zedinjena Nemčija pa razdeljena na 37
provinc
Berlin, 20. septembra. AA. Bavarski prosvetni minister je hnel govor, v katerem je med drugim poudaril da poide politična in upravna reforma Nemčije, kakor si jo je zasnoval Hft-ler, tako daleč, da' se bodo posamezne nemške   dežele   popolnoma ukinile.
Tudi Turčija zahteva povečanje svoje armade
Pariz, 21. septembra s. Po vesti, kt ji je objavil »Matin*, namerava turška delegacija pri Društvu narodov predlagati, da sme Turčija zvišati svojo vojsko po vzgledu Avstrije. V podporo svojega predloga bodo turški delegati opozarjali na fo, da sedanja vojska ne zadošča več za borbo proti
Fiibrerieva volja, Je nadaljeval mmi-ster, je, da ne sme biti v bodoče t Nemčiji ne deželnih ne plemenskih meja. Politična struktura zedinjene Nemčije bo temeljila na 37 provincah, katerih glavna mesta bodo imela tisti pomen, kakor ga Imajo danes sedeži vlad.
komunizmu, ki beleži v Turčiji velik napredek.
Letalska nesreča v Inomostu
Inomost. 21. septembra, ć. Na tukajšnjem letaliSču se je včeraj ponesrečilo potniško letalo *A fl«. Pri pristajanju je iz neznanega vzroka treščilo na zemljo ter se popolnoma razbilo. K sreči v letalu ni bilo potnikov. Pilot je bil lažje, njegov spremljevalec pa hudo ranjen.
Zahvala Poljakov
Ljubljana, 21. septembra. AA. Gospod ban dravske banovine dr. Drago Maru-šič je prejel tole brzojavko:
Izvolite, g. ban. sprejeti Izraze nase globoke in Iskrene hvaležnosti za prisrčni sprejem, ki nam je bil na viden način prirejen pri prihodu v belo Ljubljano, kakor
po vsej vasi lepi banovini. _ V imenu
poljske delegacije: Makovskl.
Ljubljana, 21. septembra. AA. Podpredsednik senata g. dr. Novak Je prejel tole brzojavko:
Ko zapuščamo vašo drago In prijateljsko zemljo, čutim prijetno dolžnost, da vam pošljem, dragi tovariš, našo najiskre-nejšo zahvalo za vse. kar ste storili za tako veličasten sprejem poljske parlamentarne delegacije v beli Ljubljani In v drugih vaših divnih krajih. Bogutkl.
Dar Poljakov za ljubljanske revne otroke
Ljubljana, 21. septembra. AA. Podpredsednik poljskega senata g. Bogutski je izroči! podpredsedniku našega senata g. dr. Novaku 4000 Din za revne ljubljanske otroke v roke g. župana.
Odhod zunanjega ministra v Sina jo
Beograd, 21. septembra. Z večernim br-zovlakom odpotuje zunanji minister g. Boško Jevtić s svojim ožjim spremstvom v Sinaj o na konferenco zunanjih ministrov Male antante. Konferenca bo trajala samo en dan, in sicer 23. t. m., nakar se bo minister Jevtić fckoj vrnil v Beograd in nadaljeval še istega dne potovanje v 2enevo na zasedanje Društva narodov. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal minister g. dr. Kramer. Drevi odpotuje tudi naš pariški poslanik dr. Spalajković nazaj v Pariz. V Beogradu se je mudil nekaj dni po službenih opravkih.
Praga, 21. septembra. AA. CTK poroča: Zunanji minister dr. Beneš je snoči odpo-tovl v Topole i janko. kjer se nahaja predsednik republike Masarvk na oddihu. Odtod bo dr. Beneš odpotoval v Si na jo.
Hhnna Društva narodov
Ženeva, 21. septembra, č. O priliki maše pred otvoritvijo plenarnega zasedanja Društva narodov, se bo prvič izvajala himna Društva narodov, ki jo je »komponira! dunajski skladatelj Alwin.
LJUBLANSKA BORZA.
Devize:   Amsterdam 2307.63_2315.99,
Berlin 1363.47_1374.27,    Bruselj 798.02 do
801.96,    Curih    1108.36_1113.85, London
177.30_178.90,   Newyork 3674.94—3703.20. Pariz 223.82_224.94, Praga 169.56—170.42, Trst  300.24—302.64   (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80. INOZEMSKE BORZE.
C url h: Pariz 20.1950, London 16.03, Newyork 334, Bruselj 72, Milan 27.13, Madrid 43.10, Amsterdam 208.20, Berlin 123.20, Dunaj 57.25, Praga 15.30. Varšava 57.70, Bukarešta 3.08.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg fit. 8. — NOVO MESTO, Ltfubijanaka telefon UL 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it- 66, uprave: Kocenova ulica 2. telefon ftt. 190 — JESENICE. Ob kolodvora M* Raeoa pri postnem čekovnem zavodu t Ljubljani ftt. 10.351.
Dollfussov prevrat v Avstriji
V popolni tajnosti je ponoči sestavil „vlado osebnosti44 z ojačenim vplivom Heimvvehra in monarhistov
Dunaj, 21. septembra. Kljub temu, da se je že par dni govorilo o izpremembah v avstrijski vladi, je kancelar Dollfuss v pretekli noči docela nepričakovano izvedel reformo in sestavil neke vrste diktaturo, ki jo naziva vlado osebnosti. Iz vlade so izpadli Landbundovci, pojača! pa se je vpliv Heimvvehra in monarhistov, iz česar sledi, da se je dr. Dollfuss odloČil za uvedbo fašističnega režima. Nova vlada je sestavljena takole:
Zvezni kancelar, zunanje ministrstvo, kmetijsko ministrstvo in vso izvršno oblast, to je vojsko, policijo in orožni-štvo: dr. Dollfuss.
Pod kancelar: major Fev.
Ministrstvo soc. politike: Schmitz.
ministrstvo pravde in prosvete: Schuschnigg,
trgovina in promet: StocMnger.
finance: dr. Buresch.
državni rajnik za narodno obrambo: generaloberst knez Schonburg-Harteu-stein,
državni tajnik za kmetijstvo: dr. Gleisner,
državni tajnik za javno varnost: državni svetnik Karwinsky,
državni tajnik v ministrstvu pravde: dr. Glas (svoječasno sodnik v Ptuju),
ministrstvo za delo: Neust&dter-StUT-mer,
minister po paragraf 78 ustave (notranje zadeve) : dr. Kbrber,
minister za ustavo m upravo: dr. Ender.
Sestava nove vlade je izzvala v vseh političnih krogih največje presenečenje zlasti de, ker je bila Izvršena tudi brez vednosti vodstva krščansko-sod jalne stranke.
Mesec dni zračne pošte
Zračni promet je prinesel veselje in korist tudi naitas
filatelistom
Ljubljana, 21. septembra.
Danes je mesec dni, kar se je na našem letališču prvič dvignil potniški avijon »Potez* in ponesel prvikrat potnike iz Ljubljane v Zagreb. Seboj je letalo imelo tudi posto, ki smo jo torej pred mesecem prvikrat poslali iz Ljubljane po vsem svetu po zraku.
Za otvoritev aerodroma in za prvi p let iz Ljubljane v Zagreb je ministrstvo prometa dovolilo tudi dva posebna žiga, ki je bila z njima žigosana vsaka poštna pošiljka. 2e prej smo imeli trdoglat dnevni poštni žig, ki je glavna ljubljanska pošta z njim oblitertrala vse znamke na vseh za zračni promet namenjenih pošiljkah, obenem je pa vse take pošiljke označevala in jih še označuje z listkom modre barve, ki je podoben listku, s kakršnimi so opremljena priporočilna pisma v vsej državi. Za zračno pošto yt po drugih krajih države na modrem listku napis »Par Avion«, edino na ljubljanskih listkih za letalsko pošto je pa tudi slovenski napis, in sicer zgoraj »Z avionom«, spodaj pa »Par Avion«. Tudi dnevni £ig je v Ljubljani na znamke pritisnjen z modro barvo, an drugih poštah je pa ta žig na-
tako lep in ker je t prvim avijonom v Zagreb odletelo le blizu 5000 pošijk, so pošiljke, opremljene z obema žigoma, dobile med filatelisti prav visoko ceno. Pri tem moramo omeniti, da imamo med filatelisti tudi take zbiralce, ki zbirajo samo zračno pošto.
vadno črn. Kakor vidimo na naši sliki, imamo tudi na našem žigu poleg francoskega še slovenski tekst »Z avionom«, v drugih banovinah je pa ta napis poleg francoskega še srbohrvatski »Avijonom« v latinici ali cirilici. Dnevni žig za letalsko pošto se od drugih žigov, ki so vsi okrogli, razlikuje le po tem, da Se trioglat in je na njem tudi že omenjeni slovenski napis. Ta žig js Ml v rabi, kot rečeno, že pred otvoritvijo našega aerodroma in je v rabi nudi Je sedaj. Ker filatelisti, ki zbirajo tudi žige, s posebno vnemo zbirajo zlasti žige letalske pošte, smo tudi v Ljubljani s tem žigom dobiti precej cenjeno redkost, ker je na naši pošti pač malo pošiljk za letalsko pošto.
Med največje redkosti pa spadata žiga, ki spominjata na otvoritev aerodroma in pa na prvi polet Ljubi jana-Zagreb. S tema dvema žigoma so opremljene poleg že omenjenega dnevnega žiga samo pošiljke, k! so bne poslane v Zagreb dne 21. avgusta s prvim aeroplanom in so bile z večino oddane v poštne nabiralnike na r~*odromu samem. Spominski žig nr otvo-
OTVORITEV AERODROMA VUUBUANI-2aVUL1933
ritev aerodroma, ki ga objavljmo, je v originalu Širok 4 cm, a veliki okrogli žig v spomin prvega poleta Ljubi jana-Zagreb ima v ori gine. hi 4Vi cm. Oba žiga je narisal naš znani strokovnjak v dekorativnih vprašanjih arhitekt inž. Serajnik. Žig je popolnoma omamen talen ter v resnici krasi vsako pismo, da tako lepega žiga zbiralci sploh ne poznajo na vsem svetu. Kakor vidimo, je na žigu črna silhueta ljubljanskega gradu aa belo silhueto nebotičnika, a nad tema simboloma stare in moderne Ljubljane, nad simboloma preteklosti m bodočnosti ponosno plava naš »Lojze«, plod našega mna in naših rok, ter kaže pota v booV>cno#t in k slavi, ki je označena z lovorjevim vencem. Ker je žig
Ala še večjo redkost je letalska pošta dala filatelistom med tem časom, namreč dopisnice in pisma, ki so letele dne 1. septembra s prvim letalom na Sušak ali pa še istega dne s prvim letalom, ki je priletelo s Sušaka v Ljubljano. Pošiljke is Ljubljane na Sušak so žigosane z dnevnim žigom 31. avgusta, ko so bile oddane m pa z avijonskim žigom Sušak z datumom 1. septembra, ko so zjutraj prispele na Sušak. Ljubljanski žig je moder, susaški pa črn, razen tega imajo pa vse pošiljke tudi ljubljanski listek z napisom »Z avionom«. Na prvi polet s Sušaka v Ljubljano pa spominja na znamkah črni snsa-ski žig z datumom 1. septembra, modri listek z napisom »Par avion« in pa modni ljubljanski žig z datumom 1. IX Tako pošiljk prvega poleta iz Ljubljane na Sušak, kakor tudi pošiljk s Sušaka v Ljubljano ni več kakor po 30 do 3S komadov in so zato 74»  zbiralce žigov največja rrrtkoet.
Vrhnika počastila septemberske žrtve
Sinoć! so nacionalna društva na Vrhniki pod vodstvom Sokola in Narodne odbrane priredila v šolski telovadnici lepo spominsko svečanost v počastitev septembrskih žrtev. V telovadnici, ki je bila okusno okrašena z zelenjem, je bil na pročelju datum 20. IX. 1908, obdan z državno tro-bojko in črnim florom. Na svečanost se je zbralo par sto ljudi. Otvoril jo je šolski upravitelj g. Za vrsnik, nakar je dr. Ce puder lz Ljubljane v daljšem govoru orisal pomen takratne nacionalne borbe in na-glasil, da narod, ki nima svojih žrtev, ni narod. Prve nacionalne žrtve smo Slovenci doprinesli leta 1908, a tem žrtvam so sledile nato še druge žrtve. Koroška in Primorje dokazujeta, da napram naši rasi kulturno nasilje ne zaleže nič, pač pa fizično. Tam, kjer se izvaja nad našim življem kulturno nasilje, nimamo mučenlkov in zato je tam nacionalni odpor tudi mnogo bolj mlačen. Tam, kjer smo morali doprinesti žrtve, tam se nam za našo raso ni treba bati. Kajti tam je postala odporna ter se bo ohranila kljub vsemu nasilju. Toda iz teh žrtev moramo izvajati tudi posledice, a to je samo eno: delajmo, da bo Jugoslavija velika in močna. Zrevolu-cionirajmo mladino, dajmo ji možnost, da spozna našo prošlost ne samo tam, kjer je svetla, nego tudi tam, kjer je žalostna. Samo na ta način bo mladina postala bor-bena m sposobna, da prevzame nas nacionalni program, ne oni pasivni, nego aktivni. Govornik je žel za svoja izvajanja navdušeno pritrjevanje, nakar je vsa dvo-ipela himno, a čimer   je bfta lepa
Strun S,
»SLOVENSKI NARODi, dne 21. septembra 1983
Na rokah mi je umrl brat
Ka] pripoveduje Franc Adamič o smrti svojega
brata Ivana
• •r
škofja Loka, 20. septembra. Prijazno je sprejel davčni nad-upravitelj v škof ji Loki g. Franc Adamič, v čigar naročju je umrl pred 25 leti njegov brat Ivan, valeča poročevalca in mu opisal smrt svojega brata po spominih, ki niso bili objavljeni še nikjer.
Kakor iz Golgote življenja posebej iztrgani se mi zde oni dnevi, ko mi je umiraj v naročju brat Ivan, nadebudni, mnogo obetajoči fant, napol otrok, ljubljenec naše družine. Čeprav je od tedaj preteklo polnih 25 let, mi je vendar spomin na one strašne dneve še vedno cist in jasen, kakor bi bilo danes ...
V naši družini je bil strog- red. Otroci se nismo smeli potikati po mestu, vsak prosti čas nam je bil natanko odmerjen. Tisto nesrečno nedeljo popoldne smo bili doma štirje. Sestra Tončka, brata Arnost, Ivan-ček in jaz, ki sem bil najstarejši med njimi. Bila je taka navada, da smo se vrnili vsako nedeljo takoj po krščanskem nauku domov in smo ostali potem vse popoldne pod krovom svoje domače hiše. Tudi 20. september ni bil izjema. Ivan je omenjenega dne še nekoliko doma poležal, potem je pa prosil, če bi smel v mesto s Pirče-vim žanetom, da bi ne hodil sam.. . Obiskat bi šel svojega sošolca, ki je stanoval v drugem nadstropju Maverjeve hiše, s pogledom na Pogačarjev trg. Mati je le s pridržkom dovolila, da je odšel Ivan od doma, kakor da bi bilo njeno srce slutilo, da ga ne bo nikoli več videla živega. r>o-govorjeno je bilo spričo burnih dni tako, da bi mu šel jaz okoli osme ure naproti, potem pa bi se oba hitro vrnila domov.
V dogovorjenem času sem res krenil preko Sv. Petra ceste in Zmajskega mostu na Pogačarjev trg ter prišel pred vrata Maverjeve hiše dobrih 15 minut čez 20. uro. Med tem je prispel iz hiše brat Ivan. >Ali si vse opravil?« sem ga vprašal in že sva se zapletla v vsakdanji pogovor, ne da bi slutila, kaj naju čaka. Pripomnil sem še, da se pož uriva domov. Brat Ivan se me je oprijel za desnico in tako sva hotela proti Sv. Petru. Prispela sva na vogal sadnega trga, odkoder je bil že mogoč pogled na frančiškanski most in Ljubljaničino nabrežje. Tedaj sva začula iznenada troben-tanje vojakov, takoj naslednji hip se me je brat Ivan krčevito oprijel, pobledel in prestrašeno vzkliknil:
Francelj, zadet sem«
Malo se je opotekel, obrnil se je nazaj in omahnil. Toda le za trenutek, kajti takoj se je pognal proti Maverjevi hiši nazaj in zbežal do vhodnih vrat. Hitel sem za njim.
»Pusti, pusti, nikar mami ne povej«
so bile njegove prve besede, ko sem ga prijel za ranjeno roko in se vlekel z njim do sedanje Miklavčeve trgovine v Medar-dovi ulici. Tu je nesrečni brat nenadoma klecnil in predno sem mu mogel pomagati, je vpričo mene omahnil in se zgrudil na tla. Bil sem seveda ves iz sebe, potrt in preplašen, da sam nisem vedel, kako naj si pomagam. Komaj sem dvignil ubogega Ivana na noge in kolikor so ml moči dopuščale, sva hitela, tesno oprta drug na drugega, proti škofiji. Pa nisva prišla daleč. Pred škofijsko palačo, med drugim in tretjim oknom, je brat ponovno omagal in padel. Z gfozo v srcu sem opazil, da mu pojemajo moči in da je rana težka, čeprav niti dobro vedel nisem, kje ga je krogla pogodila. Nehote sem začel klicati na ves glas:
»na pomoč, na pomoč!«
Na moje obupne klice sta prihitela učitelj Mirko Govekar in še nekdo, katerega imena nisem mogel ugotoviti. Sklonjenega Ivana smo šele tedaj pregledali. Slekli smo mu suknjič in pokazala se je kri, tekoča iz rane Strel je zadel brata od zadaj v zgornji del roke tako, da mu je presekal žilo aorto in izstopil, ne da bi količkaj ranil kost. Težko ranjenemu sva skušeJa. z učiteljem Oo ve kar jem ustaviti kri. Z vso silo sva prijela za njegovo roko, vsak od ene strani. Tako smo se plazili do gostilne pri Kolovratu, kjer smo položili Ivana na tla ,da je ležal vzdolž veže, noge je imel še na pragu, telo pa v hiši. Njega smo položili na levo stran, Lunder, ki smo ga našli že mrtvega, je pa ležal na desnici prav tako. ženske so skušale na vse mogoče načine spraviti Ivana, ki je med tem že popolnoma obnemogel, k življenju. Toda vse prizadevanje je bilo zaman. Vse polivanje z vodo ni nič zaleglo. Ivan je vpričo nas umiral, ne da bi mu mogli pomagati. Pač, prišel je mimo polkovni zdravnik dr. Tren-kler, ki sem ga poznal. Lepo sem ga prosil, naj ubogemu bratu pomaga. Pa ni. Ne vem, zakaj ne. Morda ni hotel ali pa ni smel in se je zanimal le za morebitne vojaške ranjence. Nekaj nerazumljivega je zamrmral in odšel naprej. Od nekod je pri-hitel ta čas veroučitelj Jerše in podelil umirajočemu zadnjo popotnico, potem pa je že prispel reševalni voz. Ivana, ki smo ga medtem venomer držali za roko, smo naložili v voz tako, da smo zlezli vanj vsi trije. Midva z Govekar jem nikakor nisva hotela izpustiti rane, v dobri veri, da bova rešila Ivana.
čim smo prispeli v Mestni dom, smo položili Ivana na posteljo in ga čuvali vse dotlej, da je prišel zdravnik dr. Krajec, da ga pregleda.
Rano smo tedaj izpustili .izbuljenih oči nas je Ivan še enkrat pogledal in njegove ustne so onemele... še par vzdihov in pred seboj smo imeli mrtveca... V mojih rokah je izdihnil Ivan. 15-letni mladenič, ki nI prišel demonstrirat, ugasnil je v zornih letih moj brat...
Strahote dogodka se v prvem trenutku niti prav nisem mogel zavedati, nepojmljivo in nerazumljivo mi je bilo, de je ta fant res mrtev, zadet od vojaške krogle..
Z močno orožnidko eskorto smo prepeljali njegove zemske ostanke na pokopališče k sv. Krištofu, hitel pa sem med tem tudi na magistrat, da dobim dovoljenje za dostop h krsti, kar je bilo sicer brezpogojno strogo zabranjeno. Takratnega ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja sem našel na magistratnem stopnišču. Miril je ljudi in jih nagovarjal k razsodnosti. Ko sem se mu predstavil, je moji prošnji takoj ustregel, še ponoči je bilo izdano od strani policijskega predstojnika Robide naslednje dovoljenje:
»Na odredbo   in priporočilo   g. župana Hribarja proat polagatelj tega Mata,
g. Fran Adamič, da bi smet u&mrčenega brata g. Ivana Adamiča v mrtvašnici pri sv. Krištofu preobleči dotlej, da se truplo istega sodnijsko pregleda.«
Vsebinsko to »dovoljenje« najlepše izpričuje, kolika razburjenost je vladala v vseh krogih prebivalstva, Id smrtnih Žrtev
niti od daleč ni pričakovalo. S tem listom, katerega original skrbno hranim, sem imel prosto pot skozi kordone orožnikov in stražnikov,   ki so stražili   truplo mojega
pokojnega brata.
še eno gorje me je čakalo...
Ko sem po opravljenih poslih prišel pozno v noč domov, je bilo zbranih pri nas precej ljudi. Bil sem trdno prepričan, da je uboga mama o tragični mirti sina že točno poučena. Pa ni bila. Nisem še dobro stopil v sobo, ko se je oglasila in me vprašala vsa v skrbeh:
»Francelj, kaj ie z Ivanom?«
»Pravkar smo ga prepeljali v mrtvašnico,« se je glasil moj, morda nekoliko neprevidni odgovor. Boječi in plašni pogledi naokoli stoječih so me osupnili, toda že je bila v ospredju materina bol... Zaplakala je njena duša, po licih so ji pritekle solze, debele . . . grenke ... in zgrudila se je ob prest rasni novici . . .
Besede v hiši so umolknile, vsem je ležalo kakor kamen na srcu ...
V naši hiši je zagospodarila smrt...
še danes po tolikih letih sem trdno prepričan, da je bil naš Ivan najnedolžnejša žrtev onih dni. Jaz sem bil prišel baš od vojakov, in kakor presojam, je bil dobro merjen strel namenjen meni, a je zgrešil svoj cilj in udaril v mladi cvet. čemu naj bi streljali takorekoč otroka, ko sem šel poleg njega jaz, ki sem bil večji, krepkej-ši in širši... Toda usoda je hotela drugače. Tudi nisem slišal nobene salve, pač pa vrsto zaporednih strelov, ki so bili dobro merjeni. Vojaki 27. pešpolka so morali streljati v naše ljudi z zadovoljstvom, ki je kaj več. nego samo povelje...
Tako je torej bilo v septembrskih dneh, ki so vtisnili svoj neizbrisen pečat nam vsem v družini.
še to naj povem: Ko sem bil premeščen v škofjo Loko, je bil oče pokojnega Lun-dra, Gašper, davčni sluga pri upravi v škofji Loki, baš upokojen. Našel je počitek, ki mu ga zrela življenjska doba, kot odločnemu nacionalistu, ni dala.
Znameniti film češkega režiserja Machatega
V glavnih vlogah
ZVONIMIR ROGOZ
Heda Kiesler, A ribe rt Mog
Predstave ob 4., H 8. in %10. uri Dopolnilo  najnovejši Paramoun-tov zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Gospodarsko zborovanje v Črnomlju
Črnomelj, 20. septembra.
V nedeljo je v tukajšnji osnovni šoli sklical agilni predsednik črnomeljske podružnice Sadjarskega in vinarskega društva, šolski upravitelj g. CSril Vizjak važen gospodarski sestanek, ki so se ga udeležili člani S1VD, predstavniki naših podružnic Kmetijske družbe in naši vrli sadjarji iz skoraj vseh krajev našeg sreza
Položaj sadjarstva sta v izčrpnih govorih opisala glede na razmere v našem »rezu predsednik SIVD in sreski kmetijski referent, ki je istočasno razvil tudi načrt in smernice za tozadevno delo v bližnji bodočnosti, da bi se ta važna gosopdarska panoga povzdignila in v svrho čim uspešnejše organizacije prodaje sadja in grozdja. Zlasti je poudaril potrebo, da bi belokranjsko sadjarstvo že vendar enkrat krenilo z mrtve točke, ker so le redko kje dani tako ugodni pogoji za uspešen razvoj in rentabilnost, kakor ravno v Beli Krajini. Izvedljive predloge so nasvetovali rudi gg. Ba-novec, Springer, Gerzin in dr. Zborova'.ci so končno sklenili takoj storiti vse, da bi bil omogočen prvi začetek organizirane prodaje sadja brez prekupčevalcev ie v tej sezoni, enako pa je bilo urejeno tudi v*e potrebno v zadevi propagandnega tedna za konzum sadja in grozdja ld te bo vršil od 2. do 8. oktobra.
Zborovanje, ki je htio potrebno m koristno, bo gotovo rodilo sčasoma lepe uspehe, dasi glede na doslej zanemarjene raz-^nere v prvem času morda le skromnejše, v" zadevi organizacije prodaje sadja se je v raznih krajih Bele Krajine mudil te dni tudi glavni tajnik Kmetijske družbe iz Ljubljane g. Kafol. V ponedeljek 18. t m. je obiskal tudi Črnomelj in si v družbi s tukajšnjim sreski m kmetijskim referentom g. Stoki asom ogledal nekatere sadjarske okoliše. U"ej°na so bila nekatera neodlo? ljiva vprašanja v zadevi izvoza sadja is Bele Kraj me.
V splošnem letošnje leto ni bilo v našem srezu baŠ ugodno za sadjarstvo. Kljub temu pa bodo nekateri sadjarji imeli pre-
cejšnje količine lepega sadja za prodajo. Ker pa se večinoma zgodi, da v pravem času sadjarji ne vedo za kupce, ti pa ne za sadjarje posebno glede na razpoložljive količine sadja, bo letos sresko načelstvo s sodelovanjem sreskega kmetijskega odbora. Kmetijske družbe in ljubljanskega društva »Bela Krajina« šlo na roko vsem, da bi bil letos organiziran prvi poizkus prodaje sadja iz Bele Krajine v večjem obsegu, katera akcija zasluži največjo pohvalo, sadjarji pa naj bi se le na njo obračali za svete.
Kongres slovanskih hranilnic
Krekovo, 19. septembra.
V Krakovu je bil v ponedeljek svečano otvorjen I. kongres slovanskih hranilnic. Hranilnico dravske banovine zastopa na kongresu njen ravnatelj g. dr. Mirko Božič, ljubljansko Mestno hranilnico pa g. dr. Jože Bohinjc. Kongresa se udeležuje okrog 500 delegatov poljskih, češkoslovaških in jugoslovenskih hranilnic. Češkoslovaških delegatov je 120. Poljski finančni minister Zavvadski je v pozdravnem govoru med drugim izjavil, da kongres dokazuje, da si slovanske države prizadevajo ne samo urediti svoje kulturne in gospodarske zadeve, temveč tudi navezati med seboj tesnejše gospodarske stike. Slovanski narodi in njihove vlade so znali premagati posledice svetovne gospodarske krize, trajajoče že tri leta, ter očuvati svojo socijalno in gospodarsko strukturo. Minister je opozarjal na velik gospodarski pomen komunalnih hranilnic in še posebej omenil, kako izdatno so se češkoslovaške hranilnice udeležile podpisovanja posojila dela
V imenu poljske vlade je pozdravil kongres pomočnik notranjega ministra Kor-sak, za njim pa župan mesta Krakova. Sledili so drugi pozdravni govori in vsi govorniki so naglašali veliko važnost gospodarskega in političnega sodelovanja slovanskih držav. Potem so bile poslane pozdravne brzojavke prezidentu poljske republike, pre-zidentu Masarvku. jugoslovenskemu kralju Aleksandru in poljskemu ministrskemu predsedniku. Na prvi plenarni seji so bili prečitani referati o položaju in razvoju hranilnic v slovanskih državah in njihovem pomenu za narodno gospodarstvo. Zvečer je bil prirejen v dvorani Starega gledališča udeležencem kongresa svečan banket.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek, 21.:  Sonata strahov. Premijera.
Red Četrtek. Petek, 22.i Zaprto.
Sobota, 23.: Pohujšanje v dolini šentflor-
janski. Red B. Nedelja, 24.: Komedija zmešnjav. Izven.
Opozarjamo na premijero Strind-bergove »Sonate strahov«, ki se vprizori nocoj ob 20. uri prvič na slovenskem odru. V tem delu se predstavi Strindberg gledalcu od popolnoma nove strani. Prevod in režija so delo režiserja C. Debevca. Sodelujejo pa gospe Marija Vera, Boltar-jeva, Rakarjeva. Medvedova, Slavčeva. Kukčeva in gg. Skrbinšek, Debevec, Kralj, Potokar, Plut, Jerman in Sancin. Predstava se vrši za stalni abonma Četrtek.
Prva repriza Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini Šentfiorj&nski« v režiji g. prof. Šesta, je v soboto dne 23. t. m. za red B. Premijera, ki je doživela popoln uspeh glede igre, režije in inscenacije, je pokazala, kako priljubljeno delo je to našemu občinstvu. Neabonirani sedeži so na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču, telefon 22-31.
Interesente z dežele, ki hočejo po-setiti v nedeljo 24. t m. narodno gledališče v Ljubljani, opozarjamo, da se igra v drami Shakespearova »Komedija zmešnjav«, v operi pa opereta »Jim in Jill«. Za obe predstavi se lahko rezervira sedeže pri dnevni blagajni v operi.
OPERA Začetek ob 20. Sobota, 28.: Pikova dama. Premijera. Izv. Nedelja, 24.: Jim in Jill, opereta. Izven.
Znižane cene. Ponedeljk, 25.: Zaprto.
•
Otvoritev operne sezone Po presledku skoraj desetih let otvori opera letošnjo sezono s Čajkovskega opero »Pikova dama«. Tekst opere je na novo preveden in delo popolnoma na novo naš tu dirano in inscenirano z vsemi pridobitvami modernega odra. Muzikalno vodstvo je v rokah ravnatelja Poliča, režijski del pa v rokah prof. šesta. Brez dvoma bo »Pikova dama« v tej obliki tudi za Ljubljano muztkalen dogodek in preverjeni smo. da bo občinsvo z ozirom na otvoritev nove delovne dobe, napolnilo opero do zadnjega kotička Predstava bo izven abonmana. Občinstvo naprošamo, da kupi vstopnice že v pred p roda ji.
Iz Metlike
—  Prestolonaslednikov   rojatnl dan so
tudi pri nas proslavili zelo svečano. Zvečer je mestna godba priredila koncert. Sokol je imel svečano sejo, na kateri sta govorila starosta Dako Makar in prosvetar Joško Zalar, ki sta se spomenila tudi bazoviških žrtev. Mladini je bila prirejena zakuska, nakar se je razvila prav prisrčna zbava.
_ Velike število letoviščsrjev v letošnji sezoni nam je dokazalo, da ni bilo delo za propagando Bele Krajine zaman! Letos Brno jih imeli prvič in je kljub temu število doseglo 100. Vsi so bili izredno zadovoljni z lepoto naših krajev in enako z izredno nizkimi cenami. Hvaležna naloga našega Tujsko prometnega društva za prihodnje leto bi bila, da vodi evidenco o številu letovisčarjev, predvsem pa ured: sprehajališče ob cesti od kolodvora v mesto in druga dva parka, kar bi precej polepšalo zunanjost našega mesta
_ Premesti te ve. Na šolo v Drage, občina Radatoviče, je začasno dodeljena učiteljica gdč. Miklarčič Pavlina, ki je doslej službovala v suhorski šoli, na metliško šolo T>a sta začasno dodeljeni učiteljici gdč. WIedenig Avgusta iz šole v Dragan in Dimovič Novak Milena iz radoviške ftole, kjer se zaradi popravil začasno pouk ne vrši.   —   Za uradniškega pripravnika pri
gozdni upravi v Metliki je imenovan g. Josip Vodopivec, doslej uradniški pripravnik gozdarske šole v Mariboru. Delj časa pa je med nami že tudi naš novi poataje-načelnik g. Albert Golob, ki bo gotovo, kakor njegov prednik g. Vižintin, posvečal pozornost Metliki in s drugimi delal za njen napredek. Tu ponovno povdarjamo potrebo elektrifikacije naše postaje, kar bi ne bilo združeno z velikimi stroški, ker gre rod mimo same postaje in je cesta pred njo razsvetljena z električnimi žarnicami, postaja pa s petrolejkami,   kar Je pac*
čudno.
_ Sadjarski tečaji, ki jih je s pomočjo
banske uprave nameravala pri nas prirediti ljubljanska zadruga >Belokranjska klet« od 16. do 23. t. m. go zaradi težkega udarca, ki je zadel z letalsko nesrečo predavatelja nadzornika g. štreklja, odgođeni za nedoločen čas.
— Šola na Radovici. ki so jo že precej časa popravljali in dogradili Še nove stanovanjske prostore, je 2e pod streho in zdaj izvršujejo še notranja dela. Radovica bo s tem pridobila lepe šolske prostore, učitelji pa primerna stanovanja.
_ Volilna imenika za volitve v Delavsko zbornico in za občinske volitve sta že razgrnjena in se sprejemajo reklamacije. Ker je rok kratek, naj vsak, ki misli, da je upravičen reklamirati, to čim preje stori.
Iz škoff e Loke
_ Za trboveljske   brezposelne    je bil
odposlan te dni nov zaboj perila ln obleke. Blago je bilo z dobrohotnim razumevanjem meščanov zbrano zelo hitro. Akcijo vodi Rdeči križ, ki bo nadaljeval z zbiranjem prispevkov še v stari Loki in na Trati.
_ Pred dvojnimi volitvami. V nedeljo
dne 8. oktobra bodo volitve za Delavsko zbornico, škofja Loka ima svoje volilno okrožje. Nedeljo pozneje pa bodo odločali škofjeloški volilci o sestavi nove občinske uprave. V volilnem imeniku je zaenkrat vpisanih 471 upravičencev, kar pa ni končno Število, ker se utegne do 27. septembra izpremeniti. Takrat namreč konča reklamacijski rok.
_ Za pospeševanje sadjarstva. Ker postaja sadjarstvo čedalje važnejša panoga v kmetijstvu, je zelo umestno, da se posveti tej panogi narodnega gospodarstva vsa pozornost. Sresko načelstvo v Kranju je oskrbelo posebne opazovalne pole, na katere bodo beležili zanimanci svoja Izkustva s poedinlmi vrstami jabolk, hrušk in Češpelj iz sadnega izbora. Pozornost se bo posvečala nadalje orehovim drevesom glede njihove odpornosti proti zimskim in pomladanskim pozebam in glede lastnosti plodu. Koristna je evidenca odličnih matičnih drevesc, ki nam bodo dajala dobre cepiče. V ta namen se bodo Izpolnjevali posebni obrazci za izkaz elitnih matičnih dreves. Tozadevna poročila bo zbiralo načelstvo vsako leto do 15. novembra. Akcija bo k napredku sadjarstva brez dvoma mnogo pripomogla.
_ Sokolska tombola. Škofjeloški Sokol
priredi v nedeljo 24. t. m. na Mestnem trgu tomb lo, za katero je med meščanstvom zelo veliko zanimanje. To pa predvsem zaradi tega, ker bodo dobitki res nekaj lepega. Od 14. do 15. bo na Mestnem trgu promenadni koncert. Glavni dobitki, poleg drugih, so krava mlekarica, šivalni stroj, moško kolo, Lubasova harmonika, kuhinjska oprema, foto-aparat, 50 kg sladkorja, vreča moke, 30 metrov platna, par odej in mnogo petoric in trojic. Vabimo!
— Zelen jadni trg je bil v soboto izredno dobro založen. Od župne cerkve sv. Jakoba in prav do Mestnega trga so razpostavili prodajalci obilico vsakovrstne zele-njadi, sadja in poljskih pridelkov, ki so jih meščani še kar s pridom kupovali. Značilno pri vsej stvari je pa vendarle, da so cene v splošnem na ljubljanskem trgu nižje od naših. Na zelenjadni trg prihajajo ponajveč okoličani iz zgornjega dela staro-loške občine.
_ Tatvina sadja.   V eni pretekrrh noči
se je vtihotapil na vrt šolskega upravitelja v Zabnici neznan rokomavh in je temeljito obral nekatera sadna drevesa. G. Dragu Kavčiču je odnesel skoro 10 kg hrušk-ma-slenk. Skoda sicer ni velika, za razpoloženje ljudi je pa tatvina vendarle značilna
Film „Ekstaza"
Ljubljana, 21. septembra. Vsi pridejo na vrsto. Tako bi lahko rekli o gledaliških igralcih, ki se po vrsti samo začasno ali pa tudi trajno selijo k filmu, če je ubral to pot celo slavni šalja-ptn, zakaj bi je ne manj slavni, toda enako hrepeneči po uspehih, seveda pa tudi po stanu primerni eksistenci. Tudi naš Rogoz je prišel na filmsko platno. Deloma njegov prvi nastop v filmu, deloma pa naslov filma samega in nekoliko preglasna reklama zanj je privabila že k prvim predstavam včeraj toliko občinstva, da je bila dvorana Kina Matice polna. In nič ne dvomimo, da bo film do konca vzbujal v Ljubljani zasluženo pozornost.
Film »Ekstaza« je prvo filmsko delo v našem kinu, ki nam kaže čisto nova pota režije. Režiser Machatv je ustvaril delo, ki mu dela čast V harmonično celoto je povezal človekovo notranjost s pojavi v naravi tako, da skupaj žive, trpe In uživajo. Načel je naj kočiji vejš" problem, seksualno izživljanje, najmočnejši, a tudi naj-krhkejS; akord našega življenja. Kaj čuda torej, da so mnogi naostrili uho in oko, češ, to bo pa nekaj rohuj&jivega, pregrešnega. Toda če odštejemo dva tri prizorčke, ki bi pa tud: ne smeli motiti očesa, sal so čisto človeški in razumljivi, moramo priznati, da je film »Ekstaza« verna slika ljudi in njihovega sožitja, kakor jih sreča-vamo na vsakem koraku. So na svetu temperamentni in so hladni ljudje. Eni se izživljajo bolj telesno, erotično na račun svoje notranjosti, drugi žive intenzivno duhovno življenje in ne popuste telesu nikoli vajeti. In smešno je misliti, da bi mogli iz hladnega človeka napraviti temperamentnega ali narobe. Kakor si ustvarjen, tak si in ostane*.
In skoraj neizbežni konflikt med hladnim in temperamentnim človekom, ki sta se hotela združiti v skupno, bolj telesno nego duhovno izživljanje, obravnava film »Ekstaza«. Je torej eden otiJh v filmski umetnosti bolj redkih pojavov, H posegajo globoko v človekovo duševnost in nam
prikazujejo njene peripetije. Kdor to filmsko delo prav razume, ga bo znal brez predsodkov tudi prav oceniti. Zasluži ra kot rečeno našo pozornost v polni meri.
O Rogozovi igri v filmu bi bilo pa odveč govoriti, saj ga poznamo dobro z gledališkega odra. Lahko samo rečemo, da je prišla njegova globoka umetnost v filmu še bolj do veljave in izraza, čeprav izpre-govori ves čas le nekaj besed. Sicer je ra »Ekstaza« film, ki v njem dialogi človeka skoraj motijo. Zato je prav, da jih j< tako malo.
Koledar.
Danes: Četrtek 21. septembra katoličani: Matej, Blagoelav, pravoslavni S. septembra.
Današnje prireditve. Kino Matica: Ekstaza. Kino Ideal: V dvoje je lepše. Kino Slaka:  Tajinstvena vrata.
Dežurne lekarne. Danes: Mr. Ramor,   Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv, MeBtni trg 4.
(Jxpotii sita
ftt rešetu
Včeraj smo obhajali 25letnico septem-berskih dogodkov in smrti Lundra in Adamiča, ki sta tam za stolnico po nedolžnem prelila svojo kri za našo stvar. Prav za prav smo ta zgodovinski dogodek obhajali že v soboto in nedeljo, ker je bilo za alav-nosti bolj priložno kakor na delavnik, res nad vse svečano in z največjim pompom. Žrtvam smo odkrili kar dva spomenika in javnosti pojasnili, da je na črni plošči z bronastima portretoma Lundra in Adamiča tudi kamenita konzola za obešanje vencev ob posebnih prilikah in spominskih dnevih.
No, včeraj je bila pa navzlic sobotnim in nedeljskim svečanostim vsaj po koledarju vendarle prava obletnica smrti Lundra in Adamiča in zato takorekoč tudi posebna prilika in spominski dan, a konzola za obešanje vencev je bila prazna. V dveh, treh dneh smo morda popolnoma pozabili, kaj smo pri slavnosti imeli na jeziku in razglašali vsemu svetu. Sinoči, natanko ko je minulo 25 let, odkar je vsa Slovenija pri smrti dveh idealnih mladeničev zadrhtela v grozi in sveti jezi, sta pa pod črno ploščo na mokrih tleh v temi in samoti zapla-polala dva trepetajoča plamenčka. Ali sta sama šinila iz zemlje, ki je vsekala kri Lundra in Adamiča, ali je pa svečki prižgala dobra duša, ki je občutila to v srcu, kar so imeli drugi na jeziku . . . Da, na jeziku smo junaki, v srcn in dejanju pa nekaj drugega.
Zvočm kino Ideal
Magda Schneider
Kari Ludvik Diehl, Richard Ro-manovsky
v muzikalični veseloigri
V dvoje je lepše
Režija: JOE MAT Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer
Samo danes!
Iz policijske kronike
Ljubljana, 21. septembra.
V torek zvečer je v Zgornji Šiški popivala večja družba delavcev. Precej čez mero so se bili nalezli božje kapljice in pošteno okajeni so se vračali pozno ponoči po Vodnikovi cesti domov. Med njimi je bil tudi Lenard Grahor. Siten in nadležen je bil baje in drezal je v tovariše. Nenadoma so si bili v laseh in še predno se je Lenard zavedel, je bil že tako tepen, da je nezavesten obležal. Morali so ga z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili resne poškodbe na glavi. Policija je prijela delavca Franca Jugošiča, ki je priznal, da je Groharja tepel, izdal je pa tudi svoje sokrivce. Več pretepačev je bilo zaslišanih.
V nekem prenočišču je policija aretirala davi nekega brezposelnega mehanika. Fant je malo nagnjen k pustolovščinam in rad živi na tuj račun. Pohajal je okrog, se izdajal za vinskega trgovca in izvabil od raznih ljudi nekaj denarja, več strank je pa oškodoval na ta način, da je po več dni stanoval in jedel pri njih, nato pa izginil brez slovesa. Moral je v zapor.
Smolo je imel brezposelni delavec Jakob Pevec. Včeraj popoldne se je v Der-motovi ulici 15 splazil v prvo nadstropje, kjer je pri neki stranki pobral nekaj obleke in drugih predmetov. Baš, ko se je hotel izmazati, ga je zalotila tam stanujoča Jožefa Merharjeva. Na njeno vprašanje, kje je dobil obleko, je Jakob dejal, da jo je kupil pri stranki v prvem nadstropju. Ker pa v prvem nadstropju ni druge stranke razen Merharjevih, je gospa seveda takoj vedela, da je bilo ukradeno nji. Jakob je zaslutil nevarnost in pobegnil. Obveščeni policijski stražnik jo je pa na kolesu ubral za tatom m ga dohitel. Tudi Pevec je moral v zapor.
NAJVEČJI SVETOVNI
CIRKUS GORI
in Se več napetih prizorov boste videli v senzacionalnem filmu KRALJ DŽUNGLE. Človek med levi. Borba tigra, leva in bika. Lačni levi napadejo zamorsko vas. Divje zveri razbijejo svoje kletke in napadejo v paničnem strahu bežeče občinstvo. Vse to vidite pri ZKD predstavah jutri in v soboto ob pol treh popoldne v Kinu Matici.
73
Stev 215
>SLOVENSKI NAROD«, dne 21. septAnfcra 1938
9tran 8.
Dnevne vesti
_ švedsko odlikovanje naših mornariških častnikov. Švedski kralj Gustav V. je odlikoval: kontreadmirala Marjana Poliča z mečem prve stopnje, fregatnega kapetana Ivana Jimanskega z mečem druge stopnje, kapetana Milana Domanika in. fregatnega kapetana Slavomira Tomiča b kavalirskim križem meča druge stopnje.
_ Podpredsednik danske vlade na Jadranu. V Split je prispel v torek podpredsednik danske vlade Henrik Lorang, ki ostane na Jadranu več dni.
— Važno opozorilo lastnikom vozil. Finančno ministrstvo je izdalo za lastnike vozil važno pojasnilo glede plačevanja takse na prevozna sredstva. Pojasnilo pravi: Država dobi po zakonu pravico do te rakse, čim je taksi podvrženo vozilo v prometu v dotičnem letu, pa četudi vozi samo en dan. Ce hoče biti torej lastnik vozila oproščen takse, mora svoje vozilo plombirati najpozneje 1. januarja dotič-nega leta, sicer mora plačati takso za vse leto.
_ Obvezne pristojbine za  Rdeči križ.
že od nedelje se pobirajo po vsej državi obvezne pristojbine za Rdeči križ in sicer pri pismih, dopisnicah, poštnih pošiljkah, vstopnicah v gledališča, kinomatografe in druge zabavne prireditve ter od voznih listkov vseh prometnih sredstev. Pristojbina znaša 50 par. V poštnem prometu se pobira v obliki posebne znamke Rdečega križa, toda plačujejo jo večinoma prejemniki, ker je pošiljatelji iz pozabljivosti ali pa tudi nalašč nočejo plačati. Obvezne pristojbine za Rdeči križ se plačujejo do vštetega 23. t. m.
— Pritožba Milana Radosavljeviča zavrnjena. Naše rezervne častnike bo gotovo zanimalo, da je obravnaval državni svet včeraj pritožbo bivšega predsednika Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov Milana Radosavljeviča, ki je bil z odlokom notranjega ministra s svojo upravo vred odstavljen. O Milanu Radosavljeviču je napisal beograjski odvetnik Bogomir Bogič celo brošuro, ki v nji v dokaj čudni 'uč1 prikazuje bivšega predsednika Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Brošura je dvignila zlasti v Beogradu mnogo prahu in je največ pripomogla, da ie bil Radosavljevič odstavljen in da je dobilo udruženje komisarja. Zanimivo, za Radosavljeviča pa tudi zelo značilno je, da je državni svet njegovo pritožbo soglasno zavrnil. Končno se je vendarle začelo jasni ti tudi v organizaciji naših rezervnih Častnikov.
_ čakovac proglašen za mecto. Občinska uprava Čakovca je imela v torek zvečer sejo. ki je vladalo za njo veliko zanimanje, ker je šlo za vprašanje, ali naj pnstane čakovac mesto. Po živahni debati Je bil z večino glasov sprejet predlog, naj postane čakovac mesto.
_ Velik primanjkljaj OUZD v Dubrovniku. OUZD v Dubrovniku izkazuje 4,473.000 Din primanjkljaja, ki se vleče že Iz prejšnjih let.
_ Jesen se je približala.   V soboto se
prične Vsen, kar se pozna tuđi na vremenu , ki je zadnje dni čisto jesensko. Ponoči =mo ]vr\*]\ bndo nevihto z nalivi m grmenjem, ian^s dopoldne je pa zapihal nad mestnm močan veter, a nebo so zakrivali [ črni oblaki. Dežja pa dopoldne ni bilo mnogo. Včeraj čez dan smo pa dobili nepričakovano lepo. toplo vreme. Po mestu je danep dopoldne veter raznašal orume-nelo listje, znak Jeseni.
— Xov grob. Snoči je umrla v Ljubljani gospa Ana Me ral a. roj. Balantič, mati sodnika g. Fr. Merale. Pokojna je bila v Ljubljani splošno znana in priljubljena .Pogreb bo jutri ob 16.30 s Sv. Petra nasipa 29. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
_ Vreme.    Vremenska napoved pravi,
da 'bo oblačno, nestanovitno vreme s pa-čavinami. že včeraj je skoraj po vseh krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skopljn 24, v Beogradu 23, v Ljubljani 20.6, v Zagrebu 19, v Mariboru 18.1, v Splitu 18, v Sarajevu 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.1. temperatura je znašala 13.8.
_ Očeta umoril  In položil na mrtvaški
oder. V Mostarju se je pričela včeraj obravnava proti dvema kandidatoma ve-šal,, Ivanu Iliču in Peri Kozaricu. Kozarič je Iličev zet. Nekega dne sta se dogovorila, da umorita Kozaričevega očeta ♦Ivico zaradi zemljišča. Napadla sta starca In mu zadala 40 smrtnih udarcev s kladivom. Mrtvega sta položila na mrtvaški oder, naslednjega dne je pa sin sporočil orožnikom, da je njegov oče padel s konja in se ubil. Državno tožilstvo zahteva za oba smrtno kazen.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti, sezite takoj po staropro-izkušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bole?* ; poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz UuMfane
_lj Zahvala. Proslave spomina septembrskih žrtev izza 1. 1908 so se nad vse pričakovanje slovesno dovršile. Akcijski odbor čuti prijetno dolžnost, da se javno kar najiskrenejše zahvali p. n. častnemu predsedstvu, vsem visokim prosvetnim in duhovnim predstavnikom, vsem sodelujočim društvom in korporacijam, pevskim društvom, mladini in vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je spominska slovesnost tako veličastno izvršila. Akcijski odbor za proslavo spomina septembrskim žrtvam .
_lj Vpisovanje vajencev na obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani, šolski odbor za obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani obvešča vse mojstre in vajence, da bo vpisovanje na obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani v nedeljo, dne 24. septembra 1933 med 8. in 12. uro dopoldne pri vodstvih posameznih šol in sicer za mehanično tehnične obrti na Ledini, Komen-sitega ul. 19, za stavbne obrti na Grabnu, Cojzova cesta 5, za umetne in moške oblačilne obrti na Prulah, za ženske umetne in oblačilne obrti v Šoli pri Sv. Jakobu n za vse druge obrti v splošni obrtni na-nljevalni šoli na Vrtači, kjer naj se letos pišejo  tudi  brivci, frizerji  in laaničarji,
ker je posebna obrtna   nadaljevalna šola
za brivce, frizerje in lasničarje, ki je bila doslej v Sp. Šiški ukinjena, šolski pouk se prične s 1. oktobrom 1933. Podrobna navodila prejmejo vajenci pri vpisovanju.
—lj Na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrte v LJubljani »Graben« bo vpisovanje učencev vajencev dne 24. septembra t. 1., t. j. v nedeljo v času od 8.—12. Novinci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Oni, ki pa so že hodili v šolo, naj prineso >Izkaz« izza sol. leta 1932/33. Ob vpisu je plačati Din 22.—. Opozarjamo gg. mojstre, starte in vajence, da se v nedeljo vpišejo vsi; zakaj le tako bomo mogli učence porazdeliti po razredih do ponedeljka, t. j. 2. oktobra t. L, ko začnemo že z rednim poučevanjem. Poučevanje se bo vršilo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih v času od 2. do t 6. popoldne. Zaradi telovadbe pa bo imel vsak razred, enkrat na teden (morda celo samo na vsakih 14 dni enkrat) poučevanje od 1. do 6. popoldne. — Upravitelj šole.
—lj »Kralj džungle« v kinu Matici. Kaspa, nazvan >levji človek«, je sin angleškega raziskovalca divje vzhodne Afrike, umrlega na ekspediciji. Deček je bil edini, ki je ostal živ na ponesrečeni ekspediciji. Ostal je zapuščen v pustinji sredi divjih zveri. Levinja ga. je dojila, dorasel je in iz dečka je postal mož orjak. Levi in divje zveri so ga ubogale kot pohlevne ovčice. Kaspa pa jih je negoval, vodil in varoval pred zlobnimi ljudmi, ki so jih pobijali in lovili. Nekoč so Kaspo ujeli in z njim tudi večjo množino levov. Prepeljali so ga z levi vred v Ameriko, kjer so ga prodali v cirkus, ki je leva-Človeka kazal po svetu kot čudežno bitje. Nekega dne je izbruhnil v cirkusu požar. Ljudje so bežali v paničnem strahu pred divjimi, pobesnelimi zvermi, ki so zbežale Iz svojih kletk in napadale bežeče ljudi. Prav posebna atrakcija je prizor, ko napade razjarjen tiger bežečo žensko, borba tigra in leva z ogromnim bikom. Skratka, tako napetih prizorov nismo še videli v nobenem filmu. Ta film z nemškim dialogom bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici od jutri naprej. Predstavi v petek in soboto ob 14 30 pri najnižjih cenah ZKD.
—lj Svidenje s Frančiško Gaal-ovo. Samo enkrat smo jo doslej videli v filmu »Paprika« in temperamentna, živahna Madžarka se nam je vsem tako' prikupila, da je nismo in ne bomo pozabili. V soboto nas bo zopet obiskala, zopet zabavala in nam prinesla mnogo veselja, s svojim zdravim, prisrčnim humorjem nam bo zopet pomagala preko križev, težav in vsakdanjih skrbi ter nam pokazala vedro, lepo stran življenja. Prišla bo s svojim partnerjem Paulom Horbigerjem iz »Paprike«, to pot v filmu »Pozdravlja in poljublja Te,' Veronika«. Veselimo se je že danes in dobrodošla nam bo:
—lj Na izlet po grozdje v metliške gorice vas vabi društvo :>Bela Krajina«. Posebni brzovlak bo odpeljal izletnike iz Ljubljane v nedeljo 1. oktobra. Prijave sprejema od danes dalje manufakturna trgovina F. Novak na Kongresnem trgu. Udeležite se zanesljivo izleta v prakrasne belokranjske vinograde. Podrobnosti bodo še objavljene. 476-n —lj Klub esperantistov v Ljubljani otvori v četrtek 28. t. m. ob 19. esperantski tečaj za začetnike. Tečaj se bo vršil v Delavski zbornici (nasproti knjižnice) dvakrat na teden. Učnina bo minimalna.
—lj Udruženje gled. igralcev, sekcija Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri dop. v opernem gledališču. — Odbor.
—lj Resnici na ljubo. Včeraj smo poročali, da je na Tržaški cesti voz kovača K. podrl dijaKa Kosa, ki se je vozil na kolesu in ga znatno poškodoval na glavi. V našem uredništvu se je davi oglasila ga. B., ki je bila tudi na vozu in povedala, da so fanta takoj po nesreči pobrali in prinesli na dom Kovača K. ter o nesreči sami obvestili njegovega očeta. Mirko je zado-bil samo lažje praske in si ni raztrgal obleke. S konjem niso divjali, ker tam ne smejo hitro voziti zaradi tramvaja, ki križa pot.
—lj Blagovni oddelek pošte Ljubljana I. daruje v spomin tovariša Mirka šu-bica poštnega kontrolorja Din 60. za tuberkuloznega Josipa Skroka.
—lj Bluze, razno damsko perilo torbice in rokavice, najnovejše mode. dobite le pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. 57-1
Iz Črnomlja
_ Streljačka družina v Črnomlju deluje prav živahno. V nedeljo dne 17. t. m. so bile na novem strelišču prirejene strelske vaje v večjem obsegu Družina ima sedaj tudi svoj zelo okusno in solidno zgrajen paviljon na strelišču.
_ Trgatev Beli Krajini. V smislu določil zakona o vinu so vse občine našega sreza sporazumno s tukajšnjim sreskim načelstvom določile rok splošne trgatve v Črnomlju in Dobličah od 15. oktobra dalje, v Semiču pa od 20. oktobra dalje. V zadnjem času grozdje sicer napreduje, vendar pa ga bo manj, kakor druga leta. Vinske cene za starino so se zadnjem času pri vinogradnikih malo popravile.
— >Srbskj |cv« v Črnomlju. V raznih krajih Bele Krajine je nastopil g. Sava Bengaševič, artist iz Beograda, ki ga imenujejo tudi >srbski lev«. Na predstavi v Črnomlju v nedeljo 17. t. m. smo videli njegove res težke in vratolomne produkcije. Najbolj zanimivo je, da g. Bengaše-vič navadno tam, kje«- nastopi, daruje del dohodkov Rdečemu križu ali pa Sokolu. Tako je v Črnomlju od svojega sicer skromnega izkupička večerne predstave odstopil tukajšnjemu odboru Rdečega križa 100 Din, kar zasluži tudi javno pohvalo.
— Za povzdigo sadjarstva In prodaje sadja je naše sresko načelstvo pričelo živahno akcijo. Vse občine, v katerih bo sadja na razpolago, so naprošene za stalen stik 8 sreskim načelstvom, enako pa tudi vse ostale gospodarske organizacije, kakor podružnice KD, črnomeljska podružnica SIVI) itd. Sreskemu načelstvu naj bi vsaj približno točno sporočile, koliko in kakšnega sadja bo letos na razpolago, opozorile pa naj bi tudi sadjarje, da puste prodaji namenjeno sadje dobro dozoreti, po dozoritvi pa naj sadje obirajo in razbirajo in vse nezrelo, zeleno, obtolčeno, Črvivo, dobro ali sploh poškodovano sadje zadrže za domačo porabo. Vsak sadjar naj prijavi občini ali pa pristojni kmetijski organizaciji, koliko in kakšnega sadja bo imel predvidoma na razpolago, nakar bosta občina ali pa kmetijska organizacija do-
stavili te podatke sreskemu načelstvu, ki bo tako na najpriklsdnejii način informiralo in zainteresiralo kupce. Potrebno je tudi, da sadjarji dostavijo sreskemu načelstvu pravočasno vzorce sadja i listkom lastnika in razpoložljiv« količine, dočim se za podrobna pojasnila vedno lahko obračajo na sreskega kmetijskega referenta, ki bo tozadevno vsem brezplačno na razpolago. Vsi merodajni činitelji naj bi se za to važno gospodarsko panogo zavzeli čimbolj zaradi splošne koristi sadjarstva ln tudi materijalne koristi, ki jo isto lahko nudi našemu itak revnemu prebivalstvu. Posebno le pohvalo, nego tudi zahvalo pa zaslužijo za to prekoristno delo.
^Pozdrav in poljub
Veronika
Iz Celja
—c Tragična smrt starčka pod vlakom.
V sredo 20. t. m. ob 16.08 so bili potniki na peronu celjskega kolodvora priče strašne nesreče. Pred njihovimi očmi je osebni vlak. ki je privozil iz Ljubljane, razmesa-ril 79-letnega železniškega nosača in hišnega posestnika Martina Jernejška iz Lise pri Celju. Pred prihodom vlaka je nesel Jernejšek pleteno košaro s perona na tretji tir in tam obstal. Očividno je bil prepričan, da bo vlak privozil po četrtem tiru. To je postalo zanj usodno. Vlak je vozil po tretjem tiru in še predno se je Jernejšek zavedel nesreče, ga je že lokomotiva podrla na tla. čuti je bilo pretresljiv krik ponesrečenca, vlak se je ustavil, na tleh pa je ležalo razmesarjeno Jernej-škovo truplo. Lokomotiva je nesrečnežu odtrgala glavo na vratu, odrezala obe nogi in desno roko ter rablila pleteno košaro, ki jo je starček imel poleg sebe. Glava in roke sta odleteli dva metra od trupla. Po prihodu sodne komisije so prepeljali razmesarjeno truplo na okoliško pokopališče. Jernejšek je opravljal službo Železniškega nosača polnih 44 let ter je bil zaradi svoje dobrodušnosti in ustrežljivosti zelo priljubljen.
_c Poročil se je v torek 19. t. m. g. inž.
Vlado Burnik iz Velenja, predsednik prosvetnega odbora celjske sokolske župe, z gdč. Mimico Turnškovo, hčerko gostilničarja in posestnika v Nazarju pri Mozirju. Iskreno čestitamo!
—c Kanarček se je zatekel v torek 19. t. m. v stanovanje g. Vilka Ramšaka v Gosposki ulici 13. Kanarček ima na nožici srebrn obroček.
Iz Ptuja
_ iSiovenski Narod« prihaja še istega večera ko izide v Ljubljani v Ptuj z večernim vlakom ob četrt na 19. uro za kar naročniki gotovo še ne vedo. Vsi naročniki »Slov. Naroda« lahko istega takoj dvignejo do 19. ure v brzojavni dvorani pri službujočem uradniku. Obenem se obveščajo vsi naročniki, ki stanujejo v mestu, da se bo od 1. oktobra dalje naš list dostavljal na dom vsak dan zvečer po prihodu vlaka. Mnogi prejmejo nekaj časa list brezplačno na ogled ter jih prosimo, da istega skrbno prečitajo ter se na list na. roče, saj znaša naročnina z dostavo na dom le 12 Din.
_ Zopet dva požara. Dne 10. t. m. ponoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Pihlerju v Gruškovju, ki mu je uničil leseno hišo do tal. Hiša je bila dolga 12 m in široka 4 m ter s slamo krita. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. škoda se ceni na 10.000 Din. — V noči na IS. t. m. pa je izbruhnil ogenj na stanovanjskem poslopju posestnika čihal Julija v Hajdini pri Ptuju, ki mu je hišo deloma uničil in trpi čihal okoli 20.000 Din škode. Tudi tu se še ne ve, kako je nastal ogenj.
_ Težka nesreča je zadela 45-letnega
posestnika Zamuda Franca iz žihlave. Zamuda je že dne 14. t. m. padel pod voz tako nesrečno, da je zadobil težke notranje poškodbe. Zdravil se je nekaj časa doma, ko pa je videl, da se mu stanje ne zboljša, se je te dni napotil v ptujsko bolnico, kjer so poleg drugih poškodb tudi ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo.
_ Po   nalogu   komande mariborskega
vojnega okruga se vrši naknadni pregled živine in vozil, ki še niso bila pregledana, na Teznu pri Mariboru in sicer za živino in vozove 25. in za bicikle 26. t. m. Komisija prične poslovati vsakokrat ob 7. uri. Vsi lastniki živine ln vozil se poživljajo, da se pregleda določenega dne brezpogojno udeleže, ker bodo sicer kaznovani.
— Seje davčnega odbora se bodo vršile v dneh 21-, 22., 23. in 25. t. m. od 8. do 12. ure in od 14. do 1<>.
_ Mestno načelstvo razglasa, da morajo vse stranke, ki žele kuhati žganje iz sadja (sliv, jabolk, tropin, droži) z jakost jo nad 35 stopinj alkohola poprej kuho prijaviti pri oddelku finančne kontrole v Ptuju.
Vas Ložnica žrtev požara
Silen veter ]e ogenj podpiral — Doma same Ženske In
otroci — Na pogorišču
Poflčane, 17. septembra.
Dobrih 12 km od Poljčan stoji blizu Makol prijazna vas Ložnica, ki šteje vsega skupaj le nekaj his, ki pa so lepo skupaj, sosed pri sosedu. V nedeljo je ta prijazna vasic* sredi vinorodnih krajev postala skoro vsa žrtev požara. Od vse vasi, ki stoji tik ob cesti, so obvarovali le 5 hii, vse drugo je pogorelo. Kako je ogenj nastal, ie ni ugotovljeno. Nekateri domnevajo, da so razgali otroci, ko so se igrali pred hišo, kjer je sačelo goreti, drugi zopet to zanikajo.
Plamen je siknil nekako ob pol 12. dopoldne najprej iz kolarnice posestnika Karla Verdnika ter je bliskovito zajel hkrati vse gospodarsko poslopje. Ognjeni ztsbiji so sikali proti nebu, ogorke slame — goreče baklje — je veter, ki je b'A ta čas posebno močan, nosil na sosedna poslopja in Jjud: ^ <e le niso prav zavedli, ko Je bilo ra'' ga vetra že- pol vasi v plamenu. Hk začelo goreti kar 3 hiš
z gospoda rs h oslopji vred: hlevi, ka-SČe, kolarnlce. sodi. drvarnice in vse, kar Je še pri hiši. ie bilo v enem samem velikem plamenu. Za Verdnikom so postali nesrečni pogorele! še posestniki iMataln Janez, Hajnšek Matevž, posestnica vdova Pleničnik Neža in Martin Ritonja.
Gospodar Verdnik je bil baš na paši z dvema sinovoma, tretji pa je bil pri maši, ko je začelo goreti. Le gospodinja z malimi otrocii ie bila doma. Ti so naenkrat privreščah v hišo: »Oori, gori, pri nas gori...!« Sirota sama ni vedela, kaj bi najprej počela. Ljudje, kar jih je bilo doma, so hitro pritekli na pomoč. Pri tem pa so nekateri že z grozo opazili, da gore njih lastne strehe. Nastala je splošna panika. Zmeda in obup sta bila tem večja, ker je bilo doma le malo ljudi, zlasti moških. Kar jih ni bilo v SI. Bistrici, kjer so tam baš dobivali tablice za kolesa, so bili pri maši. Tako ni bilo doma niti enega kolesarja, ki bi obvestil o požaru gasilce. Sele dim goreče vasi je opozoril bližnjo tovarno tanina v Majšpergu, da je zatulila sirena na pomoč. Prvi so prihiteli na kraj požara gasilci iz SI. Bistrice, nato iz Mai-špe-rga in Ptuja. Delali so z vso požrtvovalnostjo, da požar omeje ter tako rešijo vsaj Še ostala poslopja v vasi. Strehe hiš so bile večinoma s slamo krite. In ker je bilo tudi povsod dosti suhe krme. je plamen razširjal tako vročino, da ni bilo moči priti v bližino. Komaj so resili živino, ki je je bilo k sreči tudi nekaj na paši. Pohištvo in vse drugo je zgorelo. Na ve-
_ Volilno   gibanje.   Tako za volitve v
Delavsko zbornico, kakor za občinske volitve vlada med tukajšnjim prebivalstvom vedno večje zanimanje. 2e sedaj je gotovo, da bo vloženih več kandidatnih list, kar gotovo ne bo v interesu sloge in solidarnosti, ki je vsem slojem in stanovom rudarskih revirjev v današnjih težkih časih bolj kot kdaj koli potrebna. — Krajevna organizacija JNS sklicuje za četrtek, dne 21. t. m. ob 20. v Sokolskem domu člansko zborovanje, na katerem bo definitivno izvoljen nosilec liste in ostali kandidati za odbor. Vsi znaki kažejo, da bo volilna borba tudi v revirjih precej ostra, dasiravno novoizvoljenim občinskim krmilarjem ne bo baš prijetno z občutnim občinskim primanjkljajem reševati pereča gospodarska in socijalna vprašanja naše velike industrijske občine. NaJi pridobitniki bodo morali zastaviti vse sile, da se javne dajatve na eni strani ne bodo zvišale, na drugi strani pa, da se bo zadostilo vsem gospodarskim in socijalnim obveznostim občine. Zato Čakajo novi odbor najtežje naloge, ki jih bo mogoče rešiti le, če bodo na čelu občine uvidevni, prevdarni in dalekovidni možje, ki se zavedajo, da je mogoče voditi uspešno komunalno politiko le v sporazumu z merodajnimi državnimi činitelji in v bratski slogi s širokimi množicami naroda.
_ Nogomet v rudarskih revirjih. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 16. je bila odigrana ni igrišču SK Amaterja prijateljska nogometna tekma med domačim SK Retjem in SK Laškim iz Laškega. Simpatično in fizično precej razvito moštvo SK Laško je pokazalo precej dobro in požrtvovalno igro in im v svojem vratarju ter levem krilu naj-jačji opori. V I. polčasu je vodil SK Laško že z 3 : 0, kar je sicer agilno moštvo SK Retja spravilo iz ravnotežja, tako da je igralo dokaj raztrgano in primitivno, vendar pa poguma ni izgubilo. — V II. polčasu je SK Retje precej popravilo svoje pozicije, dasiravno je spretna enajstorica SK Laško z vso silo pritisnila. Končni rezultat je bil 3 : 2 za Laško. Sodil je g. 2arn. Publike je bilo veliko. — V Hrastniku je v istem času trboveljski SK Dobrna gladko odpravil hrastniškega SK Delavca z rezultatom 7 : 2. Sodil je g. Raj trna jer iz Trbovelj dobro. — V istem času sta se spoprijela v Zagorju na igrišču SK Sloge v Lokah SK Hrastnik iz Hrastnika in zagorska Sloga. Tehnično nadkriljujoče moštvo SK Hrastnika je porazilo mladega SK Slogo, ki je igral jako požrtovvalno, s pičlim rezultatom 3 : 2. Sodil je g. Božič iz Trbovelj. Publike je bilo veliko.
— Julij Bellak umrl. Raz rudniških poslopij vihrajo črne zastave v znak žalovanja vsega rudarstva za zaslužnim bivšim dolgoletnim generalnim ravnateljem TPD g. Julijem Bellakom. Pokojnik je bil eden izmed redkih odličnikov, ki se je s svojo sposobnostjo in neumorno marljivostjo povzpel iz malega uradnika na visok položaj generalnega direktorja. Kljub temu pa ni pozabil, da je bil tudi on nekoč pisarniški uradnik. Pri vsaki priliki se je spomnil rudniških nameščencev ter je uvidevno In
čer, ko so mislili, da je ogenj že udušen, so gasilci odšli. Proti 21. pa je začelo znova goreti in so hiteli tja gasit poljčan-ski gasilci ki so se zadržali tam dolgo v noč.
Pogled na razdejani del vasi je grozen. Iz kupa ožganega zidovja se je še včeraj kadilo. Tu in tam se je pokazal še plamen-ček, ki ga je razpihal veter. Deli ožganega pohištva na ožganem strnisču, še vsi od dima sajasti otroci se ogledujejo z materami žalostno po svqjih domovih, od katerih štrle v nebo le še ožgani dimniki kot priča groznega razdejanja.
Vse joče in je še pod vtisom groznega požara. Stopim k prvi, ki jo vidim, vdovi Pšeničnik Neži. Joče in pripoveduje pretrgano: »Z opeko sem imela krito gospodarsko poslopje, pa mi je vdrl ogenj pri seniku noter in opeko je neslo s strehe. Ves živež, seno, oves. fižol Itd., vse je zgorelo.c Njej je hiša ostala, je pa vsa osmojena in ožgana.
Na drugi strani ožganih in poteptanih brajd je mlada gospodinja s 4 otroci: eden v naročju, drugI se je drže za krilo. Hodijo po razvalinah ln jočejo. Zgorelo jim je gospodarsko poslopje, hiša In vse. »Ti,« pravi Pšeničnica, »nimajo niti toliko, da bi enkrat vzeH v usta. Z drugim vred so zgorele otrokom tudi vse šolske potrebščine. Tudi kokoši. Moža ni bilo doma. žena je omedlela. Istotako Hajnškova žena in še zdaj so vsi zmedeni. Pri Hajnšku je 9 otrok, tudi ti so ob vse.«
Malo više stoji solznih oči Rltonjeva gospodinja z otroki. »Bila sem pri masi. On je reševal pri Verdnikovih, ko je naenkrat začelo goreti tudi pri nas. V hiši je spalo 2 in polletno dete.« Sotae so jo zalile, rri mogla več daTje govoriti. Tudi njim je vse pogorelo. »Za enkrat v usta.« je dejala nato, »so nam danes prinest, usmiljeni sosedje.« In tako naprej... Vsem je zgorelo poleg živeža tudi vse perilo in vsa obleka, pohištva, skratka vse. Pri Verdnikovih so še včeraj polivati z vodo, ker je bila nevarnost še vedno ta, de se vname hiša. ki je že vsa osmojena. Ljudje spe deloma pri sosedih, deloma si kar ob razvalinah napravijo ležJ&če, dokler ne bo dežja. Tud: živino so sprejeH v varstvo usmiljeni sosedje. Pomoč je nujna in potrebna, saj so bili vsi objekti, in to jih je okrog 14, zavarovani komaj m lOO.onri Din, medtem ko se Skoda ceni na prvi pogled okroglo na 400.000 Din. že Itak v skromnih razmerah živeči lisdje so zda] popolni siromaki. Pt—
z velikim razumevanjem cesto ugodil njv hovim socijalnim težnjam in potrebam. Zato so ga ohranili nameščenca v lepem spominu. — Toda tudi za socijalne potrebe delavstva je bil vedno dostopen in je Ml v raznih mezdnih sporih med družbo in delavstvom rad popustljiv, zato je doseglo delavstvo v prejšnjih letih znatne socijalne pridobitve. — Tudi nase delavstvo se ga bo rado spominjalo.
— Težka nesreča pri delu. V Ferdinandovem polju sapadnega jamskega okrožja se je pri delu težko ponesreči* 79-letni kopač Kolenc Tomaž. Zaposlen je bil pri vožnji pod šahtom I omenjenega potja, kjer je do vazal prazne in odvažal polne vozičke. Eden teh vozičkov je na izogttm is-tiril. Kolenc je hotel s premogom napolnjeni voziček zopet dvigniti na tir, prt tem pa je prišel z desno roko med spojko vozička, katerega je dvigal, ter odbijač prednjega vozička. Pri tem mu )e zknntfo mezinec desne roke.
Nesreče
Ljubljana, 2-1. septembra.
Blizu Velikih Lft&č ao snoei nssil pa-santi ob železniški progi n«eave*tnega nekega moškega, ki je bil nekoliko po-tolčen na glavi. Prepelja-li ao g* v ljubljansko bolnico, kjer se je neznanec kmalu zavedel. Ugotovili so, da gre za G5-let-nega Antona Žagarja is Klinje vasi, občina željna pri Kočevju. Mož se prav nič ne spominja, kaj se mu je pripetilo. Najbrž je hotel čez progo, pa ga je butnil vlak.
Precej huda nesreča se je pripetila včeraj na Turncu pod Grmado. Na strmo skalo je plezal osmošolec klasične gimnazije Rafael Filetz. Tik pod vrhom je nenadoma omahnil in strmoglavil kakih 10 metrov v globino, kjer je ves pobit obležal na produ. Na krike njegovih tovarišev opozorjena sta ga dva druga turista z velikim naporom prenesla do ceste, nato ga je pa reševalni avto prepeljal v bolnico. Stanje ponesrečenca, ki je bilo včeraj prav resno, se je danes precej »boljšalo.
V novih Jaršah je v torek popoldne kolesar Jože Butara podrl in povozil 3-let_ no delavčevo hčerko Dragico Oplotnisovo, ki je zadobila resnejše poskodDe po vsem telesu. _ Na Kongresnem trgu se je včeraj popoldne ponesrečil 62-letni cestni nadzornik Valentin Karo, ki je padel s kolesa in se močno pobil na glavi. _ Trgovec in posestnik Štefan Mustar Iz Kompo-lja, občina Dobre polje, je včeraj popoldne v Kompoljah odletel % motornega kolesa in si zlomil levo nogo. Vse tri ponesrečence so morali prepeljati v bolnico.
V bolnico je moral tudi sedlar France Mede is Retnja, ki ga je nekdo med prepirom s nožem sunil v desno roko in ramo
POSLANO
Gospodu
dr ju. Kreku Mihi, advokatu
▼ LJubljani. Meni zalučano rokavico sem dvignil. Pripravite se dobro Vi in škofova gimnazija; govora bo celo o Senčurskih podvigih. 475/n Dr. Lapajne Živko.
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imalo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo.
»SLOVENSKI N A R O D«, dne 21. septembra 1933
A. OEaoeryi l70
<D*e
ROHM
Stoječ zadaj pri krmilu je poročnik ocenjeval razdaljo med la<djo in naproti ji hitečim čolnom.
Treba je bilo še mnogo truda, da bi ririveslai do ladje.
Drugi, močnejši topovski strel je za-donel z ladje, kakor bi hotel vzpodbuditi brodolomce.
Na ta strel so odgovorili kriki žensk, Uečečih v čolnu. Uboge izgnanke so kar vriskale od veselja, da bodo končno rešene. Njihova radost je bila tem večja, ker so še malo prej kričale od strahu in groze.
In od radosti so vzklikale ves čas, dokler ni priplula ladja blizu. Poveljnika sta se že lahko sporazumeva'a.
Poročnik d' Ouvelles je zaklical svoje in ime potopljene ladje.
V odgovor je zaplapolala na ladji zastava. In brodolomci so od veselja vzkliknili, ko so zagledali nad rešilno ladjo barve svojega naroda.
Francozi so reševali Francoze.
Korveta je spustila jadra v pričakovanju rešilnega čolna, ki je naglo plul proti nji.
Poveljnik je zapovedal spustiti premične stopnice. Sam je stopil na zadnjo stopnico, da bi pozdravil poročnika d* Ouvellesa. Segel mu je v roko in vzkliknil:
— Hvala bogu, da smo prispeli pravočasno!
Rešeni brodolomci so se preselili iz čoma na ladjo ...
XX.
Korveta, ki je bila prav kar rešila del brodolotncev z dvojambornika *Le Giorieux«, je bila ena tistih vojnih ladij, ka jih je pošiljala francoska admira-liteta v zaščho francoskih ribolovov .na Novi Zemlji.
Včasih so pJuJe te ladje tja do antill-skt^a moria, da bi zasledovale morske roparje, ki so gospodarili po obalah francoskih kolonij.
V takem primeru so phile vse ladje na povratku v Mehiški zaliv in se ustavljale v New Orleansu, da bi prevzele tam podrto guvernerja Louisiane in jo odpeljale v Francijo.
Naša ladja je bila baš na eni teh vo-žćtfij, ko je posadka opazila na morju čoln.
Pre<irx> bi nadaljevali pot, je ho t d rx>vetjnik korvete nekaj časa krržarrti po morju, kjer so bili naleteli na čoku ker je upal, da najde še druga dva čolna.
Toda to plemenito prizadevanje je ostalo žal brezuspešno in kapitan je bH prisiljen odpJuti proti Louisiani.
Vožnja je šla v najlepšem redu in v splošno zadovoljstvo brodolomcev, ki so si pač morali odpočiti po prestanem strahu in naporu.
Poročnik je porabil prosti čas, da je napisal poročilo o dogodkih na dvo-jatnborniku »Le Glorieux« od odhoda m Havra do trenutka, ko ie btfo treba zapustiti ladjo, zapisano poginu.
Poročnik je v poročilu pohvalno omenil vedenje častnikov in moštva, pohvalil je pa tudi nastop izgnanke, zabeležene v seznamu pod imenom Henrika Gerardova.
Napisal je v poročilu, da zasluži njeno vedenje nagrado, in priporočil jo je naklonjenosti guvernerja Louisiane.
Povejmo tudi, da je rešil poročnik obenem z listinami pismo policijskega ravnatelja na guvernerja, ki ga je priložili svojemu priporočilu.
Vemo že. da se je nanašalo to pismo na izgnanko Henriko Gerardovo, ki jo je policijski ravnatelj priporočal guvernerjevi naklonjenosti. Po prvem izbruhu gneva, ki je bil Henriki tako usoden, si je pa moral grof de Linie-res priznati, da to dekle v resnici ni
OBLEKE
tako pregrešno, da bi moralo deliti usodo izgnanih lahkoživk in vlačug. Nesrečnica se mu je pa tudi malo smilila.
V poročnikovem usimeflem poročilu je našel guverner še en razlog, da je sklenil ukreniti vse potrebno, da bi se godilo mladi kaznenki v izgnanstvu čim bolje.
Pozabil je pa povedati poročniku, da dekle že ima mogočnega zaščitnika. In tako poročnik ni zvedel za vsebino pisma, ki ga je bil pisal policijski ravnatelj guvernerju pisma, ki ga je bil sam izročil guvernerju.
Nekaj časa je vse govorilo o katastrofi ladje in plemič, ki je poveljeval vojaškim posadkam Louisiane, se je zanimal za vse podrobnosti.
Cez nekaj dni je ponudil poročniku za povratek v domovino ladjo, ki naj bi se na noti v Francko ustavtta v New Orleansu.
Poročnik ie prvi hip okleval. Proal! je, naj mu guverner dovoli kratek rok za premislek.
Markiz je bil prepričan, da je poveljnik potopljene ladje duševno še vedno tako strt in da bo moral nekaj mesecev počivati.
V resnici je pa držalo poročnika v New Orleansu nekaj drugega, kakor bomo videli pozneje.
Prve dni se je izogibal častnikov posadke in iskal samote, kar so si razlagali z žalostjo nad izgubljeno ladjo.
Poročnik se je pa vedno odzval vabilu gostoljubnega guvernerja, če je hotel slednji na videz kaj zvedeti od njega, v resnici mu je pa šlo samo za njegovo družbo pri južini ali pri obedu.
Poročnik je izrabil vsako tako priliko, da je opozoril nase markizovo pozornost in naklonjenost
In tako je bil sprejet v guvernerjevi rodbini z gotovim zaupanjem. Žalostni dogodki, ki jih je imel za seboj, so mu pridobili naklonjenost te rodbine. Ime Henrike Gerardove, ki je njen pogum in požrtvovalnost hvalil, se je v njegovem pripovedovanju zelo pogosto ponavljalo.
Naključje mu je zopet privedlo na pot Marjano.
Guverner je hotel videti izgnanke, ki so bile preživele Katastrofo nesrečne ladje, in prosil je poročnika, naj mu pomaga ugotoviti, katere izgnanke so izginile z drugima dvema čolnoma.
Navadno je bil pregled izgnank zelo površen in guverner je naročil kar nižjemu častniku, naj pošlje izgnanke na delo po svoji uvidevnosti.
Niso ravnali baš lepo s temi nesreč-nicami, ki so med njimi mnoge kmalu podlegk slabemu podnebju.
Ko bi bila morala Marjana stopiti med pregledom iz vrste, je guverner odredil, naj jo odvedo v stran. Marjana je zadrhtela. Mislila je zopet, da je guverner odkril njeno zvijačo, da ve. da se je skrila pod tuje ime; in zbala se je, da bi ne bila njena žrtev zaman. Obstala je bleda m povešenih oči pred guvernerjem, ki jo je vprašal:
— Ali ste vi Henrika Gerardova?
— Da, gospod, — je zajecljala Marjana v odgovor.
— Vem, zakai ste bili izgnani. Marjana je čutila, da se trese, toda
napela je vse sile, da bi prikrila svojo zadrego.
— Greh, ki ste ga storili, je bil strogo kaznovan, — je nadaljeval guverner. — Toda znano mi je vaše junaštvo na krovu nesrečne ladje in zato tem raje ugodim želji onih, ki so vas priporočili. Ne pošljemo vas na težko delo, kakor druge.
Marjana se je pa ozrla sočutno na druge izgnanke in odgovorila .presenečeno:
— Gospod, če mi dovolite, bom delila usodo tistih, ki so v enaki meri zaslužile to pokoro kakor jaz.
Kaj je s podzemnimi žarki?
Oficijelna znanost se ne strinja z mnenjem, da prihajajo iz zemlje poleg radioaktivnih ie dragi Žarki
Zadnje čase se zlasti v Nemčiji, pa tudi v drugih državah, širi nauk o takozvanih podzemnih žarkih in njihovih dalekosežnih posledicah za človeško zdravje. Podzemne žarke so odkrili iskalci zlata, ki so baje ugotovili, da zemlja na nekaterih krajih močno izžareva in da se dajo ti žarki s primernimi napravami točno dognati. Žarki prihajajo iz zemlje v nekaj metrov Širokih pasovih, kar se da v enaki intenzivnosti dognati v najgloblji kleti, kakor tudi v najvišjem nadstropju visoke hiše.
Podzemne žarke so kmalu označi1 i za povzroČite.ie mnogih bolezni, zlasti raka. Znano je. da se rak ne pojavi vedno na enak način. So gotove hiše, ulice ali večji deli mesta, kjer je ta strašna bolezen mnogo bolj razširjena, kakor v sosednem delu mesta. Oficijelna veda se mora v tem pogledu ozirati na točno statistično proučevanje francoskih zdravnikov v Havru in priznati, da se rak včasih res pojavlja kai čudno. Pa tudi podzemni žarki prihajajo na površje neredno. Tako jih lahko ugotovimo v eni hiši, v sosedni pa ni o njih nobenega sledu. Zato spravljajo raka v zvezo s podzemnimi žarki. Pa ne samo rak. temveč tudi mnoge druge bolezni naj bi bile v neposredni zvezi s podzemnimi žarki. Plemič Pohl je napisal o tem celo knjigo, ki v nji takoj svetuje, kako naj se individualno in kolektivno varujemo teh pogubnih žarkov. K individualni obrambi nam služijo razni kovlnasti, zlasti medeninasti predmeti, ki podzemne žarke odbijajo, za obrambo celih hiš so pa potrebne boli komplicirane naprave. , Obsežno   teorijo izžarevanja naše
zemue je razvil plemič Pohl, ki vidi v teh žarkih novo obogatitev naše moderne fizike. Docent Risse iz freybur-škega radiološkega zavoda je na objavil o tem problemu zanimivo razpravo iz fizikalnega in fiziološkega vidika. V nji opozarja zlasti na to, da že metoda sama, ki po nji ugotavljajo podzemne žarke, ne prenese strogega In eksaktnega fizikalnega merila. Risse pripominja, da gre tu za fiziološko metodo, ne pa za fizikalno. Izmed znanih izžarevanj, ki bi mogla priti tu v oo-štev, lahko govorimo tu samo o radioaktivnem izžarevanju, ki pa mora biti zanj v zemeljski skorji uranova in thorijeva ruda. Pogoj za to" izžarevanje je pa delna joaizacija zraka. Radioaktivno izžarevanje je pa tako slabo, da ga ni mogoče istovetiti s podzemnimi žarki, kar priznava tudi sam Pohl. &lo bi torej za novo izžarevanje, ki pa je po našem fizikalnem znanju absurd.
Tudi v tej smeri so Pohlovi zaključki dvomljivi. Vsi živimo v slabem radioaktivnem izžarevanju, ki prihaja iz zemeljske skorje in ki ga šele v mnogo večjih intenzivnostih rabijo po zdraviliščih za Iečenje bolnikov, a v še večjih intenzivnostih lahko škodijo človeškemu organizmu. Pohlovo izžarevanje, ki naj bi bilo mnoso prodor-nejše od znanega radioaktivnega izžarevanja, že zato ne more biti škodljivo, ker mora telo vsako izžarevanje prej absorbirati, prodno nastane fiziološki učinek. Podzemno izžarevanje bi pa moralo iti pri svoji prodornosti skozi telo brez vsake ovire. Tako pridemo do zaključka, da gre najbrž za silno občutljivost iskalcev dragocenih kovin proti slabemu radioaktivnemu izžarevanju.
Sreča HoSfmanns-thalovega sina
Nedavno so inozemski listi poročali, da se je zadnji sin znanega dunajskega pesnika Hoffmannsthala, ki je Jani na pogrebu svojega drugega sina nenadoma umrl, oženil z eno najbogatejših Američank. Podrobnosti tega pustolovskega romančka so pn£'e na dan šele zdaj. Na Dunaj je prispela lani ena najbogatejših žensk na sreru, edina dedinja pravljičnega bogastva lady Astor. Z Vanderbiltovo nečaKinjo je spadala pred vojno med milija1 der-ke. Dočim je prišla VanderbiJ>>v<i z nesrečnimi špekulacijami skoraj ob vse premoženje, je kupila ladv As*or v New Yorku mnogo zemljišč m jre-moženje ji je ostalo. Zdaj je njena ast skoraj polovica hiš v Mannhattanu in u;eno premoženje se ceni na 450 milijonov dolariev.
Ze v Hollywoodu se je lady Aat .rr, ki je bila v prvem zakonu omožeua z ruskim knezom Obolenskim, seznanila i miadim Raimondom von Hof^mams-thr.. Mladi plemič je bil takrat brez službe in zaman je iskal po Amr ki zasiužka. Bil je že na robu obupa, em bolj, ker mu je oče nenadoma a nrl, starejši brat si je bil pa končal živje-nie. Iz kritičnega položaja ga ie rešilo i/'emstvo. Lady Astor se je polakorn-ni a njegovega plemiškega naslova. V Londonu mu je ustanovila bogatj za-ožništvo, njegovi materi je pa ku^a v A^pah krasen grad. Te dni ie prspe-la na Dunaj, kjer so jo navdušeno >pre-;eii. Saj pa -tudi ni čuda, kajti če bi hotela, bi lahko plačala za Avs-rijo vse ameriške dolgove, toliko denarja ima. Pravijo pa, da njen mož od njenega bogastva ni videl še niti beliča.
2ena mu daje 500 dolarjev mesečno za vsakdanje potrebščine in s tem .ie zadovoljen. Ona pa tudi.
Zveri v človeški dobi
mil
Ne samo naša nemirna, razrvana doma, temveč tudi stari časi so poznali zveri v človeški podobi. Tipičen sadist je bil Vincenzo Verzeni, ki ga je proučeval Cesare Lombroso. Verzeni je davii svoje žrtve in njihovo življenje je bilo odvisno od tega, če je zločinec svoji strasti pravočasno zadostiL Največji užitek je imej, če je zgrabil za vrat žensko, pa naj je bila mlada ali stara, lepa ali grda. Navadno mu je zadostovalo že davljenje, vendar je pa umoril 14 letno Giovanno Mottovo in 28 letno Frigerjevo. Njuni trupli >e strahovito razmesaril, eni žrtvi je izre-zal vse drobovje, drugi pa razrezal trebuh. Mottovi so se poznali tudi sledovi morilčevih zob in morilec je z veliko naslado priznal, da je izsesal svojima žrtvama kri. Potem je pa odnesel domov kose mesa svojih žrtev, da jih je spekei in pojedel. Lombroso je ugotovil pri tem zločincu dedno obremenjenost.
Krafft-Elbing pripoveduje o nekem Menesclavu, ki je leta 1880 umoril štiriletno deklico. V njegovih žepih so našli obe otročičkovi ročici, v peči pa glavo in obžgano drobovje. V Berlinu so imeli pred leti sadista, ki je z naslado pokonča val v Živalskem vrtu ptice. Vsaki ptici je pregriznil vrat in izsesal kri. V Pragi je pa živel v drugi polovici preteklega stoletja neki Tirsch, ki je umoril neko žensko, njeno truplo je pa razrezal ter kose mesa skuhal in pojedel.
Tihotapci trupel
Minilo je sto let, odkar je sprejel angleški parlament VVarburtonov zakon, ki je določal, da morajo javne bolnice pošiljati v anatomične institute trupla onih umrlih, ki jih ne zahtevajo njihovi sorodniki. S tem je bil storjen konec zloglasnemu tihotapstvu trupel, zelo dobičkanosni panogi zločinstva. Tihotapci trupel, znani med ljudstvom pod imenom resurekcionisti, so kradl trupla s pokopališč ter jih prodajali anatonom in medicincem. Pa ne samo to, ker so šla trupla dobro v denar, so šli nekateri zločinci, med njimi zlasti zloglasna Burke in Hare v Edimburgu, tako daleč, da so izvabljali ljudi v krčme, kjer so jih opijanili in umorih, njihova trupla pa prodali. Burke je svoje žrtve davrl z blazinami in od tega se je ohranil v angleščini izraz »to burke«, kar pomeni v parlamentarnih krogih »potlačiti umazano afero«.
Žrtve resurekcionistov so postali često nedolžni ljudje. Zadnjo noč pred odkritjem zločinov je nesel Burke v vreči truplo neke žene na dom profesorja Monroa, ki se kot učenjak ni posebno odlikoval. V temi pa ni našel njegovega stanovanja in na nasvet nekega študenta je odnesel truplo k profesorju Knozu. slavnemu učenjaku, ki je bil zaradi svojti uspehov mnogim kolegom trn v peti. Knox je truplo kupil, kar je bila v onih časnih splošna navada. Naslednjega dne so pa prišle Burkejeve grdohije na dan. Žensko truplo so naJŽi v Knoxovam stanovanju in učenjakova usoda je bila zapečatena. Obtožen je bil stikov z moritei, od vseh strani to ga začefc napadati in ia-I i ti, da je moral končno zapust&i mesto. Umrl je zeonscen in obubožan, prof. Motno je pa pootal »steven anatom«, čeprav bi kot učenjak Kno*u niti čevljev na nosrah ne mogel odvezali.
k Jarš
Janls o krasne va* na progi 1 jstliMsl Kamnik. Lept. bele bde v h»$Do ovefcofltti vrtovih ne vedo n*e o Mak. Velika tekstna tovarna 1* tem. Imajo c*k> avojo električno oerrtrolo. Me moremo jsoer reci. v je ve« bujno lamvezena; moraš i« btt dobro or*1ea*iran, da najdeš v temi pot ne želesnigfeo postato. Vendar Hađk psWeo uporabljajo etafctriko v svojih hOtah in calo v hlevih in drugih gospodarskih po«*orJ*h Edino — nečastno izjemo dela — železniška pomaga.
IaprefcaM m po tem »emelj*item raju ki pna se ti šfrrido noooss nad to krasno domačo zemljo ter vaorno urejenimi gospodarstvi. Pa dospe* v tem rascoiožer»ju zvečer na kolodvor: v temo savito poslopje; v 6akak»©i r4ei pod stropom smrdeča petrolejka, uredtrik mora peeneeSi petrolejko s svoje risalne rntee, da H da vozni listek. Prav kakor v kaki zekotaV vas*d Me v Gakovi.
M bi res bila prevelika irtev za železniško apravo, to bi napeljala e4e4rtriko s ceste v poslopje? Da bi poiroinje elektrtke stala več, ne#o petrolej, se nam »di skoro nemogoče. Cnd>Jmo se pa tudi Jarfenoni samim z njihovimi tovarnarji vred, de si do dane« Še niso KiaAi isposlovati električno luč na postaji — Menda vendar ne čakajo, da postavamo izletniki tia nabira*wfk v to avrho?
Dota
Bodoča tast ženinu: Veste, mod nama rečeno, gosood doktor, moja hči ne bo imela nobene dote. Toda kot zdravnik sie zadeli terno. Moja žena ima revmo, i&as in žoične kamne, jaz naduho m s4ecrteorrK> bolezen, rm>i ofce pa paraliz«.
Na koiodvoru
Potnik: Gospod vratar, kdaj pa odpelje zadnji vlak proti Zagrebu?
— Točno 3 ure 30 mioirt pred koncem sveta, da bodo lahko potniki še kaj zavžlfc.
plašči, zimske suknje iz pristnega angleškega blaga so najprijetnejsa noša, skrajno trpežne in elegantne.
Blago nabavite najugodneje v specialni trgovini
NOVAK, KONGRESNI TRG IS
NASPROTI NUNSKI CERKVI
PAZMO
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESRKR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14 117T
SPALNICE
moderne iz orehove korenine, mehke pleskane in kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andiovk% Ljubljana, Kom enakega ulica 34. 62/L
Kadar žleze
z notranjo sekrecijo
slabo delujejo
Ogioc odobren od   ministrstva soc.
in ne oskrbujejo organizma v zadostni meri s hormoni, nastopajo oslabelosti, staranje in razne druge telesne neugodnosti.
V berlinskem znanstvenem institutu, ki ga je ustanovi! dr. Magnue Hirschfeld. pa je bila iznaj-dena in preizkušena metoda, po kateri se pridobivajo seksualni hormoni, ki se dajo združiti v preparatih, ne da bi pri tem izgubili svojo ti v-IjenjssK) energijo. Tak preparat je »TTTTJS-PERLEN«, ki učinkuje v prvi vrsti na inkretne B—e, potem . pa na organe in na vegetativni živčni sistem ter po vsem tem vsebuje vse možnosti medikamentoznega zvišanja potence. Preparat »TITUS-PERLEN« je pod stalno klinično kontrolo berlinskega instituta za seksualno znanost
Poučite se s pomočjo mnogoštevilnih ilustracij, kako nastajajo in kako se odstranjujejo motnje potence.
Zastopnik mag. pharm. Drag. Kajzer tL
COSMOCHEMIA - ZAGREB 115
SMIC1KLASOVA ULICA 88 >TTTUS-PERLEN« v originalnih omotih r
po 100 komadov za moške      Din 180.-po 100 komadov -a ženske       Din 200. Dobiva se v vseh lekarnah.
pol. in nar. zdravlja St. 2192 od 16. I. 1933.
SttNOVANiV
OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama, posebnim vhodom; parket in elektrika — oddam takoj ali s 1. oktobrom. — Rožna dolina Cesta X. št. 25 (pod Rožnikom).
TOVORNE AVTOMOBILE proda garaža Planinšek, Zagreb, Samoborska 4 3700
JABOLKA ZA PRESO
prodajam. — Ribizel, Šmartno ob Paki. 3683
ZABOJI
naprodaj. — Maribor, Mlinska ulica 23. 3735
OGREJEVALNE CEVI
kupim. — Ponudbe na: Maja-ron, Borovnica. 3701
BUKOVA DRVA
kupujem franko vagon Zagreb. — Ponudbe: Volovič. Zagreb. Sv. Duh br. 55 a. 3686
RABLJENE CEVI
večjo množimo kupim. — Petek, Velika Nedelja. 3718
FOTOAPARAT
potno kamero kupi Kvas, Celje. 3719
MESARJI! kupim VVolfov stroj, prodam ali zamenjam manjšega. — Ko zlevčar, Šoštanj. 3682
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih inozemskih znamk. Solidne cene. Nudi na obroke: vzame tudi hranilne knjižice. — »Muzika«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 59/L,
SLUŽBE
KAMNOSEK
dobi mesto z vso oskrbo. — Ro-binšek, Ormož. 3733
AN GORSKA ZAJKLA
(čistokrvna) naprodaj. Istotam naprodaj tudi železna postelja. — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta I, št. 9 (pod Rožnikom).
RESTAVRACIJO
v centru mesta, s prvorazrednim inventarjem, zelo poceni prodam. — Pojasnila: Cvitan, Dubrovnik. 3702
SIRARNA-DELLKATESA v Zagrebu naprodaj. — Bairich,
Zagreb, Ilica 146. 3684
NAPRODAJ NJIVA
nasajena s hmeljem. — Kranjc, Vransko. 3734
Krojaški modni atelje
J. JELOVŠEK, LJUBLJANA,
Kongresni trg 8-1 (poleg kina Matice)
se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst. — Moderen kroj. — Solidna . izdelava. — Zmerne
cene.
V veliki žalosti javljamo, da je naša predobra mamica oziroma stara mamica, gospa
Ana Merala
rojena Balantič
I
po dolgi in težki bolezni, pripravljena za smrt s srv. zakramenti, sinoči Bogu vdana umrla.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 22. septembra ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 29, na pokopališče k Sv. Krizu.
min
Priporočamo jo v molitev m blag spo-
Ljubijana, dne 21. septembra 1933.
Žalujoče rodbin«: Memla, Revfcn,  Stoje,  Kralj,  Met lik
Josip ZunuCIĆ Zm, »Narodno tiskarno*: Fran Jezersek _ za upravo ta ineeratni del Usta:   »ton Coristaf p- Val t Ljubljani
»