Štev. 36. Cena ednoga drobca 60 fil. 5. September 1920. Leto VII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 2 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črenšovci Prekmurje Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst. Na znanje vsem, ki imajo vojna posojila. (Hadikölcsön.) 1) Finančni minister v Belgradi je odredo, da se vse obveznice (kötvények) vojnih posojil (nadikölcsön) bivše Austrije in Vogrske, morejo vküp spisati, žigosati (štemplati) in vzeti iz prometa. 2) Da se morejo spisati in žigosati vse obveznice predvojnih državni posojil bivše Austrije in Vogrske. (Háboru elötti állami kölcsönkötvények.) To delo bodo zvršavali davčni uradi. V Prekmurji: v D. Lendavi in M. Soboti. Davčni uradi morejo svoje sojilaj pa za 20 dni, to je od septembra 6-ga do 25-ga. Ki te čas zamüdi, več nebode valála nikša prošnja i molba. Zato Prekmurci, popaščite se! Volitve poslancov v parlament dne 22. novembra. Občinski volilni red za Slovenijo. „Riječ“ poroča iz Belgrada, da je bilo na seji ministerskoga sveta sklenjeno, da se vršijo volitve poslancov za parlament (követválasztas) dne 22. novembra. Občinski volilni red za Slovenijo se pa ešče enkrat predloži v pregled ministerskomi sveti. Kalendare Srca Jezušovoga smo letos ne mogoči nači dati kak za 3 K tak velikoga kak lani ali za 5 K vekšega. Kakšega ščete, naznanite nam v Črensovce do 15. septembra dragi širitelje. Falejši kalendarov ne mogoče dobiti zdaj. Mednarodna komisija za določitev državni mej. Poslanec dr. Jos Hohnjec je na ministra zünanjih zadev stavil to le interpelacijo: V sentžermenski mirovnoj pogodbi napovedana mednarodna komisija za določitev mej med našov državov in Avstrijov bo 14 dni po ratifikaciji mirovne pogodbe, tedaj v najbližnjoj bodočnosti stopila v akcijo. Generalni sekretarijat mirovne konference je namreč zadnje dni poslao prizadetim vladam od to komisije, od njene kompetence, in od njenoga delovanja obširne instrukcije. Kak je avstrijska vlada izjavila v uradnoj objavi, so te instrukcije takše da stopajo prek besedila mirovne pogodbe. Zatoga volo je vlada avstrijske republike, ki drži sebe za najbolj interesirano, v Parizi sto- ločitev mej v narodnopisnom in gospodarskom oziri. Mi teda vidimo sosede naše države do zadnjega skrblive in agilne za dosego takše razmejitve med nami in njimi, ki bi bila za nje najbolj ugodna, to je bi odtrgala od našega narodnoga tela kak največ delov. Ali smemo rečti, da so tüdi vsi kompetentni činitelji v našoj državi v tem velevažnom vprašanji razvili tisto skrbljivnost in delavnost? Že v jesen preminočega leta sam naše ministrstvo zvünešnji zadev opozarjao na mednarodno komisijo in njen veliki pomen za podrobno določitev meje od kraja do kraja. V mirovni pogodbi so meje potegnjene bolj z glavnimi črtami, ki se držijo toka rek, razvodja rek in potokov in starih mej med političnimi okraji in ne vpoštüvajo dejstvo, da tüdi onstran teh glavnih smernic stanüje veliki broj ljüdi ki iz narodnopisnih in gospodarskih razlogov spadajo k nam. Ti ljüdje se ne smejo odtrgati od nas, da so slovenske narodnosti, navezani na nas z nerazdrüžljivimi cerkveno — in politično — občinskimi vezmi in da ti ljüdje želijo in zahtevajo, da se pridelijo naši državi, nigdar pa ne Avstriji ali Vogrski. Kak so te splošne meje potrebne popravlanja se vidi iz toga, da n. pr. v ništernih mestih ločijo cerkev od šole, čeprav sta obe poslopji eno prav blüzi drügoga: cerkev bi ostala v naši državi, šola pa bi pripadla sosedni. Komisija bo tedaj če bo postopala objektivno in pravično, morala ne samo iz narodnopisnih in gospodarskih, nego tüdi iz cerkvenih in šolskih razlogov državne meje na posameznih točkah potegniti tak, kak to zahteva naše ljüdstvo ob meji. Na te in drüge nedostatke sam opominao našo vlado in jo pozvao, naj stori, kaj more in mora, da ti začasni nedostatki ne postanejo definitivni. Vlada je obljübila, da bo pravočasno izvršila vse kaj je mogoče. V tem oziri tüdi parlamentarni odbor dobro povdarja v svojem poročili: „Včinila se je našemi narodi nepreboljiva krivica, da cela severozapadna mejna črta reže v naše narodno telo in seka od njega ne samo pojedine kraje in zvezo med Mariborom, Ljutomerom in Prekmurjom s tem, da eden del železnice, namreč med Špiljem in Radgono, kakor tudi Radgono samo s popolnoma slovenskimi vesnicami severno od mesta prepüšča Avstriji. Zato se po pravici vűpamo, da bo mednarodna komisija za določitev mej v svojem delokrogi popravila te krivice.“ Vsi smo preverjeni od velikoga pomena te komisije in njene naloge. Obračam se teda do gospoda ministra z vprašanjom: 1. Kakše so tiste instrukcije, ki jih generalni sekretarijat mirovne konference poslao našoj vladi glede na obmejno komisijo. 2. Ali je vlada že določila moža, ki bo v toj komisiji zastopal našo državo. 3. Ali vlada tüdi posvečüje potrebno pozornost vprašanji od podrobni določitev državnih mej med našov državov in Vogrskov? Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni. 2 NOVINE 1920. 5. september Glasi. Sedemdesetletnico svojega rojstva obhajajo sept. 20. mariborski knezoškof (hercegpüšpek) dr. Napotnik Mihal. Stojezeri pošiljajo v nebo goreče molitve za Njih, za gorečega nadpastira, vreloga častilca Srca Jezušovoga i Dev. Marije, dobrotnika sirot, glasovitnoga pisatela i cerkvenoga govornika lavantinske püšpekije. Mi Prekmurci, iz zahvalnoga srca do svojega dobrotnika, ki so nas v najvekših stiskah boljševiške vlade podpirali z molitvami cele püšpekije i gostoljubno sprejeli naše dijake, se pridrüžimo molitvam vernikov Njuve Prezvišenosti i Njim želemo i prosimo naklonjenost Jezušovoga i Marijinoga Srca. Novine do vrejüvali do 1. novembra vlč. g. Berdén Andraš, kaplan v D. Lendavi. Ki šče kaj pisati za Novine, naj njim pošlje. Ki pa šče Novine naročiti, naj se zglasi v Črensovcih. Protialkoholne gibanje med Čehoslovaki. Češkoslovaška abst-menstka zveza je 13. m. junija imela Zborovanje v Pragi. Med drügimi je držao govor tüdi vseučeliški profesor Foustka. Tü je omeno, da bo v hasek celomi Češkomi narodi protialkoholne gibanje. Kak bi Amerika gledat há Čehe, če bi iskali pri »jej pomoči, potem bi pa zapravlali. — Ministerski tajnik Kakd a je pravo, da ljüdje s. popivanjim davlejo, slab Zgléd deci; matere naj bi žnale, če pijejo alkohol, ž njimi pije tüdi dete v naročj i. Prireditev. Beltinski Orli bodo meli 8. Sept. v Beltincih pri Cigüti Zaodvečara ob 4. prireditev. Predavati bodo dve igri »Neodajmo se*, i »Kmet pa fotograf. jVstopnina 8 K v prvoj vrsti, 6 K v drügoj, stoječa 2 K. Piesne zabave ne bo, kak se je gučalo, Orlovski odsek za to dober stoji. Predayanje de se vršilo z popevanjom i prostov zabavov. Deklo k deci išče g. Fr. Kriš-:tof v Ljubljani, Sv. Petranasip 59. Deklica mora od 14 do 16 let stara biti i dobra krsčanska. Plača od 60 do 100 koron na mesec, dobra hrana. Vožnja po železnici se tüdi plača. Dobi tüdi dare. Od cerkve je ne daleč. Deklice zglaste se hitro, štere mate volo iti v to lepo slüžbo. Na skrbi te mele troje dece. Za pobiraša (cingulaša) i hlapca na farov šteri dečko ali moški šče iti, naj se zglasi pri vlč. g. Kukovič Miroslavi plebanoši na Dobrní pri Celji, Stajarsko. Plače dobi 100 koron na mesec, hrano i pranje. „Ali ženska zaistino nejma pravice vtikati se v politiko.“ Ta kniga, štera guči od tistih političnih pitanj, štera posegajo najgloble v žensko mišljenje in življenje, je zdaj izšla. Naroča se pri „Krekovi prosveti v Ljubljani,“ in stane 2 K, s poštnino 2,40 K, Če več vküp falej. Vsakša Slovenka naj segne potoj knigici! Zrnje naših delavcov. Prošnja do g. civ. komisara. Letos je preci delavcov iz Prekmurja bilo1 zaposlena v Jugoslaviji, i so zaistino z bogatim zaslüžkomaak v -zcnji kak v penezah prišli dom& Hvala ide zato našoj oblasti, štera se je dosta bogala za naše delavce. — A vsi naši delavci, kak so dozdáj vajeni bili, neso dobili dela, kje bi si lehko zrnje zaslüžili. Mogli so si iti po nje zato na Vogrsko. Tam so stopili: v delo i so si na vagone zrnjaprislüžili. Pater Prkič Jožef z Vidonec sam má štiri vagone zrnja k redi, ká bi se od pelalo, samo ka je Vogrska oblast stavila izvoz. Prosili bi g. civ. komisara, naj .nujno Posredüje pri visokoj vladi za prevoz toga zrnja. Če naša vláda dovoli na jezere vagonov .zrnja izražati na Madjarsko prosto te mora teh par krvavo zastü-ženih vagonov püstiti k nam tüdi Vogrska. Prosimo pomoči v imeni ljüdstva pomenjkanje trpéčega i v imeni države, štere ugled se stem samo podigne z zadovoljstvom ljüdstva pa samo potrdi državna misel. Prosimo oblast, naj milo postopa z delavci i njihovimi voditeli, ki- so na Madjarskom delali, stem več prido-bimo kak z naglov ostročov. Beltinci. 15. augusta se je vršila veselica pri g. Huber! v Beltincih. Veselica se je izborno vršila dokeč so učitelišniki tam bili. Kak so pa odišli, se je vršo ples do jütra do 3 vöre čerávno za njega nej bilo dovoljenja. zupanstvo protestira pa zahteva da še reč preišče od oblasti, što je dovolo ples, županstvo. Dajte nam odgovor v Črensovce, što je poslao na položnici (Ček!) junija meseca z Rogašavec 60 K, z Petrovec pa 12 K? Pošiljateojc pozabo svoje ime napisati, naše je napisao na položnico. „Plesno zabávo" ščéjo meti Orli na Malomešo v Beltincih. Če v tom iščejo ,,ork>vstvo“, ka do piesne zabave meli, so zablodili. Orlovsko . drüštvo je kaj drügoga. Pozna to toti zabave, a té so nej piesne veselice, nego drüge vesele prireditve i šale, i vsikdar na zadnjem mesti stojijo, jedro orlovska šteri na prvom mesti more stati, je. krščanski düh mladine. Te düh na piesišči zamen iščete. Pomislite vendar svoj cio dečki! Dari na dijake naše: Raj Štefan G. Bistrica 10 K, g. Seršén France z Ljutomera 80 K, Marij in List 100 X. — Darüvano H o r v a t Izidor! U10 K. — V celom, šolskom leti je darüvano ,v Črensovec Ž6Ž7 K. od E plačano pa tu 2474 K. 56 f. Ostalo čistoga 153 K, šteri znesek je izroči« .vlč. g. Raduha'Jožefi blagajniki. — Zvün teh darov so dobili naši dijaki podporo od ordinarijata v Ljubljani (eden dijak brezplačno v St. Vidi) od ordinarijata v Maribori (2 po nizko] ceni v Mariborskom deškom semenišči), od g- ministra dr. Korošca trijé dijaki 1600 K, od dr. Kovačja, prof. bogoslovja en dijak brezplačno stanovanje, i štirje drügi penezno podporo od njega i g. dr. Jerovšek Antona, ravnatela tiskarne sv. Cirila, od g nad-revisora Vlada Pušenjaka eti dijak brezplačno prehrano; N. z D. Lendave darüvao 50 K. na potroše dijaške seje, jul. 29. Marijin List pa v te namen 292 K, upravništvo Novin vso Poštnino celoga leta i drüge ménjše dare dalo, Vsi prvejši dari' so bili že. v Novinah objavljeni, zadnji so zdaj. Vsem darovnikom stokratni prekmurski, ,Bog plati. “ KLEKL JOŽEF vp. pleb. Kelko ma vödavanja naša držáva. Pri vpelavanji naše države v račun pride najprle ogromna šumma, štero moremo davati na vojsko vsakše leto. Ta zadene na leto 4 milijarde in 484 miljon kron. Da pa vojsko moremo meti. Na to nas prisiljavo denešnji naš položaj. Vojaštvo je potrebno záto, da nam obrani meje, čuva in gordrži mer i red v državi. Svetovna vojska je prinesla vsakšoj državi zvüntoga nova vödavanja in težko bremen, to so izdatki za invalide, dovice in sirote. Po boji je stalo v sakšoj državi vnogo takši. Mi imamo v Jugoslaviji više 200 jezero invalidov, to so tisti, ki so v boji roko, nogo itd., zgübili i nemorejo si krűh slüžili.. Potem imamo do 265 jezer takši rod-bin, šterim so očevje, ali prehranje-valci spadnoli in do 27 jezer takše dece, ki nemajo ne očeta in ne matere. Te zdaj vse more države gordržati. Držávne podpore tem vsem znašajo na leto blüzi eno milijardo in 12 miljon koron. Kje so pa ešče drügi državni • stroški plače uradnikov,- vučitelov itd. Ne čüdivajmo se, če je velka porcija. Pošta. Temlin M. M. Črnci. Idi na sodnijo. K. A. Dokležovje. Naznanite vaše ime, napište samo na edno stran papira pesmi, pa naznanite, so delo vaše glave ali pa prepisane z štere knige. V Črensovce prosimo odgovor, Benkovič Št. Radna. Odgo--vör sem poslao po Žerdini v Veržej, po svedočanstvo že drügač pišem! 3 NOVINE 1929. 5. september Srbi slovenskim orlom. Srbi, ki so se vdeležili orlovskoga tabora v Maribori, se poslali sledeče pismo predsedniki orlovske zveze: „Poštüvani Gospod! Mi belogradščane, ki smo bili na izleti našega orla — katoličanskoga orla — smo odnesli tam odneh najlepše spomine. Mi Vam čestitamo in Vam želejmo kem najbolši uspeh v borbi z vašim nepriatelom — z liberalnim Sokolom, ki je na Bledi pokazao nisikost svoje kulture z svojim nedostojnim oponašanjom. Zaistino nas je začüdila predrznost Sokola, šteri trdi, da smo mi šli na izlet v Maribor misleči, ka je to sokolski. Mi smo v Belgradi v našem klubi že januara meseca znali, da to šče biti orlovski tabor. In smo sklenili včasi, ka če de trbelo, idemo ta. To ka Sokol trdi, da mi ne smo znali, če obstaja Orel, ne istina. Mi smo znali za njega i nas raduje, da se liberalnomi Sokoli protipostavi katoliški element Orel, da nebi zavladao med mladinov i narodom kakši pogüblivi čemér, in da se občuva krščanski moral na hasek domovini i mladini, da se razvije energična vola, vkrepi telo naše mladine . . . Uverjeni smo, da Orel bode nadkril Sokola i jako se veselimo, da vera naši očakov znova bode oživela i pobije utopije liberalnoga naraščaja. Radujemo se, da ta borba ravno z naše domovine izide, k šteroj tüdi pripada Slovenija z svojimi sini in z lepim zgledom, šteroga nasledüvati nam je samo v čast. Iz srca se Vam zahvaljujemo, da ste nam šli na roke vse povsed, kje smo bili. In Vam zagotavljamo, da če pridete v Belgrad, bodete sprejeti z široko odprtimi rokami. Bog živi! Bratske pozdrave od bodočega Belgradskoga Orla.“ Vlč. g. dr. Kimovec, kanonik iz Ljubljane, so v Črensovskoj fari nabrali vküper več 200 lepi naši stari-slovenski pesmih, od šteri so pravli, ka so jako lepe ino do se že k božičnim svetkom na koncerti v Ljubljani popevale. Zdaj so v Türnišči že Dr. Korošec minister je naglo, obetežao v Belgradi i zato šče na kratek čas odstopiti od političnoga i ministerskoga dela. Njegovo mesto dotečas prevzeme minister za javna dela Jovanovič. Novi drobni penez dobimo iz metala. Kovali se bodo po 5, 10 in 25 par. Kovanje bode zvršavala ena fabrika na Dunaji (Beč). Te drobiž zadene 30 miljon dinarov. Vsaki tjeden jih bo izdelala tovarna 10 metrov. Dühovni vaj v Maribori se je vdeležilo 80 č. gospodov dühovnikov. Dühovne vaje je vodo č. pater Regulat, frančiškan iz Ljubljane. Naši mosti. Pri D. Lendavi so že 3 mosti nevarno pokvarjeni, en cilo podreti. Po mali pridemo na to, da si paver zdaj v jesen niti svojih pridelkov ne bo mogo domo spraviti in se pretrgne celi promet z D. Lendavov. Enkrat smo že opominali na to gradbeni urad, a ne vidimo še niti nikšega pripravlanja za to, da bi se mosti šteli popravlati. Čakamo, da do vsi podrti? Že skoro bo! Dolarov cena je zdaj palik visoko poskočila. Za en dolar davlejo 104—106 koron. En kilogram cukra na Vogrskom 134 koron. Nemški poslanik. Novo imenüvani poslanik nemške republike von Keller je prišao v Belgrad. Ka je komunizem? Ka vsakši žnje, a nišče ne seja, Ka vsakši trga, a nišče ne šivle, Ka vsakši troši, a nišče ne priravla, Ka vsakši rüši, a nišče ne zida, Ka vsi pijejo i ešče prek mere, V goricah na bratvi vsi, pa nišče ne bere, K vse krčij, a nišče nešče razmeti, Ka nišče nema nikaj, pa vsi trošijo, Ka vsi včijo i nišče ne ve, „Pučka Sloboda.“ Za Kméčko zvezo — za boljšo bodočnost. V tajništvo „Kmečke Zveze“ v Maribori prihaja vsaki dén toliko pisem, da dve pisarniški moči komaj morata opraviti. Na stotine in stotine ide dén za dnévom navodil na vse kraje naše organizacije. Prošnjo za shode moremo štemplati z štemplinom za štiri korone in za dovoljenje shodov plačati 8 kr. Tečaji „Kmečke Zveze,“ šterih je bilo letos 25, tüdi vnogo koštajo. Pisarniške potrebščine jo tüdi jako drage; pošta je trikrat dragša, kak prlé. In vse to smo premagali. Čaka nas šče pa vékše delo. Volitve se bližajo. Šče bole moremo delati. Od volitev bo odvisna usoda naše domovine, usoda kmečkoga ljüdstva. Svéta dužnost je zavüpnikov in somišljenikov, da darüjejo in nabiralo t za, sklad Slovence kmečke zvéze ; da pridemo do $mage. Drüge stranke so si že prlé napotile za té cil svoje kásse. Delavci, ki so pri sociaidemokraíih in korhuniskah, Plačüjejo vsaki mesec p^. Ido 8.kr. Mi pa samo -tisto vzamemo, ka što iz, svoje volje da. Od zmage je odvisna naša bodočnost. Vsaki naj meš i dar bo prnéso najvékši intereš. Na delo naši zavüpniki. VsSko ‘priliko gor po-nücajte. Žene in dekle PNüŠa stranka vam je priborila volilna,, pravico. Penezi se pošlejo: Slovenska kVnéčka 1 zveza v Maribori, "CilSdva tiskarna. V Maribori, TajništVo Slov. kmetske zveze. »Prekmurski. Glasnik* že začne plüvati, kak mali istriček, da se - z lüknje potegne. V prvih številkah se je delo za jako nedužnoga i nadstran-karskoga, zdaj. pa že pomali.. pokaže sváje škrample. Pa ga kak níšče me čte. Pri sv. Trojstvi v Dolnjoj Lendavi je dnes v nedelo Septembra 5. veliki tábor vseh naših zavüpnikov in kmečkih zvez lendavskoga okraja. Govorili bodo domači govorniki in tüdi g. Žebot, Urednik in .tajnik Kmečke, zveze iz Maribora. Pridite vsi. Začne se tábor ob 3. vüri po večernicah, štere so v kape(i sv' T rojstva. Po tabori je pa zborovanje zavüpnikov naše Stranke. Marijine Liste dodamo dneš-njim Novinam, za mesec September. Bogojina. Na angelsko nedelo se vršila tam lepa lüdska slavnost Slavnosti na tarjčneje zdaj za voja maloga prostora nemorem.) objaviti, V pribodnoj štelivki pride! Črensovski amerikanske farniki svojim domačim farnikom. Naznanilo Črensovski] darü-valcov na zvoné. * Vsem drágim darüvano m se najprle zahválímo na njihovoj darovitnosti, šteri so nam Z dobrim srcom darüvali, Bog jiipt vsem vküp plačaj, ar tej.sonám pomogli do toga, ka. mamo ' s kém plačamp.zvöpe. na$oj.bal£ri cerkvi. Če ravno smp i meli dosta •neprijatelov, šteri so na to delali, ka m'i to ne bi. zvršili. Nájvékše tieprijatelje so bili; tisti, ki so obečali po 20 dolarov pa §o je potegnoli v stari kraj, ne da bi kaj dali. Z nas so še norca delali, ka lehko' Obeča takšo Svečo kak žrt,. te pa , küpi . kak cigar. C Še ednok srčna hvala vsem darovnikom, šteri so tiče noj milüvali dati po 20 dolarov. Več mestih so. tüdi trije od edne hiše. Šteri šo darüvali po 20, ali' 10 dolarov. Zato vsem Želej mo,. naj je vešelij vsigdar mrli /glas zvonov in jim stem poplača njihove darovitnost. Vi pa dragi naši ^bratje po Kristuši, Čerensovci farniki sprij-mite te mali dar šteroga vapi pošilamo za zadoščenje za vaše veliko trplenje v toj gr o? noj .bojni, Štero ste mogli prestati. Mi smo vam z drügim ne mogli pomagati, kak stem, ka küpimo zvone, šteri 4 NOVINE 1920. 5. september naj vas i nas s svojim lepim glasom razveselijo, da pozabite vi i mi na vse prestale nevole. Te novi zvonovi naj nam bodo naveselje, naj farnike črensovske svojimi milimi glasovi zovejo v cerkev pred oltar. Črensovski darüvalci: Hozjan Matjaš (Kovačov), Horvat Anton, Salaj Ivan, Zelko Marko, po 25 dolarov. Knaus Janoš, Žižek Martin, Petèrec Jožef, Markoja Štefan, Tumpalv-an (starejši), Salaj Štefan, Čurič Martin (šprm-čov), Gjörek Ivan (kovači Gabor Ivan (šümenov), Gabor Štefan (Küzmovj, Rous Stefan in. žena, Horvat Štefan, Matjaš Baligač, Martin Gabor, Štefan Kolenko, Štefan Ütroša, Ivan Gabor, Janoš Lajnar, Janoš Žalig, Ivan Vegič, Jožef Frank, Martin Hozjan, po 2 dol. — Anton Farkaš, Martin Hozjan, Stefan Sarjaš, Ivan Törnar, Štefan Salaj, Ivan Čurič, Matjaš Kustec, Štefan Markoja, po 2 50 doj. —r špiclia Jožef, 3 dol. —f Hozjan Štefan, 1*50 do}. — Kavaš Marija 1 dol. Žalig Jožef 3 doj. Horvat Matjaš i 'Jožef Ütroša po 2 dol. Naročnina i podpora Amerikancov za „Novine in Marijin List.“ Zver Martin, Soštarič Jožef, Markoja Ivan, Zadravec Mihalj, Fotivec Martin, Curič Martin, Tkalec Ivan, Kohek Ivav, Radoha Martin, R a ji Jožef, po 3 dol — Vučko Matjaš, Hozjan Martin, Slavič Andraš, Novak, Štefan, Kralič MiSka, po 2'50 doj. — Zapčič Janoš, Plečko, Matija, Gjura Martin, Hren Janoš, Mlinarič ■ Matjaš, Vinčec Matjaš, Hajdinjak Matjaš, Fuis Ivan, Kovač Jožef, Černjavič Ivan, Jakšič Štefan, Rous Janos, Gabor Janoš, Hozjan Matjaš, Prša Matjaš, Krapec Jožef, Krapec Nači, Dorenčec Jožef, Toplak Ivan, Markoja Ivan, Kovač Štefan, Dominko Peter, Horvat Janoš, Markoja Jožef, Majcan Lujz!, Zver Matjaš, Hanc Martin, Kramar Martin., Ritlop Štefan, Rous Matjaš, Zadravec Stefan, po 2 dol. in. Toplak Ivan 2 dolara. Salaj Ivan, Glavač Andraš, vsaki 5 dol. — ítaklin Mihalj, 4 dol. Kocet Štefan, Tompa Ivan, Kramar Janoš, Tkalec Jožef, Škafar Martin, Gjörköš Jožef, Kramar Jožef, Zvér Jožef, Prša Martin, Kolenko Ivan, Pétek Jožef, Rajtar Martin, Trajbar Jožef, Koštric Martin, Toplak Jožef, Martin Antolin, .Štefan Horvat, Štefan Lütar, po 3 dol — Žižek Ivan, Kozlar Štefan, Balažic Jánoš, Horvat Štefan, Horvat Franc, Janoš Kostric, Štefan Virag, Martin Sobočan, Martin „Hozjan, Ivan Kelenc, Ivan' Gjörköš. Štefan Prša z Polane, Stefan Žakaj č, Jožef Žerdin, po 2:50 doj. — Sömen Jožef, Vučko Ivan, Vučko Martin, Šömen Ivan, Gjörek Štefan, Stanko Jožef, Soštarič Martin, Radošič Štefan, Pintarič Štefan, Fekonja Ivan, Denša Martin, Žalig, Stefan, Grüškovnjak Matjaš, Tivadar Martin, Hozjan Andraš, Matjašec ' Marko, Kohek * Štefan, Fotivec Štefan, Sobočan Štefan, Ivan Vučko; Janoš Denša, Štefan .Majcen Marko Vend, Horvat Martin!- (Šobo lovi vaj: Hajdinjak Maű,-ašč Gabor Ivan,, po 2 dolarov. -— Horvat Ivan (Saboíov), Gabor Janoš, Timipa Ivan i žena, Hozjan Jožef (Šebjan). Sarjaš Štefan (Salojov), Törnar Ivan i žena, Ütroša Štefan i žena, Kozlar Štefan, j žena, Kolenko Stefan i žena, Kustec Matjaš. Ritlop Ivan (Režonjovr Plej Ivan, Glavač Andraš i žena, Gabor Martin i žena, Farkaš Anton, Markoja Nači, Lütar Štefan, Tkalec Matjaš, Horvat Štefan (Lešnjek), po 10 dolarov. — Zelko Štefan (Štükov), Čurič Ivan (Matjašecov), po 15 dolarov. — Kustec Martin, \13 dolarov. — 'Špiclin Ana, Karoli Ivan i žena, Jerebic Martin, Lebar,. Maria, Žalig Janos i žena, Lajnar Janoš, Hozjan Mar- tin (Güranov). Wegič Ivan (Likačov, po 5 dolarov. Žiškovski darüvalci: Prša Martin 26 dol., Škafar Matjaš (pokojni), Horvat Štefan (Stanko), Curič Matjaš, po 20 dolarov. — Kramar Jožef (Vukov), 16 dol. — Sobočan Ivan (mlinar), Žalig Jožef (Balažek), Škafar Martin, Hozjan Jožef (Ciglar), po 15 dol. — Kramar Ivan (Matukov), 13 dol. — Ciglar Jožef, Tibaut Martin, Haklin Mihalj i žena, Trajbar Jožef, Kramar Jožef in žena, Žalig Jožef (Gaborov), Žalig Štefan in žena, Žalig Matjaš po 10 dol. — Koštric Martin, 12 dol. — Curič Martin, 1 dol. — Virag Štefan 2.50 dol. Koštric Janoš 5 dol. (Dale.) primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov. Mršavost (krlavost) srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri: lekarni Trnkoci, Ljubljana. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.