V soboto v Trstu noč razprodaj Carmina burana: lesk velikega dogodka Na Goriškem tri tisoč ljudi ob službo Primorski dnevnik št. 151 (21.084) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 2. JULIJA 2014 sledi ■■ nam na ^^^fcuiikfcerju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Jastrebi premagali molitev za mir Dušan Udovič Samo par tednov je minilo od tega, kar sta palestinski predsednik Abu Mazen in njegov izraelski kolega Shimon Peres na vabilo papeža Frančiška v Rimu skupaj molila za mir na Bližnjem vzhodu. Srečanje je imelo močan simbolni naboj in je prižgalo nov plamenček upanja. Pozivi k priznanju palestinske države so se v zadnjih tednih krepili, tudi sporazum med gibanjem Hamas in zmernim palestinskim osvobodilnim gibanjem je pozitivno odmeval v mednarodni javnosti. Morda se je takih znamenj v zadnjem času nabralo preveč, da ne bi zmotili jastrebov, ki na Bližnjem vzhodu vedno znova naklepno zrušijo vsakršna mirovna prizadevanja. Smrt treh pred dnevi ugrabljenih izraelskih najstnikov je hotela biti detonator za novo zaostritev odnosov, ne glede na to, kdo jo je zakrivil. Izrael trdi, da je krivec gibanje Hamas, čeprav to ni dokazano in je znano, da je v Izraelu in na palestinskih teritorijih aktivnih nič koliko fundamentalističnih skupin, palestinskih in izraelskih, ki so mnogo radikalnejše od gibanja Hamas. Posledice okrutnega dejanja pa so na dlani, kajti izraelska vlada je že napovedala maščevanje brez milosti in izraelska vojska je že krenila na kazensko ek-pedicijo. Sodeč po izkušnjah bo v zlasti v Gazi gorje vsem, še zlasti civilnemu prebivalstvu. Kam lahko pripelje takšna zaostritev je strašljivo samo pomisliti, saj je s sosednjima Sirijo in Irakom ves Bližnji vzhod dejansko v plamenih pohoda džihadistov. EU - Na umestitvenem zasedanju so ga podprli socialdemokrati in Evropska ljudska stranka Schulz znova predsednik Evropskega parlamenta Evroskeptiki ob igranju himne obrnili hrbet evropski zastavi INTERVJU Gabrovec: Pri nas vsakdo brani svoj »fevd« TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec v intervjuju govori o nekaj več kot enoletnem delu v deželnem svetu ter o sebi, stanju v slovenski manjšini ter v svoji stranki. Vtis ima, da v naši skupnosti vsakdo brani svoj »fevd«, medtem ko se razmere okrog nas zelo hitro spreminjajo. Na 2. strani TRST - Jutri podelitev nagrad Luchetta 2014 Začetek tridnevnih prireditev v znamenju Mirana Hrovatina STRASBOURG - Evropski poslanci so na umestitvenem zasedanju v Strasbourgu včeraj za novega predsednika Evropskega parlamenta po pričakovanjih izvolili Nemca Martina Schul-za iz vrst socialdemokratov. Schulz je potreboval absolutno večino oddanih veljavnih glasov in že v prvem krogu jih je prejel več kot dovolj. V govoru po izvolitvi je stari-no-vi predsednik izpostavil, da je Evropski parlament "srce demokracije" v EU in da ga je sam odločen braniti pred tistimi, ki bi ga skušali "uničiti od znotraj". Te besede so letele na skrajne evro-skeptike, ki so včeraj že poskrbeli za razburjenje. Med igranjem evropske himne Ode radosti na samem začetku umestitvenega zasedanja namreč niso vstali ali pa so vstali in pokazali hrbet evropski zastavi. Na 18. strani Dolina: izredna občinska seja o Siotu Trst ljubi džez TRST - Medtem ko so v drugi dvorani predvajali film Videoesta Saluti da Miran (Miranov pozdrav), se je na notranjem dvorišču deželne palače na Velikem trgu razvil zanimiv pogovor o zadnjih razkritjih o dvojnem umoru v Mo-gadišu, kjer sta pred 20 leti umrla novinarka Ilaria Alpi in snemalec Miran Hro-vatin. Namestnik glavnega urednika dnevnika TG3 Giuliano Giubilei se je pogovarjal z Miranovo ženo Patrizio Scremin, z ženo pokojnega Marca Luchette Danielo in z režiserjem Giampaolom Pencom. Na 5. strani Na 4. strani Na 4. strani Zasegli ketamin in LSD Na 5. strani Reka Vipava bo čistejša Na 13. strani V Sovodnjah čakajo na gradnjo kanalizacije Na 13. strani ZDRAVSTVO - Srečanje na deželi V Trstu zagovarjali goriško porodnišnico l J V* 12 TRRTTDRIR\BD5TILNR IZVRSTNI OKUSI TRST SE PREDSTAVI Srečanje okusov Hrane in vina iz pokrajne Trst 4. julij 2D 1 4 □ D 1 B : □ □ - DD Z2:3D PREČNIK 1/B - DEVIN-NABREŽINA - TRST - ITALY TEL. O AO 2DDB7 1 - FAX D4D ZD 1 267 INFa@5ARDOC.EU - WWW.5ARDOC.EU i JVl IrT rjyfl ARIDEN m 14 LONJER 26.6. - 5.7. Na 8. strani 9771124666007 2 Sreda, 2. julija 2014 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Veleposlanica Italije Rossella Franchini Sherifis »Rast in delo bosta prednostni nalogi« Začetku predsedovanja Italije EU nazdravili s krminskim Vinom miru LJUBLJANA - V času, ko se Evropa spominja stoletnice začetka prve svetovne vojne, je pomembno sporočilo, da sta mir in dialog bistvo Evropske unije, je včeraj v Ljubljani na slovesnosti ob začetku italijanskega predsedovanja Svetu EU dejala italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis. Program italijanskega predsedstva bo jutri na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavil italijanski premier Matteo Renzi, veleposlanica pa je včeraj med prednostnimi nalogami na prvem mestu omenila ustvarjanje novih delovnih mest in rast. Franchini Sherifisova je med prioritetami nalogami naštela še prizadevanja za to, da se EU uveljavi kot območje demokracije, pravic in svobode, ter za krepitev globalne vloge unije. Italija se že dlje časa, letos pa še posebej, sooča z navalom beguncev, ki se na njene obale zgrinjajo iz Severne Afrike, zato si bo kot predsedujoča pri- ? (_v Rossella Franchini Sherifis zadevala tudi za to, da bi se ta problem v uniji ustrezno obravnaval, je dejala veleposlanica. Tudi sicer nameravajo v Rimu precej pozornosti posvetiti proble- mom, s katerimi se soočajo države na južnih obalah Sredozemlja, posvetili se bodo tudi evropskim makroregijam, v prvi vrsti nastajajoči jadransko-jonski. Italija predsedovanje EU prevzema v času povolilnih sprememb v evropskih institucijah in kot predsedujoča se bo, je dejala italijanska veleposlanica v Ljubljani, trudila, da bi prehod stekel čim bolj gladko. Italijansko veleposlaništvo v Ljubljani je začetku predsedovanja danes nazdravilo z vinom miru, ki ga pridelujejo v Krminu na slovensko-italijan-ski meji z mešanjem vin iz skoraj tisoč različnih vrst trte z vsega sveta. Italija, ena šestih ustanovnih članic unije, bo Svetu EU predsedovala dvanajstič, nazadnje je bila za krmilom unije leta 2003. To pa bo njeno prvo predsedovanje po uveljavitvi lizbonske pogodbe, s katero je EU dobila stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, zaradi česar se je pomen predsedujoče države precej zmanjšal. (STA) CELOVEC - Četrta najvišja funkcija v državi Koroška Slovenka Ana Blatnik predseduje Zveznemu svetu CELOVEC - Kot prva koroška Slovenka je Ana Blatnik včeraj prevzela predsedstvo zveznemu svetu, sicer četrto najvišjo funkcijo v državi. V pogovoru za STA je povedala, da se bo v svojem polletnem mandatu, ki je pred njo, še intenzivneje zavzemala za žensko politiko in politiko mladih, velik poudarek pa bo namenila tudi izobraževanju in zamejcem. Blatnikova je za STA pojasnila, da njeni poudarki zelo odsevajo del njene identitete. Kot žensko jo tako zelo zanima, zakaj si ženske še vedno večinoma izbirajo poklice, kot so prodajalka, tajnica ali frizerka, torej tipične ženske poklice, ki niso ne dobro plačani, prav tako pa ne nudijo nobene karierne možnosti. Meni namreč, da mora politika sprejeti ukrepe, ki bi ženskam omogočali večje možnosti za kariero in ne samo za tradicionalne ženske poklice. Pojasnila je, da je sama učiteljica na poklicni šoli, zato bo velik poudarek namenila izobraževanju. Kot koroška Slovenka pa bo v parlamentu organizirala tudi prireditev o zamejcih. Pri vseh njenih težiščih bo v ospredju predvsem mladina, je še povedala za STA. Na njeno pobudo bo 21. oktobra v Celovcu potekala mednarodna konferenca na temo »Balkan kot priložnost«. Konferenca bo sestavljena iz političnega, kulturnega in kulinaričnega dela. V prvem delu bodo sodelovali politiki iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter avstrijske Koroške in Slovenije in se bodo pogovarjali o Balkanu kot priložnosti. Konferenco bo vodil nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Wolfgang Petritsch. Kulturni del konference bo po njenih besedah kratek, a zelo raznolik, v kulinaričnem delu pa bodo na voljo značilne jedi iz avstrijske Koroške, Slovenije, Srbije in Hrvaške. Celotna konferenca je zastavljena kot »prireditev prihodnosti in raznolikosti, kot možnost sodelovanja, brez kakršnih koli predsodkov,« je še dejala nova predsednica avstrijskega zveznega sveta, zgornjega doma parlamenta. Glede uporabe slovenskega jezika v avstrijskem parlamentu pa je pojasnila, da so njeni govori vselej dvojezični, in da govori v obeh jezikih, torej tudi v slovenščini, že od leta 2004. Blatnikova, rojena 19. julija 1957, je svojo bogato politično kariero začela leta 1990, ko je vstopila v stranko socialdemokratov (SPO). Vse od takrat se v stranki zavzema za politiko žensk, od leta 2004 pa je poslanka v zveznem svetu. Deluje tudi kot namestnica predsednika Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem. KOBARID - Nesreča Ana Blatnik Dvajsetletnik mrtev po padcu na melišču KOBARID - Med naseljema Breginj in Logje v občini Kobarid se je v ponedeljek ob padcu po strmem melišču smrtno ponesrečil mlajši moški, star okoli 20 let, so za STA povedali na Policijski upravi Nova Gorica. Vzrok padca še ni znan in ga bodo raziskale pristojne službe. Malo pred 17. uro so na Upravi RS za zaščito in reševanje prejeli prijavo o pogrešani osebi, ki naj bi se nahajala nekje med naseljema Breginj in Logje. Aktivirani so bili reševalci iz Tolmina, gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Breginj in Kobarid ter vodniki psov Kinološke zveze Slovenije in Zveze reševalnih psov Slovenije, ki delujejo na tem območju. Pogrešan moški, sicer slovenski državljan, se je ob padcu po strmem melišču poškodoval in umrl na kraju dogodka. Našli so ga reševalci Gorske reševalne službe Tolmin. Vzrok padca bodo raziskale pristojne službe. Po trčenju z avtomobilom se je skril v grmovje KOPER - Voznik osebnega avtomobila iz okolice Kopra je včeraj ponoči okoli 0.30 zapeljal na otok pred koprskim krožiščem in trčil v drog javne razsvetljave. Pri nesreči ni bilo očividcev zaradi česar njena dinamika ni povsem jasna, kakor tudi niso bili jasni vzroki. Po trčenju pa se je 64-letni voznik skril v bližnje grmovje, kjer so ga kasneje našli policisti. Kot so sporočili s Policijske uprave Koper, je voznik, ki se je v nesreči lažje poškodoval, odklonil tako preizkus alkoholizi-ranosti kot tudi zdravniško pomoč. Policist bodo zoper voznika podali obdolžilni predlog. INTERVJU - Igor Gabrovec (SSk) »Raje igramo med odmori kot na tekmah, žal« TRST - Za Igorja Gabrovca je to drugi mandat v deželnem svetu. Navadno velja pravilo, da je deželni svetnik v prvem mandatu previden, v drugem bolj sproščen. Za predstavnika Slovenske skupnosti velja skoraj nasprotno, čeprav je Gabrovec tudi podpredsednik deželnega sveta, kar zahteva od njega bolj institucionalno držo. Uvodoma smo ga zaprosili za obračun dela nekaj več kot eno leto po volitvah. »Da povzamem le nekaj utrinkov bi na okoljevarstvenem področju omenil zaustavitev "norega" načrta daljnovoda Okroglo-Videm, ki bi iznakazil beneške doline, in negativno mnenje Dežele glede uplinjevalnika v Tržaškem zalivu. Jusarsko-srenjsko vprašanje smo začeli reševati z ustanovitvijo strokovne komisije znotraj deželne vlade, ki bo stvarno preučila naše zakonske predloge.« Veliko ste se ukvarjali s kmetijstvom. Kaj bi povedali o tem? »Deželna uprava končno soglaša, da gre na Tržaškem in Goriškem tako merjasce, kot jelene, obravnavati nesporno kot škodljivce in to se mora odražati v deželnih načrtih za omejevanje divjadi. Konkretne znake pozornosti do našega kmetijstva pričakujemo tudi v novem načrtu za podeželski razvoj, ki je tik pred dokončno objavo.« Kaj pa lokalne uprave? »Na področju organizacije krajevnih javnih uprav naj omenim le popravek, s katerim sem Goričanom zagotovil možnost, da ponovno ustanovijo šest rajonskih svetov.« Za pokrajine se je končalo slabo... »Neuspešno sem se upiral ukinitvi pokrajin. V prihodnjih mesecih bomo obravnavali zakon o preureditvi krajevnih uprav, kjer si bomo tudi kot narodna skupnost morali priboriti pravico do samoodločanja na zaščitenem naselitvenem ozemlju.« Vi ste precej previdno, če že ne odmaknjeno, spremljali razdelitev javnih prispevkov manjšini. Kako ocenjujete sklep Dežele? »Delno odmaknjeno in delno zaskrbljeno. Odmaknjeno, ker za porazdelitev prispevkov zakon jasno določa posvetovalno komisijo, katere nisem član. Sklep deželnega odbora je le potrdil soglasno izrečeno mnenje komisije.« Zakaj zaskrbljeno? »Skrbi me soočanje v komisiji, znotraj katere se zlahka dogaja, da vsak brani svoj 'fevd'. Nepristranska analiza in ocena potreb pa v tej luči zlahka potegneta krajši konec.« Očitno je nekaj narobe s komisijo? »Mislim, da bo potrebno sestavo, delo in vlogo komisije temeljito premisliti v okviru načrtovanja novih in pro-zornejših oblik odločanja znotraj naše skupnosti.« Kakšna se vam zdi politična situacija v slovenski manjšini? »Prijatelji in politični sogovorniki me opozarjajo, da se glede tega že lep čas zelo previdno izražam. Morda je to znak, da se staram. Če manjšino obravnavamo kot enega izmed družbenih subjektov, ki tvorijo naš prostor, imam vtis, da stopicamo na mestu v času, ko se vsi ostali gibljejo z vrtoglavo hitrostjo.« Še kar kritična ocena... »Držimo se varnega zavetja neke kletke, ki pa je za marsikoga, sploh za mlade, hudo utesnjujoča. Športno gledano smo kot potencialno zelo dober igralec, ki se tišči klopi in na igrišče stopa kvečjemu med odmori.« Ste še pristaš vsemanjšinskih volitev? »V začetku decembra 2011 sva z Igorjem Kocijančičem sprožila razpravo o demokratičnih volitvah znotraj slovenske narodne skupnosti po načelu 'en človek, en glas', ki naj privedejo do nove in nesporne oblike skupnega zastopstva.« In kakšni so bili odzivi? »Ne spominjam se ploskanja, ovacij in javno izraženega navdušenja. Danes je marsikdo prišel do istih najinih zaključkov.« Spominjam se, da ste avgusta leta 2008 ob prvih znakih gospodarske krize predlagali ustanovitev kriznega štaba v manjšini. Kako je s to zamislijo? »Takega štaba do danes ni bilo mogoče ustanoviti. Novembra 2009 sem predlagal ustanovitev pravne službe, ki bi jo rabil tudi kot izvoljeni predstavnik.« In kako je s to službo? »Je še nimamo« Kakšno je „zdravstveno stanje" Slovenske skupnosti? »SSk je danes edina, ki je bila s svojo listo (predhodnico istoimenske stranke) pred petdesetimi leti prisotna v prvi deželni zakonodajni dobi. Tu smo še danes. Nekaj za tem vendarle je, pa čeprav se je v pol stoletju svet popolnoma spremenil.« Spremenila se je tudi SSk? »Stranka se je z večjimi in manjšimi uspehi prilagajala zahtevem časa in vedno znova iskala sogovornike in, kako drugače, zaveznike. Njen osnovni cilj ostaja zaščita legitimnih interesov na-rodno-jezikovne skupnosti kot celote, ki je sestavljena iz dragocenih posameznikov. Njen simbol je lipova vejica, se pravi narodno drevo.« Ko omenjate posameznike mislite gotovo nase in tudi na Damijana Terpina, ki je v Sloveniji kandidiral na evropskih volitvah? »SSk zraven volilnega simbola ni nikdar zapisala imena tajnika ali predsednika. Tipično italijanskega in tudi osrednje slovenskega poistovetenja pri nas ni. V SSk smo vsi smo enako pomembni. Sedanjost in bodočnost stranke nista vezani na po-srečenost ali neposrečenost določene kandidature ali izida posameznih volilnih preizkušenj.« In od česa je odvisna prihodnost SSk? »Mislim, da je ključnega pomena, da slovensko samostojno politično gibanje ohrani največjo širino in zmožnost oziroma prožnost, da pogleda vase in okrog sebe. Posledično se moramo seveda vsebinsko, kadrovsko in strateško prilagoditi nastalim razmeram.« S.T. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 2. julija 2014 3 NOVA GORICA - Na Sveti gori jo bosta odkrila predsednika Borut Pahor in Giorgio Napolitano »Klop miru« za razmislek, da se zlo ne bi nikoli ponovilo Na trgu pred severno postajo bo srečanje s predstavniki Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji NOVA GORICA - V ponedeljek, dan po velikem koncertu v Redipulji v počastitev stoletnice prve svetovne vojne, bo italijanski predsednik Giorgio Napolitano na povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja obiskal še Slovenijo. »Gre za povratni obisk, za katerega sta se predsednika dogovorila na nedavnem državniškem obisku predsednika Boruta Pahorja v Rimu,« so včeraj sporočili iz slovenskega vladnega urada za komuniciranje. Pahor bo Napolitana ob 10.15 pričakal v Novi Gorici, na Trgu Evrope oz. Transalpini. S kratkim obiskom tega trga, ki ima simbolni pomen, saj je bila pred desetimi leti prav tam osrednja slovesnost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, bosta predsednika obeležila prvo okroglo obletnico slovenskega članstva v tej povezavi. Ob tej priložnosti bosta predsednika pozdravila navzoče in prisluhnila orkestru Slovenske vojske ter se srečala s predstavniki slovenske narodnostne manjšine v Italiji in predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji. Srečanje bo javno in dostopno za prebivalce obeh sosednjih mest. Po dvajsetminutnem obisku trga obeh Goric se bosta predsednika odpravila na Sveto goro. Obiskala jo bosta v okviru obeleževanj 100. obletnice začetka prve svetovne vojne, kjer bosta položila venec ob spominski plošči padlim slovenskim vojakom. Gre za ploščo, ki tam stoji že vrsto let in nosi slovenski napis: »Kam pa skrili ste grobove, kje vsadili svojim križ? Naši v nas so pokopani, mi smo njih na grobu križ.« Poleg je še pripis »Slovenskim vojakom na soški fronti 1915 - 1918.« Ne gre torej za novo obeležje, ki naj bi ga predsednika slovesno odkrila ob tej priložnosti, kot so mediji poročali v minulih dneh. Na Sveti gori pa bosta predsednika v spomin na tokratni obisk in njuno srečanje na Sveti gori odkrila »klop miru«, ki naj obiskovalcem ponudi mesto za razmislek v spomin in opomin, da se vojne grozote ne bi nikoli več po- Na klopi, kjer bosta predsednika posedela na Sveti gori, bodo namestili spominsko ploščico s kratkim zapisom o njunem srečanju. novile. Na klopi, kjer bosta posedela, bodo namestili spominsko ploščico s kratkim zapisom o njunem srečanju. »Obžalujemo, da protokol v dogodek, s katerim želijo zabeležiti 100-letnico začetka prve svetovne vojne ni vključil našega društva, ki že vrsto let deluje na tem območju in področju,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Tadej Munih, predsednik novogori- škega Društva soška fronta. »Ob tej priložnosti bi mi lahko za predsednika pripravili vsaj spominsko darilo na temo prve svetovne vojne, a so nas žal prezrli,« pristavlja Munih.(km) SREDNJE - Na volitvah je izgubil le za en glas Postregna vložil priziv na DUS Zahteva ponovno štetje glasov SREDNJE - Izid zadnjih upravnih volitev v Občini Srednje, na katerih je z enim samim glasom prednosti (121 proti 120) prevladal kandidat desne sredine Mauro Veneto, je pod vprašajem. Županov nasprotnik na volitvah 25. maja in sedanji načelnik opozicije v občinskem svetu, tridesetletni Luca Postregna, je namreč skupaj s Francom Si-moncigom, Amerigom Dorbolojem in Caterino Dugaro prejšnji teden vložil priziv na deželno upravno sodišče in zahteval ponovno štetje oziroma pregled vseh glasovnic. Po mnenju prizivnikov so bili namreč Mauru Venetu priznani nekateri Luca Postregna glasovi, ki bi morali biti razveljavljeni. Pri tem se sklicujejo na izjavo Albina Ga-riupa, predstavnika občinske liste »Stre-gna migliore«, ki je na sedežu sledil štetju glasov. Prva obravnava, ko bodo na dežel-nemm upravnem sodišču odločali o sprejemljivosti priziva, naj bi bila 24. septembra. Če bi na koncu sodišče ugodilo zahtevi prizivnikov in ob ponovnem pregledu glasovnic razveljavilo tudi en sam glas za Maura Veneta, bi bil novi župan Luca Postregna. Nov deželni zakon namreč predvideva, da gre v primeru enakega števila prejetih glasov zmaga mlajšemu kandidatu. (NM) SKGZ pozdravlja izvoljeno vodstvo Unije Italijanov Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je čestitala novemu vodstvu Unije Italijanov, še posebej predsedniku Furiu Radinu in predsedniku Izvršnega odbora Mauriziu Tremulu, ki sta zmagala na manjšinski volilni preizkušnji. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v telefonskem pogovoru Mauriziu Tremu-lu izrekel zadovoljstvo nad izvolitvijo novega vodstva, s katerim slovenska krovna organizacija želi nadaljevati plodno sodelovanje in skupno načrtovanje pomembnih evropskih projektov. Slovenska in italijanska manjšina sta v zadnjih letih dokazali, da znata zelo dobro interpretirati duh novega časa in skupnega evropskega prostora, ki je bil večkrat poudarjen od najvišjih institucionalnih vrhov. To bosta posebej izpostavila predsednika republik Slovenije in Italije, ki se bosta srečala v prihodnjih dneh. V okviru srečanj v naših krajih ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne bosta namreč predsednika Borut Pahor in Giorgio Napolitano sprejela tudi predstavnike obeh manjšin. Ponedeljkovo srečanje pomeni veliko priznanje krovnim organizacijam obeh narodnih skupnosti, ki sta tudi v okviru skupnih evropskih projektov, v prvi vrsti s projektom Jezik-Lingua, dokazali, da sta v marsičem predhodnici tistega duha, ki bi moral resnično postati vodilo v tem obmejnem prostoru, poudarja v svojem sporočilu Pavšič. SKGZ je prepričana, da bo z novim vodstvom Unije Italijanov nadgradila dosedanje dobro sodelovanje in da bo znala tudi v tem smislu uresničiti duh sodelovanja in prijateljstva, ki so ga predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške ponesli v Trst pred štirimi leti. primorski_sport ^ fcuiitter www.primorski.eu1 LJUBLJANA - Do 11. julija 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture LJUBLJANA - V Ljubljani se je začel 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Tradicionalna prireditev vsako leto v juliju na Filozofski fakulteti združi udeležence z vsega sveta, ki želijo pridobiti čim več znanja o slovenščini, Sloveniji ter njeni literaturi in kulturi. Jubilejnega seminarja se bo udeležilo 114 slušateljev iz 26 držav.Na seminarju bodo sodelovali študenti in univerzitetni profesorji slovenščine, slavisti ter drugi znanstveni delavci, prevajalci in kulturni delavci iz slovenskega zamejstva, so sporočili s centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru slovenističnega oddelka na Filozofski fakulteti in organizira srečanje. Seminarski program je razdeljen na dopoldanski strokovni in popol-dansko-večerni spremljevalni program. Strokovni del sestavljajo lektorske vaje, konverzacijski tečaji, posebni izbirni tečaji in predavanja uglednih strokovnjakov s področja slovenskega jezikoslovja, literature, humanističnih in drugih ved. Jubilejni seminar, ki bo potekal do 11. julija, bo ubran na temo Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Jubilej bodo organizatorji obeležili z dvodnevno mednarodno konferenco z naslovom Prihodnost slovenščine in slovenistik po svetu. Svoje prispevke bo predstavilo 15 nekdanjih udeležencev seminarja iz 11 držav, ki se pri svojem znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu na univerzah in drugih institucijah po svetu posvečajo slovenščini. Konferenco bo sklenila okrogla miza o slovenski jezikovni prihodnosti. Udeleženci seminarja so v Slovenijo prišli večinoma s pomočjo štipendij, ki jih tujim državam podeljuje Republika Slovenija v okviru meddržavnih pogodb in sporazumov. Seminar so slovesno odprli včeraj ob 19. uri na Ljubljanskem gradu. Moj Travnik r84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu Travnik '84 v fotografijah iz arhiva Kd Jezero iz Doberdoba 4 Sreda, 2. julija 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DOLINA - Predsednica Andres na izredni občinski seji Sodelovanje podjetja Siot z občinsko upravo Podjetje Siot, ki upravlja naftovod Trst-Ingolstadt, je pripravljeno na srečanje z občino, »da bi dalo svoj doprinos v zvezi z vprašanji zdravstva, varnosti in gospodarstva«. Tako je zagotovila predsednica in pooblaščena upraviteljica Ulrike Andres ob izteku včerajšnje izredne seje dolinskega občinskega sveta, namenjene izključno srečanju z vodstvom industrijskega obrata, ki zaseda kvadratni kilometer občinskega ozemlja, kot je uvodoma omenil občinski svetnik Boris Gom-bač, z Massimilianom Dazzijem. Robertom Drozino in Robertom Massi-jem sklicatelj izredne seje. Industrijski obrat Siot predstavlja »veliko rano« na ozemlju dolinske občine. Prvotno zaradi razlastitve najbolj rodovitne zemlje, sedaj s ponavljajočim se uhajanjem smrada iz zbiralnikov, ki povzroča - predvsem na Krmenki - velike nevšečnosti krajevnemu prebivalstvu. Prav to in sploh vprašanje varnosti sta bili povod za sklic izredne občinske seje. Ulrike Andres je spomnila na »strateško vlogo naftovoda za dobavo nafte Avstriji, Bavarski in Češki«. Dolinski obrat zaposluje 117 uslužbencev (a po izjavi vodje tehnološkega oddelka Nevia Grilla je v njem zaposlen »manj kot 1 odstotek občanov dolinske občine ...«), kooperanti pa zaposlujejo kakih 600 ljudi. Podjetje plačuje letno skoraj 8 milijonov evrov davkov (a od teh ne odpade na dolinsko občino prav nič ...), vsak prihod tankerja »je vreden« kakih 70 tisoč evrov (in letno pripluje v Tržaški zaliv kakih 500 tankerjev ...). Podjetje pozorno sledi tehnološkemu razvoju, predvsem na področju varnosti. Andresova je priznala, da predstavlja uhajanje smrada iz zbiralnikov problem, ki pa ga skušajo omiliti z namestitvijo novih tehnoloških naprav. Te delujejo na osnovi razpršilcev vode, z njimi so opremili že šest zbiralnikov. Občinski upravitelji in svetniki so lahko na videoposnetku videli, kako poteka celoten postopek pretovo-ra nafte, skladiščenja v zbiralnikih in odtoka po 753 kilometrih dolgem naftovodu proti severu. Svetniki Roberto Drozina, Roberto Massi, Emilio Coretti, Rossana Pettirosso Petaros in Danilo Slokar ter občinski odbornik Franco Crevatin so zastavili predstavnikom podjetja Siot številna vprašanja. Večina je zadevalo uhajanje smrada iz zbiralnikov (zaradi česar so bila stanovanja na območju Krmenke dejansko razvrednotena), zdravje, splošno varnost, nizko število zaposlenih iz dolinske občine v obratu, pa tudi »prispevke«, ki jih podjetje Siot nudi nekaterim pobudam v občini (na primer Majenci), ne pa za splošno korist. Odbornik Crevatin je poudaril, da vlaga podjetje veliko pozornost na »varnost proizvoda«, to je nafte, zato bi moralo enako pozornost vlagati v »varnost ljudi« in njihovo dobro počutje (kar pa se na primer na območju Krmenke ne dogaja). Andersova je odgovorila, da vlada družba Tal (v okvir katere sodi tudi Siot) 20 milijonov letno za investicije, polovico te vsote pa investira v Italiji. Grillo je spomnil, da je napra- Z leve predstavnika podjetja Siot Paola Pasin, Nevio Grillo, župan Sandy Klun in predsednica Siot Ulrike Andres fotodamj@n va za znižanje stopnje smrada stala skoraj milijon evrov, in dodal, da je naftovod stalno pod nadzorom (»Doslej se ni porazgubila niti kaplja nafte ...«). Coretti, Crevatin in Slokar so se zavzeli za ustanovitev nekakšne komisije (ali gospodarskega omizja), na katerem naj bi predstavniki podjetja in javne uprave (ter zdravstvenih ustanov) skupno reševali odprta vprašanja. Predsednica Andres je z zaključnim posegom dejansko na to pristala. M.K. Zakaj sploh izredna seja? Na začetku včerajšnje izredne občinske seje je dolinski župan Sandy Klun spomnil, da je med umestitveno sejo občinske skupščine izrazil popolno razpoložljivost in sodelovanje njegove uprave z opozicijo. Zato je ostal presenečen, ko je opozicija zahtevala takojšnjo avdicijo vodstva podjetja Siot. Lahko bi počakali na prihodnjo občinsko sejo, ki bo 14. julija, tako pa je bilo zaradi predvidenega postopka treba sklicati dodatno, izredno občinsko sejo, z eno samo točko na dnevnem redu, avdicijo vodstva podjetja Siot, je pojasnil. Ali z drugimi besedami: ko bi počakali, bi občina prihranila strošek za izredno občinsko sejo ... M.K. DOLINA Obisk sil javnega reda Prejšnji teden je na občini Dolina prišlo do dveh srečanj nove uprave s predstavniki sil javnega reda. V sredo, 25. junija, je bil na obisku podkvestor in načelnik komisariata javne varnosti iz Milj Michele Vecchiet, ki je zadolžen za nadzor nad območjem občin Milje in Dolina. Na srečanju je bil govor o zadevah vezanih na občinsko ozemlje, na katerem sicer ni problemov hujšega pre-stopništva, a se občasno pojavijo težave, predvsem v zvezi s tatvinami v zasebnih stanovanjih. Pretekli petek pa sta novo upravo obiskala načelnik postaje karabinjerjev v Dolini marešalo Scialdone in njegov nadrejeni, kap. Fabrizio Pinori, načelnik poveljstva v Miljah, ki nadzoruje celotno območje občin Milje in Dolina, ter naselje Sv. Sergija v tržaški občini. V pogovoru z županom Sandyjem Klunom, podžupanom Goranom Čukom in odbornikom Francom Crevati-nom je bilo obravnavanih mnogo perečih zadev, med temi tudi problem prometa na pokrajinskih cestah št. 11 in št. 20 (skozi Ri- cmanje) ter odgovarjajočih križišč. Na obeh srečanjih so sile javnega reda opozorile upravo na preustroje, ki so načrtovani v njihovih strukturah in na možnost njihove racionalizacije. Na izrecno vprašanje župana Kluna je vsekakor kapetan Pinori zagotovil, da bo postaja karabinjerjev v Dolini še naprej obstajala in bo tudi v bodoče skrbela za varnost občanov. OBČINA TRST - V soboto Noč razprodaj in novih »pešcon« V Trstu se bodo v soboto začele sezonske razprodaje. Kot je že tradicija, bodo ta dan trgovine odprte pozno v noč. Letošnja noč razprodaj pa sovpada tudi uvedbo nekaterih novosti, ki jih predvideva nov prometni načrt. Ta naj bi stopil v veljavo januarja prihodnje leto, medtem pa se želi občinska uprava prepričati, ali so spremembe uresničljive. Noč razprodaj sta včeraj predstavila odbornika Edi Kraus in Elena Marchi-giani. Prvi je izpostavil, da želijo v mesto privabiti tudi turiste, zato so poskrbeli za posebno avtobusno povezavo s Portorožem in Lignanom, noč razprodaj pa oglaševali tudi v koroških medijih. Da bi spodbudili iznajdljivost trgovcev in upraviteljev javnih lokalov, jim bodo omogočili nekatere olajšave: tistim, ki bodo strankam ponudili koncert ali drugo razvedrilno dejavnost, ne bo treba plačati običajne pristojbine za zasedbo javnega prostora. Pietro Farina (Confcommercio) mu je zagotovil, da trgovci zelo cenijo to gesto, prav tako pa dejstvo, da niso poskrbeli za velike glasbene dogodke: to naj bo predvsem noč nakupov. Za zabavo naj bi poskrbeli trgovci sami (seznam dejavnosti bodo objavili na spletni strani www.confcommer-ciotrieste.it), medtem ko bo postaja Radio Punto Zero priredila »tek na petah«: udeleženke bodo morale preteči 80 metrov na vsaj 8 centimetrov visokih petah, najboljše uvrščene pa bodo prejele razne nakupovalne bone. Noč razprodaj pa sovpada kot omenjeno z eksperimentiranjem novega prometnega načrta. Kot je pojasnila odbornica Marchigiani, želijo pod geslom »povečajmo mestno srce« prepovedati vožnjo po ulicah Imbriani in Mazzini. Pešci se bodo lahko tu nemoteno sprehajali od sobote zjutraj do nedelje ob 20. uri. V ta namen bo podjetje Trieste Trasporti uvedlo nekatere alternativne avtobusne proge (na primer po Ulici Valdirivo). Eksperimentiranje se bo nadaljevalo vse poletne vikende, septembra pa bo jasno, ali se je od-borničina »revolucija« obnesla ... (pd) Staro pristanišče: osem V • I •• prošenj za koncesije Pristanišča oblast je prejela osem prošenj za koncesije v starem pristanišču, ki »pokrivajo« približno polovico vseh razpoložljivih površin. Pristojni v pristanišču bodo sedaj ocenili gospodarske in strateške okvire vloženih projektov, obenem tudi finančne zmogljivosti njihovih predlagateljev. V pristanišču vsekakor še čakajo na prošnje za koncesije na preostalih površinah. Zanje menda obstaja konkretno zanimanje, morebitni interesenti so že navezali stike s pristaniško oblastjo. FESTIVAL - Od 14. julija do 16. avgusta Trst ljubi jazz Med številnimi domačimi nastopajočimi tudi Dobet Gnahore in Lenz Andrade Preko 30 brezplačnih koncertov na Verdijevem in Hortisovem trgu, ki jih bodo izoblikovali številni nastopajoči vseh starosti: od najmlajših domačih ustvarjalcev, ki si šele utirajo pot v profesionalni svet glasbe, do bleščečih imen svetovne glasbene scene. In en sam skupni imenovalec: ljubezen do jazz glasbe. 14. julija bo v Trstu zaživel že osmi festival Trieste loves jazz, ki ga Glasbena šola 55 - Dom glasbe prireja v sodelovanju s tržaško občino. Spored je včeraj predstavil direktor Gabiele Centis, prisoten pa je bil tudi župan Roberto Cosolini, ki je podčrtal, da je džezovski festival med biseri tržaškega poletja: Trst se lahko, po zaslugi ekipnega dela in ustaljenih prireditev, ponaša s ponudbo, vredno velike prestolnice, je prepričan župan. Iskanje kakovostnih partnerjev je tudi Centisa vodilo pri snovanju letošnjega pestrega sporeda. V sodelovanju z nekaterimi prestižnimi festivali, kot sta na primer Bohemia Jazz Festival in Umbria jazz, konservatorijema iz Gradca in Trsta ter drugimi ustanovami, bodo tržaškim ljubiteljem tovrstne glasbe ponudili na primer koncert kontrabasista in skladatelja Kyla Eastwooda, ki bo s svojim kvintetom nastopil 17. julija na Verdijevem trgu; sin priljubljenega režiserja Clinta je sodeloval tudi pri glasbeni kulisi njegovega najnovejšega filma Jersey Boys. 20. julija se bo na istem trgu (vsi koncerti se bodo pričeli ob 21. uri) predstavila zvezda afriške glas- be Dobet Gnahore, dva dni kasneje pa še kraljica brazilske scene Leny Andrade. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.triestelovesjazz.com. Zaradi omejenega prostora naj tu omenimo vsaj še nekatere dogodke. Trije bodo posvečeni zgodovinskim obletnicam: 19. julija bo dvojica Beazatti-Comisso zaigrala suito, posvečeno stoletnici prve svetovne vojne. 25. julija se bo trojica Disorder at the Border (v njej nastopa tudi slovenski tolkalec Zlatko Kaučič) na Trgu Hortis spomnila 40. obletnice nastopa Ornette Coleman v tržaški psihiatrični bolnišnici, festival pa bo 16. avgusta zaključil koncert Trst '54, v katerem bodo Riccardo Maranzana, Leo Zannier in drugi nastopajoči z glasbo obeležili odhod angloameriških zaveznikov in prehod Trsta pod Italijo. Pa vsaj še to: 8. Trst ljubi jazz bo 14. julija uvedel nastop Buene Bande, ki bo na Verdijevem trgu pričarala melodije iz New Orleansa, in orkestra The big Tarti-ni Band. Dan kasneje bo na oder stopila zmagovalka nagrade Franco Russo - mlada kantavtorica Alba Nacinovich, za njo pa mlad slovenski vibrafonist Vid Jamnik. 26. julij bo v znamenju desetletnice tržaškega orkestra Maxmaber, 28. julij pa priznanega kitarista Johna Scofielda Romantiki (in ponočnjaki) naj si zabeležijo 10. avgust, ko bo nekaj pred 5. uro zjutraj na pomolu Audace ponovno na sporedu Koncert ob zori - letos bo za klavir sedel Bruno Cesselli. (pd) / TRST Sreda, 2. julija 2014 5 NAGRADA LUCHETTA - Začetek spremljevalnih dogodkov V znamenju Mirana Hrovatina in številnih skrivnosti iz Somalije Italijanske oblasti se v odnosu s svojci res niso izkazale - Danes in jutri več srečanj Z dokumentarnim filmom in debato o Miranu Hrovatinu so se včeraj začeli spremljevalni dogodki ob novinarski nagradi Luchetta 2014. V teh dneh bodo v Trstu nastopili številni novinarji in drugi gostje, vrhunec pa bo v četrtek zvečer z nagrajevanjem v gledališču Rossetti. Medtem ko so v drugi dvorani predvajali film Saluti da Miran (Miranov pozdrav), ki ga je za Videoest pripravil Giam-paolo Penco (dokumentarec so že predvajali na spominski slovesnosti v Borštu ob 20-letnici smrti Saše Ota, Marca Luchette, Daria DAngela v Mostarju in Mirana Hrovatina ter Ilarie Alpi v Somaliji), se je na notranjem dvorišču deželne palače na Velikem trgu razvil zanimiv pogovor o zadnjih razkritjih o dvojnem umoru v Mogadišu. »Voditi današnji pogovor zame ni lahko. Z Ila-rio sva delala z ramo ob rami, Mirana sem tudi spoznal. S tegobo se spominjam trenutka, ko je v uredništvo prispela prva splošna novica o njuni domnevni smrti. To so bile ure napetosti in obupa,« je uvodoma povedal namestnik glavnega urednika dnevnika TG3 Giuliano Giubilei. Miranova vdova Patrizia Scremin je povedala, da je njen mož ljubil reportersko delo in da se ni nikdar izognil nobenemu službenemu potovanju. Šele po njegovi smrti pa je odkrila, kako je bil radodaren. »Prejela sem več pisem iz Bosne. Ljudje so se zahvaljevali, ker jim je Miran redno nosil darila, zdravila in drugo.« Daniela Luchetta se svojega moža Marca, ki je umrl v Mostarju, prav tako spominja z občudovanjem. »Bil je odgovoren, zmeren in občutljiv, teh značilnosti ne opažam pri vseh novinarjih. V Bosni je bil sprva radoveden, ker so bile tam njegove korenine, nato pa se je tja vračal čim pogosteje, ker ga je prevzelo.« Tako Miran kot Marco sta se na bojnih poljih naučila ceniti, kar sta imela doma. Oba sta ugotavljala, da so tukajšnji otroci srečni, ker živijo v miru. »Tudi mi smo bili srečni, dokler ... « se je prekinila Patrizia Scremin. Povedala je, da je bil v letih po Miranovi smrti njen edini stik z italijanskimi oblastmi zaslišanje v parlamentarni komisiji. Tri ure jo je dokaj polemično zasliševal poslanec in odvetnik Car- lo Taormina, ona pa ni imela nobenih koristnih informacij: »Ko bi vedela, da bo tako, ne bi šla v Rim. Dvajset let domnev pa nas ni potolažilo: dobro bi bilo, ko bi nam država zdaj kaj razložila.« Dokumenti, s katerih so pred kratkim umaknili oznako »zaupno« in so bili končno objavljeni, kažejo, da sta Ilaria Alpi in Miran Hrovatin verjetno umrla, ker sta odkrivala povezave med italijansko kooperacijo v Somaliji ter trgovino z orožjem in toksičnimi odpadki. Preiskave pa niso šle v to smer. »Težko si predstavljam, da preiskovalci in člani parlamentarne komisije ne bi imeli dostopa do teh dokumentov,« je dejal Giubilei. Režiser Giampaolo Penco si je ogledal tri Miranove videokasete iz Somalije, iz katerih bi za prispevke o odhodu italijanskih vojakov izluščil le eno minuto. Videoest ima več kot 150 ur Miranovih posnetkov iz Bosne, »iz Somalije pa je gotovo marsikaj zmanjkalo, med drugim tudi Miranovi zapiski ob vi-deoposnetkih«. Penco ima vtis, da Alpijeva in Hrovatin nista povsem doumela, kaj razkrivata: »Z orožjem in toksičnimi odpadki navadno trgujejo mafije. V Mogadišu je bila le peščica Italijanov, ki je bržkone zastopala državo in mafijo hkrati ... « Večer je dopolnila razvedrilna točka, saj je pariški dopisnik RAI Antonio Di Bella s kitaro nastopil v vlogi kantavtorja in po-kramljal z voditeljem radijske oddaje Caterpillar Massimom Cirrijem. Danes ob 11. uri bodo iz palače deželnega odbora na Velikem trgu predvajali v živo radijsko oddajo Radio ad occhi aperti. Ob 17. uri bo na notranjem dvorišču srečanje o varčevalnih ukrepih v ustanovi RAI, ob 18. uri bo pogovor z vojnim reporterjem Niclasom Hammarstro-mom (dobitnikom nagrade za najboljšo fotografijo), ob 18.30 s še tremi dobitnicami letošnjih nagrad Lucio Goracci (RAI-News24), Flavio Paone (TG3) in Lucio Ca-puzzi (Avvenire), ob 19.15 bo debata o svetovnem prvenstvu v nogometu (z Maurom Mazzo, Mauriziom Zamparinijem in Seba-stianom Sommo). Ob 20. uri bo današnji dan sklenil pogovor med Marinello Chirico in Simonejem Cristicchijem, dobitnikom letošnje posebne nagrade. (af) LESNO PRISTANIŠČE - Ko ni bilo nikogar Na ribji tržnici se je zrušila streha Porušeni objekt na območju nekdanje tovarne Gaslini fotodamj@n Na ribji tržnici na območju lesnega pristanišča (v nekdanji tovarni Gaslini) se je okrog poldneva zrušila betonska streha (foto Damj@n). K sreči se je to zgodilo v času, ko je bila tržnica povsem prazna, dober del prizadetega objekta je bil med drugim že zagrajen in neuporaben. Ko bi se streha zrušila zjutraj, pa bi lahko vsekakor prišlo do hudih posledic. Ribiči so pred časom že opozarjali na slabo stanje objekta, v katerega je občinska uprava preselila ribjo tržnico po preureditvi stavbe ribarnice na mestnem nabrežju. Pristaniška kapitanija je včeraj takoj obvestila gasilce, ki so prispeli iz neposredne bližine - s pokrajinskega poveljstva v Ul. D'Alviano. V teh dneh bodo na delu strokovnjaki za statiko. Giuliano Giubilei, Patrizia Scremin, Daniela Luchetta, Giampaolo Penco fotodamj@n OBČINA TRST - Avdicija v občinskem svetu Panontin o prekernih, shod sindikata USB Jutri bo deželni odbornik za krajevne uprave Paolo Panontin gost tržaškega občinskega sveta. Na avdiciji bo govoril o srečanjih v Rimu, kjer se je po izglasovanju deželnega zakona za reševanje problema zaposlitev za določen čas v občinah Furla-nije-Julijske krajine večkrat sestal s predstavniki ministrstev. Slednje je bilo treba prepričati, da so posamezna poglavja novega deželnega zakona sprejemljiva in v skladu z državnimi predpisi. Prejšnji deželni zakon, iz časov Tondove deželne uprave, je namreč po pritožbi Berlusconijeve vlade letos padel na izpitu ustavnega sodišča ter tako odprl vrzel v občinskih storitvah v tej deželi. Tržaška občina zaradi tega ne more zaposliti okrog 300 prekernih delavk in delavcev, večinoma vzgojiteljic vrtcev, jasli in rekreacijskih centrov. Jutri ob 16.30 bo pred županstvom na Velikem trgu protestni shod, ki ga prireja bazni sindikat USB. Leta opozarja na Panontinove izjave, da se bo zadeva vlekla do konca poletja ter da bodo deželni zakon še nekoliko spremenili. »Še bolj vzbuja skrbi dejstvo, da Občina Trst in Dežela FJK nimata alternativnega načrta, s katerim ohraniti delovna mesta za pre-kerne delavce in zaščito javnega značaja vzgojnih storitev,« piše v sporočilu USB, ki poziva občino, naj ne glede na državne predpise pogumno zaposli osebje in tako zagotovi nemoteno delovanje teh osnovnih storitev. BRIŠČIKI - Zaseg pred nastopom Manu Chaa Ketamin in LSD Karabinjerji aretirali 19-letnika - Ketamin priljubljen in nevaren Prejšnji petek je špansko-francoski zvezdnik Manu Chao s koncertom pri Bri-ščikih pritegnil kakih 13.000 pretežno mladih gledalcev, glasbeno zabavo pa je (kot se ob takih priložnostih običajno dogaja) dopolnilo tudi uživanje drog. Karabinjerji iz Trsta in Nabrežine so pred samim koncertom (med 19. in 21. uro) pregledovali udeležence, ob pričakovanih mehkih dro-gah so naleteli tudi na nevarnejše opojne substance, eno osebo so celo aretirali. 19-letnega D. C. iz kraja San Dona di Piave (stanuje sicer v Jesolu) so na koncu odvedli v tržaški zapor, potem ko so mu zaplenili 6,2 grama ketamina in deset znamk LSD (pa še 6 gramov hašiša in gram ma-rihuane). Mladenič je bil po besedah ka-rabinjerjev očitno pod vplivom snovi, po vsej verjetnosti ketamina. Zgolj zaradi uživanja drog pa bodo pristojnim prefek-turam (v Trstu, Vidmu, Benetkah in Bel-lunu) sporočili imena 19 udeležencev koncerta, vsi so mlajši od 25 let. Na koncertu so bili vsekakor navzoči tako varnostniki kot zdravstvena služba (foto Damj@n). Ketamin je močen anestetik, ki ga med drugim uporabljajo živinozdravniki, med mladimi pa je vse bolj razširjen. Kap. Fabio Pasquariello, ki vodi tržaški pre- iskovalni oddelek karabinjerjev, je povedal, da je ketamin zelo popularen med mladimi na Poljskem in v Ukrajini, v naših krajih pa vsekakor ni več redkost. Ta droga ni draga in je priljubljena med dvajsetletniki, ki pa pogosto ne vedo, kaj se za njo skriva. Snov je halucinogena, povzroča psiho-fi-zično disociacijo, udi lahko delno ali povsem otrpnejo. »Vožnja pod vplivom ke-tamina je zelo nevarna,« je opozoril Pas-quariello in dodal, da na Tržaškem še ni bilo veliko primerov tovrstnih zaplemb. (af) DRŽAVNI IZPIT Na »klasični« se ponašajo s stoticama Nad letošnjim zaključnim državnim izpitom na slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem je v začetku tega tedna je dokončno padel zastor. Potem ko smo v prejšnjih izdajah objavili končne izide mature na naravoslovno-multimedijski in znanstveno-fizikalni smeri Liceja Franceta Prešerna, dalje na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, Tehniškem zavodu Žige Zoisa ter Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, objavljamo zdaj tudi izide mature na klasični in jezikovni smeri liceja Prešeren, kjer se na »klasični« ponašajo z dvema stoticama. Licej Franceta Prešerna Klasična smer 3. Klasični licej: Nausikaa Conci-na (90/100), Nina Pahor (100/100), Giorgia Slokar (82/100), Alex Solinas (86/100), Nada Tavčar (100/100), Demetra Volari (77/100). Jezikovna smer 5.C: Natasha Cian (66/100), Valentina D'Aloia (76/100), Igor De Luisa (70/100), Eleonora Doz (96/100), Saša Marsetti (70/100), Eva Skabar (75/100), Janika Škerl (94/100), Virginia Veronese (75/100), Urška Vidoni (90/100), Erika Žuljan (91/100). Točni izidi male mature na NSŠ Gregorčič v Dolini V včerajšnji izdaji Primorskega dnevnika je prišlo pri objavi izidov male mature na nižjih srednjih šolah do neljube napake. Z Večstopenjske šole Josipa Pangerca v Dolini so nam namreč poslali napačen seznam končnih izidov mature na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča. V nadaljevanju objavljamo točen seznam. Bralcem se opravičujemo. NSŠ Simona Gregorčiča Dolina 3.A: Giada Babuder (7/10), Andrej Bachi (8/10), Lara Braico (9/10), Lisa Ca-massa (7/10), Aki Cavarra (7/10), Mirjam Cok (8/10), Mateja Coren (8/10), Alexander Gabriel Harej (10/10), Erika Ivancich (6/10), Patrick Kosmač (6/10), Ivan Maver (9/10), Alexia Muiesan (7/10), Elia Negovetti (6/10), Irina Paoli (8/10), Vida Petaros (9/10), Diego Servadei (7/10), Veronika Smotlak (7/10), Martin Tul (7/10), Tija Zobin (9/10). FERNETIČI Kombi v kolesarja na cesti za Col Na pokrajinski cesti med Fer-netiči in Colom je včeraj okrog 12.30 prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena malo kombinirano vozilo fiat fiorino in kolo. Fiorino, katerega je upravljal slovenski državljan, je iz nepojasnjenih vzrokov od zadaj dokaj močno trčil v kolo, kolesarja pa je odbilo v zrak in pristal je na vetro-branu kombija. Kolesar je italijanski državljan, po poklicu policist, v času nesreče pa ni bil v službi. Z rešilcem so poškodovanca prepeljali v katinar-sko bolnišnico, kjer so ga sprejeli pod rumeno oznako. Poškodbe na srečo naj ne bi bile hude, so povedali na na-brežinskem poveljstvu karabinjerjev. Trk in zaprt odsek Zaradi trčenja med tovornjakoma na avtocestnem priključku med Prosekom in Zgonikom (poškodovanih ni bilo) je bil ta odsek včeraj med 17. uro in 21. uro zaprt, kar je povzročilo precejšnje težave v prometu. S tem se je ukvarjala prometna policija. 6 Sreda, 2. julija 2014 TRST / DSI - Gost zadnjega ponedeljkovega srečanja dr. Rafko Dolhar Bučanje hudournikov Himalajski potopis je izšel pri Mladiki - Pogovor o gorah, politiki in avtorjevi 80-letni življenjski poti Najljubši mu je Montaž. Ne samo zato, ker je najvišji izmed zahodnih Julijcev, temveč ker je markantna gora in ima vse stene različne. Še danes se spominja očetovega poguma, saj ga je vzel s sabo na Montaž pri komaj dvanajstih letih, česar bi si sam s svojim sinom ne upal. Rodil se je na Trbižu in odraščal v Kanalski dolini, pri dvanajstih letih pa je šel od doma in se »udomačil« v Trstu. Čeprav se je Kanalska dolina od takrat zelo spremenila, ima čudovite spomine na družinsko hišo in opravljene izlete. Društvo slovenskih izobražencev se je od letošnje sezone poslovilo s predstavitvijo svežega, pri založbi Mladika komaj izdanega himalajskega potopisa Bučanje hudournikov dr. Rafka Dolharja, ki nosi podnaslov Himalajski dnevnik slovenskega zdravnika. To je bila lepa priložnost obujanja spominov, obenem pa, kljub precejšnji zamudi, za obeležitev avtorjeve osemdesete obletnice. Dr. Rafka Dolharja poznamo kot zdravnika, predavatelja in aktivnega politika, ki je utemeljeval slovensko prisotnost v Trstu, bil izvoljen v občinski svet in postal odbornik za zdravstvo in socialo ter bil javni upravitelj v vrstah Slovenske skupnosti. Angažiran je bil tudi na kulturnem področju kot predsednik društva Virgil Šček. Predvsem v zvezi s politiko je dejal, da so bili tudi težki trenutki, ko so delali korake naprej, a tudi nazaj. Omenil je nesrečni osimski sporazum in listo za Trst. Rodil se je v osrčju Julijskih alp, oče ga je uvajal v gorništvo. Vsak planinec ima željo, da vidi osemtisočake od blizu, kar se je dr. Dolharju tudi uresničilo. Pri šestdesetih letih se je podal v himalajsko gorovje kot član znanstveno alpinistične ekspedicije, za kar je zelo hvaležen svojemu bivšemu študentu Borutu Špacalu. Ekspedicijo je sestavljalo nekaj planincev, ostali so bili nižinski alpinisti in visokogorski pohodniki. Višinskih bolezni ni bilo, ker so dobro razporedili postanke. Vsi trije zdravniki so bili Slovenci, poleg Dolharja sta bila še Borut Špacal in Dani Žerjal. Ker je bila ekspedicija znanstveno alpinistična, so šli na pot z me- Srečanju z dr. Dolharjem je sledilo številno občinstvo fotodamj@n dicinskimi aparaturami, ki so jih finančno omogočili tako sponzorji kot zdravstveni okraj. Vsakih tisoč metrov so preverjali zdravstveno stanje vseh udeležencev, kar je dobro dokumentirano v posnetku, ki ga je pripravil eden izmed udeležencev ekspedicije in ki so ga predvajali v Peterlinovi dorani. To je neke vrste planinska oporoka in konec Dolharjeve planinske kariere, ki mu je nudila dovolj časa za razmišljanje o očetovem pismu - oporoki, ki je zadevala tudi njegovo življenje. Tako je lahko primerjal, ali so se očetove želje uresničile v svojem življenju. Ob koncu dolgega obujanja spominov na politiko se je predsednik DSI Sergij Pahor zahvalil vsem prisotnim za dobro izpeljano sezono in jih povabil na Drago, ki se bo odvijala od 29. do 31. avgusta na Opčinah. (met) OBLETNICA - Leto dni od smrti Vinka Sandalja »Zaljubil se boš v ta zelena semenčica ...« Nikoli ne bi bil stavil niti lire, ker sem bil prepričan, da bom izgubil, medtem ko se je v dvajsetih letih nešteto stvari spremenilo in je zmanjkalo ravno toliko referenčnih točk. Ni mogoče vedno posnemati ribičev iz pripovedi Aleksandra Kuprina, ki so brez pomoči kompasa in zvezd znali, kam usmeriti premec ... (Magari) Namesto tega, praznina. Saj. Neverjetno, kako so ta leta tekla mimo tako hitro. Dneva kolokvija se spominjam, kot če bi se bil zgodil včeraj in podoživljam vznemirjenost. Evo ga ... Ne ustvarja zadrege, nasprotno, posreduje sporočilo zaupanja in spoštovanja. Mlad, črnolas s srednje dolgimi razgibanimi in urejenimi lasmi ...in brki ... Malo bistvenih besed in vse se zaključi z njim, ki vstane iz fotelja, me pogleda v oči in mi poda roko v potrditev dogovora ter mi s stiskom roke da dobrodošlico v podjetju in doda: »Zaupaj, ugajalo ti bo, ne bodi skeptičen in boš videl, da bom naredil tako, da se boš zaljubil v ta zelena semenčica.« Imel sem srečo. V vseh teh letih ni bilo dneva, ko me ne bi česa naučil ali mi dal razumeti. Samo ob redkih priložnostih se je obnašal kot lastnik, veliko bolj se je obnašal kot starejši brat, za nekatere od nas pa tudi kot starš, katerega si lahko vprašal za mnenje ali nasvet. Tega ni pozabljal in je potem želel vedeti, če so bili njegovi nasveti v pomoč. Eden od njegovih klasičnih nastopov se je glasil: »Dober dan, kako gre? Je prišlo kaj potencialno zanimivega? In kako je s 158?...« Nikogar ni zavračal, bil je lik iz drugič časov in od preteklosti je ohranjal oliko, gosposkost, to tudi v običajih, kot da bi hotel "pustiti sled'!« Izzival je, upal si je, da bi bil pred drugimi in da bi lahko prehitel dogodke ter je živel brez strahu, ker je veroval v prihodnost in inovativnost. Bil je pronicljiv človek, ki je znal izbrati svoje sodelavce, katere je cenil in v katere je imel popolno zaupanje ... Nanje je bil ponosen in je znal to dokazovati ...Kaj reči ... Bil je oseba, ki je znala brati v duši vsakega človeka in je s tem oblikoval mozaik absolutne perfektnosti. Zdaj pa ga ni več. Ostaja samo njegova vera, na katero nas je vsak dan na kak način spominjal, da bi nas spodbujal, naj ne razočaramo njegovih sanj in ciljev. Uspelo nam bo. Za vse tisto, kar si mi posredoval, me naučil in to ne samo poklicno, ampak tudi v življenju ... Še enkrat ... Hvala, Vinko. Maurizio Stocco KONCERTNO DRUŠTVO - Predstavili novo sezono in novega umetniškega vodjo Preporod iščejo v kvaliteti Umetniško vodenje prevzel priznani violončelist Enrico Bronzi, ki želi ob tradiciji prisluhniti tudi izzivom novosti Tematske smernice programa, koncerti tudi za izven za krepitev dialoga z mestom, dogodki s širšim umetniškim, ne samo glasbenim pridihom, ohranitev kvalitete v času tržnega upravljanja umetniških vsebin, premišljeno iskanje nove potencialne publike brez nesmiselnega zasledovanja nemogočih obiskovalcev so vodilni elementi načrta, ki ga bo nov umetniški vodja Koncertnega društva Enrico Bronzi lahko začel izvajati od sezone 2015-2016. Priznani violončelist in član Tria di Parma je namreč nastopil funkcijo v trenutku, ko je predsednik Nello Gonzini v bistvu že sestavil večji del programa za naslednjo, že 83. sezono. Program bo imel anglosaško oznako s koncerti kanadske pianistke Angele Hewitt, angleškega pianista Paula Lewisa, škotske violinistke Nicole Benedetti. Biser sezone bo koncert dua Mullova-Labeque, pia- TRŽAŠKO MESTNO NABREŽJE - Avtomobil zbil peško Rešilci, sirene in zastoj, k sreči pa lažje posledice Mnogo siren in utripajočih luči, prekinjen promet na mestnem nabrežju, poškodovanka na tleh. Sprva je kazalo, da so posledice prometne nesreče težke, naposled pa le ni bi- lo tako. Okrog 17.45 je avtomobil znamke Chrysler pri prehodu za pešce zbil peško E. P., ki je z glavo udarila v vetrobransko steklo. Tržaška občinska policija je na Trgu Chrysler z razbitim vetrobranskim steklom pred Velikim trgom fotodamj@n Tommaseo za slabe četrt ure zaprla nabrežje za promet, v katinarski bolnišnici pa so naposled ugotovili, da poškodovanka ni utrpela hudih posledic. Novi umetniški vodja Enrico Bronzi (prvi z leve) se je včeraj predstavil fotodamj@n nistka Maureen Jones pa je ponudila recital s predstavitvijo treh mladih talentov v znamenju Straussove obletnice. Na oder gledališča Rossetti bodo stopili še klarinetist Alessandro Carbonare v triu, pianist Andrea Lucchesini, zgodovinski trio Guarnieri, zbor FJK s ciklom Brahmsovih Liebeslieder Walzer, madžarski kvartet virtuozov Kelemen, ki je zmagal na letošnjem tekmovanju Borciani. Sezona se bo pričela 10. novembra s koncertom češkega kvarteta Bennewitz in pianista Piera de Marie in se bo zaključila aprila s koncertom Tria di Parme, ki bo predstavil tudi izvedbo znamenitega Ravelovega Tria z upoštevanjem izvirnih navodil skladatelja. K prerodu in nadaljevanju dejavnosti Koncertnega društva bo prispevalo tudi gledališče Rossetti, ki je sedež teh koncertov in sicer, kot je povedal predsednik Stalnega gledališča FJK Miloš Budin, z zmanjšanjem stroškov za najem velike dvorane. Koncertno društvo je po lanskem finančnem porazu doživelo radikalno prenovo v zasedbi odbora; umetniško vodstvo se je spremenilo po eni sami sezoni in je v prehodni fazi v rokah predsednika, ki je prepričan, da bo izbira no- vega umetniškega vodje prinesla zaklad umetniških izkušenj in mednarodno usmeritev, kar bo morda pripomoglo k rešitvi največjega primanjkljaja in sicer k povečanju številu članov in generacijski prenovi. Dejstvo, da Koncertno društvo ponuja mladim pod 25. letom starosti abonmaje za vse koncerte sezone za simbolično ceno 50 evrov in slab odziv na to pobudo sta postala jasen dokaz, da problem ne tiči v denarnici, ampak v ponudbi in v določenih predsodkih. Tega se popolnoma zaveda Enrico Bronzi, ki je omenil zaprtje Koncertnega društva v Parmi kot tudi slabe navade današnje glasbene »industrije«, ki ustvarja prazne dogodke le po marketinških stategijah, kar dodatno oškoduje glasbeno sceno. Njegov izziv bo prisluhniti inštituciji, ki vztraja v takem okolju zaradi dolgoletnih, trdnih kulturnih motivacij, in v tej luči interpretirati spremembe današnjega sveta s spoštovanjem do tradicije. Bronzi je govoril tudi o svoji navezanosti na mesto, kjer je študiral z glasbeniki Tria di Trieste, ki so mu posredovali ob glasbenem predvsem etični nauk. ROP TRST Sreda, 2. julija 2014 / MPZ JACOBUS GALLUS Dirigent Marko Sancin Danes, 2. julija, ob 21. uri, vŠKCvLonjerju Vabljeni Včeraj danes Danes, SREDA, 2. julija 2014 MARIJA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 10.22 in zatone ob 23.25. Jutri, ČETRTEK, 3. julija 2014 IRENEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, severovzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 30. junija, do sobote, 5. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ulica 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino yio let Godbeno društvo PROSEK ZAHVALA Ob zaključku praznovanj' 110-letnice ustanovitve se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in se z nami veselili visokega jubileja. Zahvala naj gre pokroviteljem in sponzorjem, brez katerih bi tako bogat program ne bil mogoč. Posebna zahvala naj gre vsem, ki ste pripomogli k uspehu nedeljske povorke po Proseku, in sicer godbenicam in godbenikom vseh godb, nošam in vsem, ki ste pomagali v kioskih ter poskrbeli za prijetno vzdušje. gico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 3: 18.10, 20.00 »Le week-end«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le origini del male«; 16.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Madoka Magica«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.40 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Tutte contro lui«; 18.50, 21.30 »Jersey boys«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Big wedding«; 16.30, 19.00, 21.30 »In-structions not included«; 19.30, 21.30 »The Police - Can't stand losing you«; 16.00 »The Amazing Spider-Man 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.15 »Big wedding«; Dvorana 2: 17.30 »Jersey boys«; 20.00 »Madoka Magica«; 22.10 »Thermae Romae«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 5: 17.45 »Piccola patria«; 20.00, 22.10 »Synecdoche, New York«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti od petka, 4. julija, ob 9.00 do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da uredijo formalnosti v zvezi z vpisi v prve razrede do petka, 11. julija. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.30 - 12.30. M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Big wedding«. ARISTON - 19.00, 21.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Oriente«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »The summit K2«; 20.00 »Era meglio domani«. FELLINI - 19.00 »Synecdoche, New York«; 17.00, 21.15 »Instructions not included«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Jersey boys«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 22.15 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 22.00 »Thermae Romae«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.05 »Hiša velikega čarodeja«; 16.20, 17.50 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.00, 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.10, 20.25 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.05 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.00, 19.55 »Občudovani«; 18.00, 20.00 »Sosedi«; 16.40, 19.45, 20.30 »Transformerji«; 20.15 »Zlohotnica 3D«; 16.10 »Zlohotnica«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Come ti spac-cio la famiglia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Il ma- KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju z ZKB, vabi na tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki ga Skupnost juž-nokoroških kmetov letos prireja v Selah na Koroškem v nedeljo, 6. julija. Vpis na Kmečki zvezi - Trst (040-362941). KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Podrobnejše info in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št.: 040-360072 (od pon. do pet. 9.00 -13.00) ali krut.ts@tiscali.it. Ü3 Obvestila POLETNI CENTRI V DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVELA: nadaljujemo z vpisi otrok v poletna središča. Namenjena so otrokom, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 16 let: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Ostale info in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ter ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tel.: 040-422696 ali info@tpkcntsirena.it. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor danes, 2. julija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v telovadnici na Kontovelu. OMPZ F. BARAGA sporoča, da bo v četrtek, 3. julija, avtobus, ki nas pelje na Sv. Višarje, Belopeška Jezera in v etnografski muzej v Naborjetu odpeljal iz trga Oberdan ob 6.45 iz Opčin ob 7.00 s Proseka pri spomeniku ob 7.05 iz Sv. Križa ob 7.10 iz Nabrežine ob 7.15 in iz Sesljana ob 7.20. Poskrbite za dobro obutev in primerna oblačila. Lahko se še kdo pridruži in naj se oglasi še danes, 2. julija, na tel. št: 347-9322123. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na zadnje srečanje v tej sezoni. Srečanje z večerjo danes, 2. julija, ob 19. uri v Slopah pri Kozini. Kdor bi se nam rad pridružil naj pokliče na tel. št. 335-6068387 (Bruno). ARTEDEN '14 - Likovna delavnica za mlade v sodelovanju s KD za umetnost Kons, v četrtek, 3. julija, od 16.30 do 18.00 v ŠKC v Lonjerju. Vodi prof. Jasna Merku. Info: jana@arteden.org TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v četrtek, 3. julija, ob 18.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Bertokih. V nedeljo, 6. julija, ob 20.00 nastop na proslavi v Mavhinjah. POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00, odhod ob 13.30. V petek ob 14.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem sedežu-Štal-ci, ali na tajnistvo@skd vigred.org, info na tel.št. 380-3584580. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v petek, 4. julija, ob 20.00 ob prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v KD Igo Gruden v Nabrežini. EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure. MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti, vabimo mlade do 30. leta, da se nam od 11. do 18. avgusta pridružite na potovanju v Ohrid. Člani mednarodne delavnice odhajamo na srečanje Voices of Europe, kjer bomo z mednarodnimi prijatelji sestavili pevski zbor evropskih razsežnosti. Udeležili se bomo še YE-Novega seminarja na temo Romov in evropskih manjšin. Info in prijave do nedelje, 6. julija, ylctrst@gmail.com. A.Š.Z. JADRAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah. Vabljeni! OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturne dejavnosti, vabi kulturna društva, ki delujejo na prostoru občine Dolina na srečanje v ponedeljek, 7. julija, ob 20. uri v sejni dvorani občinskega sveta. OMPZ F. BARAGA prisrčno vabi v prijetno družbo oratorija, kjer bo z izkušenimi animatorji veliko zabave, igre, petja, pa tudi krajši izleti in druga presenečenja. Dobrodošli v čim večjem številu otroci zadnjega letnika vrtca, učenci osnovne šole in dijaki nižje srednje šole. Zaželjeni viš-ješolci za pomoč animatorjem. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Info in vpisi na tel. št. 347-9322123. OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbe-ro Azzurro obveščajo, da bo ludoteka (namenjena otrokom od 1. do 6. leta) delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra. Urnik: ob sredah in petkih od 16. do 18. ure v sobotah od 10. do 12. ure. Za mesec julij predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Za ostale info na tel. št. 040299099 od pon. do sob. 8. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra, po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. H Prireditve ARTEDEN' 14 - v ŠKC v Lonjerju; danes, 2. julija, ob 20.00 nastop pevskega zbora Jacobus Gallus. Dirigent Marko Sancin. V četrtek, 3. julija, ob 20.00 predavanje »Saksida slikar pravljičar« s prof. Jasno Merku. V petek, 4. julija, ob 20.30, nastop srbske folklorne skupine Vuk Karadžič iz Trsta. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v četrtek, 3. julija, ob 20.30 nastopalo v Gorjanskem. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! S KD TA BO R prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu v četrtek, 3. julija, GodArt (Jure Godler in Ti-len Artač); v četrtek, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Ja-ri in Jarci, v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Kar-ly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Več info na www.skdtabor.it. ŽUPNIJA DOLINA in mladinski krožek vabita na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Urha. V petek, 4. julija, ob 19. uri v župnijski cerkvi bo slovesna sveta maša, sledila bo družabnost. KD SKALA iz Gropade prireja v soboto, 19. julija, v Zadružnem domu Skala v Gropadi koncertno-plesno večerjo s kantavtorjem Igorjem Mikoličem - Lija (istrski Mlakar). Vpis do 5. julija na tel. št.: 328-3923792 ali 331-1711096 (v večernih urah). GODBENO DRUŠTVO V. PARMA -TREBČE prireja letni koncert na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah, ki bo v nedeljo, 6. julija, ob 18.00. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE, Jus Ce-rovlje, Jus Mavhinje, Jus Medjevas, Jus Vižovlje in SŠKD Timava Medjavas - Šti-van vabijo v nedeljo, 6. julija, ob 20.00 na osrednjo proslavo v Mavhinje ob priliki 70-letnice požiga štirih vasi (Cero-vlje, Mavhinje, Medjevas in Vižovlje). Nastopajo godbeno društvo Nabrežina, dramska skupina ŠKD Cerovlje - Mav-hinje in TPPZ P. Tomažič s koncertom. H Mali oglasi DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. IŠČEM knjige za 2. letnik (smer kemija) višje srednje šole Jožef Stefan iz Trsta. Tel. št. 377-4260592. IŠČEM motor ali dele motorja dingo, moto guzzi 50. Tel.: 040-212032. PODARIM tri majhne mucke, črne barve, rojene 17., in 20. aprila. Za info: 320-1861260. PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237. PRODAM tipično kraško hišo v Pra-protu, začetek 18. stoletja, popolnoma prenovljena, s pogledom na morje in z dvoriščem. Cena: 538.000 evrov. Tel.: 347-7989073. VESPA LML Star 125 cc 4t euro 3, 7500 km, letnik 2010, rdeče bordeaux barve, prodam. Tel. št. 328-4050924. VIŠJEŠOLKA pomaga pri pisanju nalog otrokom in mladim do tretje srednje. Tel. št. 338-5450879. HI Osmice Zakikirikal je novi petelinček, in že je tu drugi sinček. Mitji, Inerid in Karol vse dobro želimo in se novorojenčka veselimo. Dobrodošel Nonoti Neva, Gabi in Bogdan ter teta Erika in stric Marko a Čestitke SKD Vigred ob uspešno opravljeni mali maturi iskreno čestita in želi srečno po nadaljnji šolski poti: HELENI, GAJI, EVI, SHARI, SOFIJI, PETRI, ALJOŠI, MATIJI, ROBERTU in JARNU. Uspešno so opravili maturo IVANA ŠKERK, PATRIK MILIČ in TEO CHEMELI. Da bi bila tudi njihova nadaljnja študijska in delavna pot prav tako uspešna jim želi SKD Vigred. Draga IRENA! Vse najlepše za rojstni dan; iz srca ti želimo, da taka kot si bila doslej, nam ostani še naprej, da življenje ti še naprej cveti, da boš obkrožena z veselimi ljudmi, ostalo pa sama naredi si! Vse naj naj za 40. rojstni dan! Vsi Lah'vi. HENRIK, MARKO, MATIJA in SAŠA so uspešno izpeljali maturo. SKD Lipa Bazovica jim iskreno čestita in želi še veliko osebnih in delovnih uspehov. Danes praznuje naša draga ARIANNA 50. rojstni dan. Veselo praznovanje, veliko sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo oče Svetko, hčerka Marta in vsi, ki jo imajo srčno radi. Prispevki V spomin na Radota Kravanja daruje družina 100,00 evrov za VZPI-ANPI Devin Nabrežina. Namesto cvetja na grob Zdenke Križ-mančič vd. Marc darujeta Sabina in Sto-jan 25,00 evrov za AŠD Zarja in 25,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Bertota Adamiča darujeta Ada in Marica 30,00 evrov za SKD Vigred. Ob 7. obletnici smrti mame Fani in ob 4. obletnici očeta Maksa daruje hči Dragica 100,00 evrov za planinski odsek ŠZ Sloga. Novonastala organizacija TL-SO daruje 20,00 evrov za Kulturni Dom Prosek-Kontovel. Loterija i.julija 2014 Bari B6 35 29 /0 22 Cagliari /2 6/ 32 B 20 Firence B4 53 B/ 65 49 Genova 6B BB 11 5B 23 Milan /B 42 56 40 62 Neapelj 65 49 4B 2B B9 Palermo 34 46 B4 B9 14 Rim B/ 14 B6 5B 1B Turin 66 /5 14 56 13 Benetke 61 6B 46 11 B2 Nazionale 11 16 2B /0 2 DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! TOMAŽ METLIKA - Žpanov vabi na osmico v Bazovico 32, Tel. št.: 040226386. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. Super Enalotto Št. /B 31 35 48 64 65 89 jolly 58 Nagradni sklad 14.028.243,23 C Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 42.499,14 € 426 dobitnikov s 4 točkami 503,10 € 18.272 dobitnikov s 3 točkami 23,35 C Superstar 90 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 50.310,00 C 110 dobitnikov s 3 točkami 2.335,00 C 2.082 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 14.089 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 35.387 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C 8 Sreda, 2. julija 2014 TRST / LONJER - Ponedeljkov večer na Artednu z manjšinsko literaturo Antologija Iz jezika v jezik izhodišče za razmišljanje o medsebojnem poznavanju V Mavhinjah se bodo spomnili požiga vasi Letos mineva sedemdeset let od požiga vasi Cerovlje, Mavhinje, Vižovlje in Medja vas. Tragičnega dogodka se bodo spomnili v nedeljo, 6. julija, ob 20. uri, ko bo na mavhinjskem trgu osrednja proslava, ki jo bodo izoblikovali Godbeno društvo Nabrežina, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in recitatorji dramske skupine ŠKD Cerovlje Mavhinje. Slavnostna govornika bosta Ivan Vogrič in Zvonko Le-giša. Na ogled bosta tudi zgodovinska razstava in film Plameni pod Grmado, ki ga je Pino Rudež pred leti posnel z dijaki nabre-žinske srednje šole. V ponedeljek se je s predstavitvijo Antologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji Iz jezika v jezik zaključil prvi dan lonjerskega Artedna. Prisotna sta bila dva izmed avtorjev v antologiji, Lajos Bence, predstavnik Madžarov na Slovenskem in Nataša Kupljenik, Hrvatica, ki živi in deluje v Sloveniji. Slovence v Italiji je predstavljal pisatelj in režiser igor Pison, ki je prebral odlomek iz svoje knjige Zasilni izhodi. Jaruška Majovski, ki je vodila pogovor z avtorji, je mnenja, da je manjšinska literatura zelo malo poznana.Tudi Slovenci v Italiji, ki smo del ene od teh književnosti, večkrat sploh ne poznamo kulture, književnosti in življenja drugih manjšin, ki so vezane na našo matično državo. Večer, v katerem se prepletajo slovenske, hrvaške in madžarske besede, ni nekaj vsakdanjega. Lajos Bence, diplomiran filozof, ki piše v madžarskem jeziku in Nataša Kuplje-nik, ki je diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani in je amaterska pisateljica v hrvaškem jeziku, sta prebrala nekaj pesmi v svojih jezikih. Izreden gost, Antologijo so predstavili v prijetnem zelenem okolju fotodamj@n ki ne spada med avtorje antologije in je na večeru predstavljal Slovence v Italiji, je Igor Pison, germanist in operni režiser, razpet med dvema svetovoma, ki ustvarja v italijanščini in slovenščini. Antologija Iz jezika v jezik je nastala na pobudo Društva slovenskih pisateljev v teku šestih delavnic, kjer je skupina urednikov po literarno-kakovostnem kriteriju izbrala tekste, ki so prispeli na razpis. Učenec Glasbene matice Francesco Cenci je zaigral dve glasbeni točki. Večer v organizaciji društva SKD Lonjer Katina-ra in Slovenskega kluba se je zaključil s prijetnim druženjem. Včeraj se je ob 18. uri predstavil va-ližanski umetnik Llyr Titus, ki se ukvarja s pisanjem kratkih dramskih tekstov, poezije in proze. Danes bodo na sporedu dopoldanske otroške delavnice, ob 18. uri se bo predstavila tržaška umetnica Francesca Germani, ki se ukvarja z inštalacijami, slikanjem in fotografijo, ob 21. uri pa bo koncert pevskega zbora Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin. (bf) ARTEDEN - Umetniki se predstavljajo Llyr Titus iz Walesa se izraža s pisanjem Llyr Titus iz Walesa se ukvarja s pisanjem. Letos je zaključil študij na vali-žanski Bangor University, ki ga bo nadgradil naslednje leto z masterjem. Svoje prispevke objavlja tudi v valižanskih literarnih revijah in na spletnih straneh. Kaj je za vas pisanje? Pisati sem začel pri desetem letu. Zame je pisanje najbolj naraven način, preko katerega se znam izraziti. V tem zelo uživam. Pišete prozo, kratke dramske igre in poezijo. Katere so razlike? Lažje mi je pisanje iger. V igrah ljudje neprestano govorijo, proza in poezija pa sta bolj distancirani, ker nekaj opisujeta. Dialogi in igre so mi bližji, ker so bližji temu, kar sam čutim. Kje navadno pišete in kje najdete navdih? Težko vprašanje. Navadno pišem doma. Včasih pa je lepo, če zamenjaš kraj in okolje, kjer lahko najdeš nove ideje. Navdih ... Lahko se na primer nekaj zgodi v moji družini in je potem to vir navdiha za novo igro. Zelo je odvisno od okoliščin, karkoli je lahko vir navdiha, recimo, če kdo kaj reče ali sam kaj vidim ... Kaj pa tukaj v Lonjerju? To je zelo lep kraj, vreme je fantastično. Vedno je koristno tudi spoznati nove ljudi. Danes zjutraj sem imel občutek, da je to dober kraj zame in sem že začel pisati. Od kod ljubezen do literature? V šoli sem imel dobre učitelje, ki so me spodbujali k pisanju in branju. Mislim, da je zelo pomembno za človeka, da veliko bere, ker tako širi obzorja. Pisati sem začel v osnovni šoli, sodeloval sem na literarnih natečajih in pisal prozo in poezijo. Vedno sem z lahkoto pisal. Zdaj pišem tudi, da kaj zaslužim, kar je tudi dobro. Ukvarjate se tudi z znanstveno fantastiko ... Sem velik ljubitelj znanstvene fantastike. V Walesu ni veliko ljudi, ki bi pisali znanstveno fantastiko, sploh v vali- žanščini. Če hočem brati ta žanr, moram brati v angleščini. Sam tudi pišem roman, je pa še nekaj ljudi mojih let, ki tudi eksperimentira z znanstveno fantastiko. Imate avtorje, ki so vam pri srcu? Angleški avtor znanstvene fantastike Terry Pratchett, pri dramatiki pa Harold Pinter in Samuel Beckett in nekateri valižanski dramatiki, ki so imeli velik vpliv name. S čim se ukvarjate v tem tednu? Imam igro, ki jo moram dokončati do konca septembra, ker bo potem uprizorjena v gledališču. Imam tudi idejo za nov roman. Sicer nisem zelo dober v planiranju, najraje pišem spontano, kot pač nanese. Valižanščina je manjšinski jezik, podobno kakor slovenščina. Se počutite privilegiranega, ker ga znate? Manjšinski jeziki so zelo pomembni, dolgočasno bi bilo, če bi vsi govorili isti jezik. Vsi jeziki, ki jih govori manj ljudi, bi morali imeti isti status kot večinski jeziki, da bi lahko vsak živel svoje življenje v jeziku, ki si ga izbere. Vsi jeziki bi morali imeti iste pravice, vsak od nas pa bi moral poznati več jezikov. Mislim, da je valižanščina lep jezik in da sem privilegiran, ker ga poznam. Barbara Ferluga 1914-2014 - Fotografski panoji KRIŽ - Delo kapitana Bruna Volpija Lisjaka Ko je ladja Viribus Unitis Ribiški muzej dobil katalog, priplula v Trst s krstama sedaj čaka še na uradno odprtje Eden od panojev na Velikem trgu Na današnji dan pred sto leti je v Trst priplula ladja Viribus Unitis. Na nabrežju pred Velikim trgom so jo pričakali civilne, cerkvene, vojaške oblasti in številni Tržačani, ki so se hoteli posloviti od prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene Sofije - žrtvi sarajevskega atentata. Na pobudo založbe Comuni- fotodamj@n carte so včeraj na nekaterih krajih, mimo katerih je pred sto leti šel mrtvaški sprevod, postavili panoje s črno-belimi fotografijami Maria Circovic-ha, Francesca Penca in Carla Wulz. Gradivo je last fotografa in zbiratelja Claudia Erneja. Vsebino panojev bodo podrobneje predstavili danes ob 17. uri na Velikem trgu. Franko Cossuta in Bruno Volpi Lisjak, predsednik in ravnatelj Ribiškega muzeja v Križu arhiv Pred devetimi leti so v Križu položili temeljni kamen za Ribiški muzej, prihodnje leto ob desetletnici tega dogodka naj bi muzej končno uradno odprli. To je na občnem zboru društva, pobudnika muzeja, napovedal njegov predsednik Franko Cossutta. Povedal je, da je društvo poverilo domačemu arhitektu Juriju Žerjalu nalogo, da pripravi vse načrte za odprtje muzeja, ki je neuradno sicer že dostopen obiskovalcem. Muzej pod domom Alberta Sirka s krasnim pogledom na morje torej še ni uradno odprt, ima pa svojo zgibanko (v slovenščini in italijanščini), sedaj tudi katalog, ki ga je napi- sal ravnatelj Bruno Volpi Lisjak. Publikacijo, ki jo je muzej izdal z ljubljanskim Etnografskim muzejem, je na občnem zboru predstavil zgodovinar Milan Pahor. Predsedniško poročilo je prebral Cossutta, blagajniško pa Igor Milič. Cossuta se je javno zahvalil Valentinu Cossutti in njegovi ženi Elisabetti Birsa, ki sta doslej s finančnimi prispevki (več kot 200 tisoč evrov) odločilno pripomogla k rojstvu muzeja. Cossutta in soproga sta stebra Združenja za Križ (novi predsednik je Boris Bogatec), ki ima kljub splošni gospodarski krizi veliko lepih načrtov za razvoj Križa. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 2. julija 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Reforme in čas slovenske manjšine Ace Mermolja Zahteve po reformi slovenske manjšine in njenih organizaciji so vedno glasnejše in nekaj se jih po malem uresničuje. Predvsem pa nas spreminjajo čas in okoliščine. V debati in praksi ne bi želel, da bi razmišljanja zreducirali na preporazde-litev sredstev, na zahteve po združevanju in na odstop starejših kadrov. Seči je treba globlje, to je v vprašanja: kaj je narod danes, kaj je narodna manjšina, kaj je država v okviru združevalnih evropskih procesov in podobno. Dodajam vprašanji: kaj pomeni biti danes Slovenec v Italiji, kaj manjšina želi in potrebuje, skratka, kaj želi narediti sama s seboj. Ko sem aktivno vstopil v manjšinsko delovanje, sta prevladovali dve zelo jasni opciji (omejujem se na poglavitni), ki sta bili nedvomno sad »kratkega« ali »ideološkega« stoletja. SKGZ in levi pol manjšine (mislim na obdobje, ki se je pričelo uveljavljati konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let) sta imeli kot osnovo marksistični in kardeljevski »pogled na svet« oziroma na narodno vprašanje in na manjšino. V začetku sedemdesetih let se je udejanjala precizna misel. Manjšina naj bo samosvoja (sintagma država v državi), sloni naj na trdni gospodarski osnovi in na razčlenjeni »nadgradnji«, ki zaobjema tisk, ustanove in društva. Svojo vlogo je imel tudi šport kot prvenstvena narodnovzgojna misija. Raje kot šport so voditelji gibanja uporabljali besedi »telesna kultura«. SKGZ kot vodilna organizacija se je vezala na Jugoslavijo in skupaj ustvarjala čvrst sistem, ki je imel kot cilj oblikovati narodno zavedno in napredno družbeno tkivo, ki bo osnovni nosilec narodnega vprašanja. Kot enega izmed ciljev si je organizacija zastavila dosego globalnega zaščitnega zakona, ki se je po letu 1972 zgledoval po južnoti-rolskem paketu. SKGZ je podpirala sodelovanje z italijanskimi naprednimi silami in volitve za leve in proslovenske italijanske stranke. KPI ni bila vedno v sozvočju z SKGZ, vendar je načelno jamčila izvolitev slovenskih predstavnikov na vseh ravneh. Različna je bila pozicija Stranke slovenske skupnosti, ki je temeljila na treh osnovnih predpostavkah: na sloven- stvu, na antikomunizmu in na samostojnem političnem nastopu kot vrhu narodne dejavnosti v Italiji. Tudi Ssk je v praksi vzdrževala odnose z italijansko politično sceno in sodelovala v nekaterih upravah s KD. Pomemben del »belih« Slovencev v Italiji je bil aktivno in pomembno vključen v tukajšnjo cerkveno dejavnost, ki je bila v Jugoslaviji ovirana (dejavnost). Menim, da je ta svet bolj predmet zgodovine, kot nekaj, kar bi lahko nemoteno uporabljali. O narodu in manjšini pa še govorimo in to kot o živem telesu. Pri tem je potrebno upoštevati vsaj nekatera osnovna dejstva. Težko je trditi, da je danes manjšina močnejša, ker ima zaščitni zakon, ali pa šibkejša, ker nima kot oporo večje države z jasno opredeljeno manjšinsko strategijo oziroma (na nasprotnem bregu) močan antikomunistični blok. Bistveni postavki sta, da je v sedanji politični klimi lažje biti Slovenec. Obenem pa ne računamo le na enovito in »zaokroženo« narodno zavest (o tem sem pisal v letošnjem Trinkovem koledarju). So Slovenci »doc«, so Slovenci, ki živijo v mešanem zakonu in okolju, so Slovenci, ki se prepoznavajo v krajevni stvarnosti in v narečju in so Slovenci, ki celo odklanjajo neko vez s tem, kar lahko imenujemo kot »matični narod«. Vse te različne pozicije ne ovirajo pritoka otrok v slovenske ali dvojezične (videmska pokrajina) šole. Nekateri starši se poslužujejo tudi ostalih »uslug«, ki jih nudi manjšina: od športa, do glasbenega šolstva in celo knjig, predvsem če so dvojezične ali v italijanščini. Jasno je, da je knjiga nasploh manj popularna od športa ali razvedrilnih dejavnosti. Sama manjšinska organizacija se je bistveno spremenila. SKGZ npr. ni granitno središče s svojo gospodarsko in kulturno »hegemonijo«. Demokratska stranka obeta z novim in mladim vodstvom reforme na državni in krajevni ravni, ni pa nujno, da bo imela do manjšinskega vprašanja enako občutljivost, kot jo je imela KPI. Lahko napišem, da so tudi »tovariši« zgodovina oz.manjša »elita«? SSO ohranja s svojimi članicami določeno prisotnost, kjer se mi zdi ver- ski trenutek pomemben. Glede Ssk pa bi se upal zapisati, da pomeni definicija »slovenske zbirne stranke« poskus, da bi politična grupacija segla tudi do tistih Slovencev, ki bi bili razočarani nad politiko levih strank. Ne bi se tu spuščal v polemiko, če je ta, za stranko skoraj nujna težnja, v nasprotju z nekaterimi odločitvami strankinih prvakov v Sloveniji, kjer se odkrito opredeljujejo za Janeza Janšo. Vsekakor nam opisana stvarnost daje pogled na slovensko manjšino v Italiji, ki ni več tista iz prejšnjega stoletja. Le s to jasno zavestjo lahko načrtujejo manjšinski voditelji predloge za resne reforme. Združevanje samo po sebi ni magična formula in ni nujno uspešnjejše ali cenejše. Obstaja tudi več ravni združevanja: od upravno -tehničnega do vsebinskega. V osnovi teh procesov je volja ljudi, ki prostovoljno pristopjo k eni ali drugi organizaciji. Ni npr. raziskano, kako se je po osamosvojitvi Slovenije kar nekaj tukajšnjih »Jugoslovanov« oddaljilo od slovenskih organizacij, od abonmajev za SSG, je odreklo naročnine Primorskega dnevnika itd. Osebno poznam nekaj primerov. Celo (ali predvsem) pri dokaj »prozaičnih«, a za delovanje bistvenih podporah za slovensko manjšino in njene organizacije, ni lahko doseči resnega in ciljnega usklajevanja. Krizo prištevam k stvarnosti, vendar se je letošnja porazdelitev sredstev iz Italije in iz Slovenije spremenila v nek miš-maš, ki ne kaže kake premišljene bodočnosti. Poskusi sprememb na Deželi FJK so se »pomešali« s krepkimi rezi iz Slovenije, kar, ob zamudah, spravlja v resne težave nekatere subjekte, ki se po mojih »narodnih« in »manjšinskih« kriterijih ne vklapljajo v prioritetne skrbi perspektivne manjšinske politike. Pričakujemo pa si lahko še slabše, če manjšina in njeni voditelji ne bodo sposobni zarisati vsaj nekaj osnovnih prioritet, ki izhajajo iz danajšnje stvarnosti, se soočati s preteklostjo (in ne z njeno pozabo) ter skušati zavohati, kam bomo odšli jutri. Vsekakor ne gre le za organizacijsko »tehniko«, ampak za jedro tega, kar lahko imenujemo kot slovensko narodno vprašanje. ORLEK - 60-letnica spomenika NOB Mala obmejna vas je plačala visok davek v boju za osvoboditev ORLEK-11. julija bo minilo 60 let, odkar so v majhni kraški vasici Orlek domačini s prostovoljnim delom postavili spomenik žrtvam NOB in fašističnega terorja, ki je eden prvih spomenikov, posvečenih žrtvam fašizma. Glavni steber spomenika je kraški kapnik, ki je bil posebej obdelan in klesan pod zemljo, nato so ga domačini s posebno previdnostjo, ovitega v slamo, izvlekli 8 metrov visoko iz jame. Z volovsko vprego so ga pripeljali do kala na mesto, kjer se je nekoč napajala živina, sedaj pa na tem mestu stoji spomenik. Številni Orlečani, svojci padlih, zagovorniki vrednot NOB od blizu in daleč, med njimi tudi predstavniki VZPI-ANPI tržaške pokrajine s podpredsednikom Ed-vinom Švabom, predstavniki domoljubnih organizacij in praporščaki so se v nedeljo poklonili spominu na padle sovaščane in tako na velikem shodu, ki se ga je udeležilo več kot 600 obiskovalcev, počastili šest-desetletnico odkritja spomenika. Vsi govorniki od sežanskega župana Davorina Terčona do predsednika sežanskega združenja borcev za vrednote Slavnostna govornica na slovesnosti je bila bivša obrambna ministrica Ljubica Jelušič ok NOB Bojana Pahorja in slavnostne govornice državne poslanke dr. Ljubice Je-lušič so med drugim poudarili, da ne priznavajo izkrivljanja zgodovine. Orlek je plačal visok krvni davek v NOB, saj je padlo sedem domačinov, 25 vaščanov se je borilo v enotah NOB in partizanskih odredih, ostali pa so aktivno sodelovali kot obveščevalci, kurirji, člani OF in Zveze ko- munistične mladine, nekaj vaščanov je bilo deportiranih v taborišča. Program, ki ga je pripravila domačinka Iris Birsa, povezovala pa Olga Hu-su, so s partizansko in domoljubno pesmijo oblikovali člani sežanske Kraške pihalne godbe in pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič ter recitator Igor Rojc. PISMA UREDNIŠTVU Ponosni na NK KRAS Spoštovani, V svojstvu funkcije podpredsednika NK KRAS želim javnosti pojasniti nekatere vidike glede postavitve novih tribun za gledalce na nogometnem igrišču v Repnu. Finančni prispevek za omejeno javno delo je dodelila domači občinski upravi Dežela Furlanija Julijska krajina. Na osnovi deželnih predpisov je bil torej prispevek namenjen izključno postavitvi tribun in ga Občina Repentabor nikakor ni mogla izrabiti za katerakoli druga javna dela oz. drugačne potrebe občinske stvarnosti (vzdrževanje občinskih cest, popravila občinske imovine, socialni prispevki itd). Toliko iz dolžnosti do prozornosti in upravne razvidnosti delovanja društva NK KRAS in posledično seveda naše občinske uprave. Uprave, ki se je vsestransko angažirala, da je omenjeni prispevek maksimalno izkoristila in opremila naše igrišče s sodobnimi tribunami in s tem obogatila celotno pokrajinsko stvarnost z lepo urejenim športno-no-gometnim središčem. Dovolim si še poudariti, da si društvo v veliki meri plačuje samo vse razne storitve in usluge ter seveda izpostavljam tudi vlogo Občine Repentabor, ki nam letno dode-luje finančni prispevek za redno in dokumentirano društveno delovanje. Podatek je toliko bolj pomemben saj je društvena dejavnost dokaj pestra in razpoznavna širom po Italiji. To ni zanemarljivo dejstvo kajti mirno lahko trdim, da predstavlja šport - v tem primeru nogomet, a lahko postavim za vzgeld številna druga društva ali posameznike - eno izmed ključnih sredstev slovenske manjšine v Italiji za ohranjanje identitete našega kulturno-narodnostnega prostora. NK KRAS je, izhajajoč iz načela medsebojnega sožitja in spoštovanja med tu živečimi narodnostnimi, vedno skušal vključevati in sprejemati v svoje vrste vse tiste športnike, odbornike, simpatizerje, navijače in domačine, ki so nam bili na katerikoli način pripravljeni pomagati in sodelovati. Zaključujem svoj poseg z osebnim prepričanjem, da je bil razobe-šeni transparent znotraj šotora, v sklopu občinskega praznika, v veselje in ponos čisto vsem obiskovalcem in še najbolj seveda vašča-nom, ki jim beseda KRAS zna vzbuditi prijetno misel, na svoje društvo, na svoje ljudi! Lep pozdrav! Edo Škabar (podpredsednik NK KRAS) Zamejska (ne)umnost Slovenci, še posebno zamejski, smo čuden zarod. Pridni smo in delavni na vseh področjih, le če nam Slovenec, ki ima malo drugačen svetovni nazor nekaj svetuje, je takoj ogenj v strehi: »Kaj nas bo ta učil!« Tudi če je le za piko razlike, bo nastala polemika, ki je sicer zanimiva, saj popestri naš dnevnik, predvsem ker je smešna in neumna ampak je tudi zelo škodljiva za našo skupnost. Saj se ne smejemo samo mi temveč tudi Italijani in Slovenci iz matice (tisti, ki vedo za nas) in še kdo. Popraviti bi se to dalo: 1) z malo večjo strpnostjo 2) s poslušanjem eden drugega 3) s prepustitvijo zgodovinarjem, da se ukvarjajo polpreteklo zgodovino 4) z demokratizacijo naše civilne družbe Pred dnevi je nastala polemika med univerzitetnim profesorjem in znanim odvetnikom, kdo je m renegat in kdo je bil prej Damjan in kdo prej Jože. Spominjam se, da smo se nekoč otroci kregali (imeli smo okoli 6-7 let), kdo ima bolj važne starše. Prvi je rekel: »Moj oče je mehanik.« Oče drugega je bil kapo! »Moja mama je učiteljica« sem dejal!. »Moj je pa profesor!« Se-strična, ki ni vedela, kako bi ovrednotila svojo mamo, pa je rekla: »Moja mama je župnik!« In je zmagala, župnik je bil pač največ v naših glavah. Tudi odrasla človeka, ki sta vsekakor najvišjih sposobnosti, morata biti malo tudi žup-ničina sinova. Kar se pa tiče ljubljanskega časnikarja, ki je prišel k zamejskemu odvetniku po informacije o univerzitetnem profesorju, ki med drugim poučuje tudi v Sloveniji in najbrž že prej ni dobro vedel, kaj so Primorci in prav gotovo nič o zamejcih, bi ga moral poslati v rojstni kraj in ga nagnati nazaj na Kranjsko. Mislim, da ima Svetlana Makarovič prav, ko govori o Slovenceljnih. Malo več strpnosti pri stvareh, ki nimajo velike važnosti. Malo manj govora o denarju in o jamra-nju, da ga ni dovolj. So družine, ki živijo s 1000€ na mesec in take, ki imajo 10-100-1000 krat toliko. Posebno prve dobro vedo, da javkati ne pomaga, ampak se moraš zadovoljiti in preživeti. Moraš se znajti, zre-ducirati stroške, skušati zaslužiti še kaj, menjati sistem dela itn. Poslušati je treba sogovornika in razumeti, kaj pravi, ne pa takoj, ko zine, navaliti nanj, da je proti, da ne razume problemov, da je komunist (ali kaj drugega) itn. Tako se nikamor ne pride! Ta ima za piko drugačno mnenje ali pa le ni naš in ga je zato treba »briskirati«. Polpretekle zgodovine sem do grla sit. Vsak teden je pridstavitev nove knjige ene ali druge ali nobene barve, ki nam končno kaže pravo sliko tega težkega obdobja. Sam sem tako prežet s temi problemi, da so se mi uprli, da sem postal alergičen nanje. Rešimo se teh spon preteklosti z zavestjo, da smo jih že dovolj obdelali in jih pustimo Prjevcu, Trohi in drugim zgodovinarjem. Za predvojne, medvojne in povojne poboje tako nismo odgovorni, saj nas takrat sploh ni bilo! Teh parametrov nemara ni treba upoštevati pri ustanavljanju pevskega zbora, kuharskega krožka ali balinarskega društva. Pred tedni je bila tudi polemika o predsednici Slovenskega Stalnega Gledališča. Pa so se nekateri uprli demokratično izvoljeni predsednici, češ da je že bila demokratično postavljena druga, ki bi jo bilo treba potrditi. Ne moremo pač iz svoje kože. Pa bomo morali, če ne nas bodo dali pa drugi. Naredimo karkoli, da bo postala naša civilna družba demokratično izvoljena! Tisti ki se bojijo, da bodo izgubili, naj se pač podredijo demokratičnim zakonitostim in naj se trudijo, da bodo v bodočnosti pridobili ljudi s boljšimi predlogi in načrti za prihodnost. Ja, to! Prihodnost! In ne samo govoričenje o tej prekleti polpretekli zgodovini, ki nas vse zastruplja, da se rajši zatečemo k pravim sovražnikom, kot k našim ljudem. Glejmo naprej! Nemara je tam tudi tista pamet, ki je zdaj močno primanjkuje in jo bomo bržkone srečali, če bomo dovolj zreli. Primož Možina 1 0 Sreda, 2. julija 2014 KULTURA / CARMINA BURANA - Predvečer 62. Festivala Ljubljana na tržaškem Velikem trgu Lesk velikega dogodka Mogočna izvedba 300-članske mednarodne zasedbe pod taktirko dirigenta Uroša Lajovica - Navdušen odziv kakih 8000 poslušalcev - V nagovorih oblasti poudarjeno sodelovanje na osi Trst-Ljubljana Razdalja med Trstom in Ljubljano se je zmanjšala. Ljubljanski festivali se vedno pogosteje pojavljajo v Trstu s predstavitvami umetniških programov in stiki ne ostajajo na nivoju vljudnih institucionalnih odnosov, saj se kulturni turizem dejansko razvija (trenutno bolj v smer Ljubljane, a verjetno je samo stvar časa). Z vsakoletnimi tiskovnimi konferencami in lanskim gostovanjem produkcije gledališča Verdi je Festival Ljubljana v Trstu in med Tržačani vedno bolj »doma«, še nikoli pa tako dobesedno kot v ponedeljek, ko je uvod v 62. izvedbo potekal na tržaškem Velikem trgu s posvetno kantato Carmina Burana Carla Orffa. Mesto se je odzvalo z velikim zanimanjem in pričakovanjem, saj so vstopnice za sedeže na trgu pošle (s kakšnim pripetljajem ... ) v nekaj minutah, parter pa bi v vsakem primeru lahko sprejel le manjše število zainteresiranih. Večina publike si je namreč ob zaprtju nabrežja pred trgom zagotovila vse »udobnejše« razgledne točke, večina pa je poslušala stoje na obrobju trga in vse do pomola. Okrog 8000 ljudi je poslušalo koncert, katerega slovesni značaj je potrdila tudi prisotnost političnih in verskih oblasti, kulturnikov, osebnosti (v prvih vrstah je sedela tudi pevka Ornella Vanoni), visokih predstavnikov kulturnih inštitucij sodelujočih držav, ne nazadnje novinarjev v mednarodni zasedbi, saj je tržaški predvečer postal medijsko in institucionalno odmevnejši od včerajšnje ponovitve na uradni otvoritvi na Kongresnem trgu v Ljubljani. Festival je tako podaril Trstu prednost in lesk velikega dogodka v znamenju večletnega sodelovanja in novih, a že trdnih vezi med občinama. Te vezi so pred koncertom potrdili tržaški župan Roberto Cosolini, umetniški vodja ljubljanskega festivala Darko Brlek in intendant gledališča Verdi Claudio Orazi. Zupan je primerno poudaril simbolični pomen tega koncerta, ki je zazvenel v dneh, ko se spominjamo atentata v Sarajevu, s katerim se je začelo tudi za ljudi tega obmejnega teritorija težko in krvavo stoletje. V Trstu je stopilo na oder okrog tristo glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške in Bosne, kar je po besedah župana znamenje, da smo končno stopili v novo stoletje, ki ga zaznamuje sodelovanje med narodi, kar se v Trstu na poseben način razvija na niti kulturnih stikov. Glasba je postala ključ za presega- Orkester, zbor in soliste je vodil dirigent Uroš Lajovic; spodaj: pozdrav župana Cosolinija, ob njem Claudio Orazi in Darko Brlek; pogled na množico na Velikem trgu fotodamj@n nje starih pregrad, nove vezi so se spletle tudi med festivalom in gledališčem Verdi, kar je preraslo v pravo prijateljstvo, kot je povedal Brlek, ki je obenem prinašal pozdrav ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. »Kdor ljubi glasbo, ljubi življenje!« je vzkliknil intendant gledališča Verdi, ki je ob tej priložnosti prevzel tudi vlogo napovedovalca in je predstavil člane velike zasedbe: orkestra Slovenske Filharmonije in Opere Ljubljana, zbor ljubljanske Opere, Slovenski komorni zbor, Akademski zbor Ivan Goran Kovačic iz Zagreba in zbor Opere narodnega gledališča iz Sarajeva (ki je v soboto pel tu- di na slovesnem spominskem koncertu v sarajevski Vijecnici z Dunajskimi Fil-harmoniki), solisti Aida Čorbadžic, Marko Cvetko in Ivo Jordanov, dirigent Uroš Lajovic. Besede niso otežile slovesnosti dogodka, saj se je glasba pričela točno ob 9.20, seveda z mogočnostjo uvodnega dela kantate, zbora o spremenljivosti sreče O Fortuna, ki ima zaradi svoje efektnosti tako rekoč »samostojno življenje« tudi izven celote in ga je občinstvo sprejelo ravno v tem smislu z navdušenim aplavzom, ki je zvenel hkrati kot dobrodošlica uspešni pobudi in izvajalcem. Nujno ozvočenje koncerta na prostem ne ponuja idealnih pogojev za poglabljanje izvajalskih vrlin in interpre-tacijskih detajlov, masovna zasedba z združenimi skupinami glasbenikov, ki nimajo redne skupne dejavnosti, pa postavlja izvajalcem in dirigentu dodatne zahteve po natančnosti. Kantata Carla Orffa je zelo efektna, dostopnost ob poslušanju pa se na odru ne istoveti z nezahtevnostjo. S potrebo po natančnem izgovarjanju dejansko »recitira-nega« besedila so se zelo skrbno ukvarjali člani velikega združenega zbora, ki so se tako izkazali z določeno ritmično natančnostjo, s čistostjo disciplinirane drže in izražanja, a so se morali odpovedati bolj čustveni in deloma tudi ironični ekspresivnosti sporočil. Na zelo natančna navodila dirigenta se je orkester odzval z živahnostjo, v mehkejših, plesnih ali liričnih prehodih s pridihom slovanskega značaja, kar je dalo zelo čustveno noto dirigentovemu iskanju »srednjeveškega sijaja«. Med solisti je doživela poseben uspeh nasmejana sopranistka, ki je izstopala z dobrim obvladanjem vokalnih zahtev, nekoliko manj pa zaradi homogenega vodenja fraziranja. Baritonist je pristopil k skladbi s previdno zadržanostjo, kar je nekoliko zmanjšalo učinek nujno potrebnega »igranja«, predvsem v odnosu do hudomušnih trenutkov kantate. Tenorist pa je interpretiral svojo delno karikaturno vlogo z nekoliko zahtevnim obvladanjem prehoda v falzet. Velika zasedba splošno ni stavila na efekt obče znane skladbe in je raje pokazala svoje nedvomne sposobnosti brez pretiravanj, s kontrolo zvoka in posebno pozornostjo do manj »samoumevno bleščečih« trenutkov. Dolg aplavz je nagradil vse nastopajoče v mestu, ki se je izkazalo ne samo po srečnem vremenskem naključju lepega poletnega večera, a tudi po toplini sprejema, saj je publika izven ograje pričakala izvajalce z aplavzom tudi ob izhodu iz prizorišča. Festival Ljubljana je tako začel svojo pot izven slovenskih meja, s številnimi drugimi dogodki pa vabi v Ljubljano do septembra. Rossana Paliaga UTRINEK IZ PRETEKLOSTI Ko je Opera nastopala na Stadionu 1. maj Nasploh je bilo leto 1954 za velik del tržaških Slovencev natrpano z napetim pričakovanjem kako bo v novi državni ureditvi. Slovensko narodno gledališče (italijanskega v Trstu še ni bilo) si je z vsako produkcijo utrjevalo pravico do obstoja in da bi dodatno utemeljilo svojo zahtevo po obnovi tega, kar je bilo slovenskega v Trstu pred nastopom fašizma, je od 3. do 11. julija skupaj z Glasbeno matico in Slovensko prosvetno zvezo (SPZ, SKGZ je bila v nastajanju) gostilo na Stadionu 1. maj ljubljansko SNG Opera. Predstave so bile na prostem, pod milim nebom. V našem mestu ni bilo primernejšega prostora za slovenske prireditve. Preteklost Stadiona je sploh prežeta s prepomembnim dogajanjem in izjemnimi podvigi, ki spadajo v čas, ko se je zdelo marsikaj samoumevno. Naj omenim, da so bili člani umetniškega in tehničnega ansambla ljubljanske Opere nameščeni po družinah, tudi pri nas doma smo gostili dva. Verjetno je v brezhibnih zapiskih tajnice SPZ Tončke Čok zabeleženo koliko gostov so takrat sprejele tržaške družine: solisti, dirigenti, pevci, člani orkestra, baleta, pevskega zbora, tehnika in odrski delavci so prenočevali po domovih. Izjemna organizacija je omogočila, da je bilo vse, kar se je v tistih dneh odvijalo na Stadionu, navdušujoče. Najprej je bil na vrsti balet, Hristi-ceva Ohridska legenda, koreografijo sta pripravila Pino in Pia Mlakar, dirigiral je naš Danilo Švara. Nato je • •• bil na vrsti Gotovčev Ero z onega sveta, z dirigentom Mirkom Poličem, spet Tržačanom. Potem še Gounodov Faust (dirigent Bogo Leskovic) s Trža-čanom Danilom Merlakom v vlogi Mefista in nazadnje Foersterjev Gorenjski slavček, pod dirigentsko taktirko Rada Simonitija. O predstavah sta poročala Pavle Merku za Primorski dnevnik in Karlo Sancin za Radio Trst A. Po spominu vem, da je balet očaral gledalce, da je bilo sanjsko, da so posebno ženske še dolgo govorile o prizorih, v katerih je izstopala milina telesne izraznosti, o Gotovčevem Eru pa z gotovostjo trdim, da je bila predstava zelo zabavna, prepletena z duhovitostmi in prizor, ko Marko pride iz kope sena, imam še vedno živo v spominu. Faust je bil po oceni staršev za šestletno deklico vsebinsko prezahteven, Gorenjski slavček pa že zaradi narodnobudniške spevnosti poživljajoč. Če pobrskamo še po nalašč za tržaško turnejo pripravljenem dvojezičnem gledališkem listu SNG Opera, se zavemo, kako so se na to gostovanje pripravili vsi, od direktorja do dirigentov in proučevalcev zgodovine gledališča. Marsikaj so vedeli o pretekli tržaški slovenski operni tradiciji, tisti, ki se je razvila v Narodnem domu. Po 60-ih letih smo se ob nastopu ljubljanskih ustvarjalcev spet navduševali na prostem, toda tokrat na Velikem trgu, pod okriljem tržaške Občine. Bogomila Kravos / ITALIJA Sreda, 2. julija 2014 1 1 REFORME - Ustavna komisija senata sprejela zadevni popravek Tudi bodoče senatorje bo ščitila imuniteta Demokratska stranka za soočenje z Gibanjem petih zvezd RIM - Bodoči senatorji bodo uživali imuniteto, kakršna že danes velja za člane obeh vej parlamenta. Tako je vsaj sklenila senatna komisija za ustavna vprašanja, ko je včeraj sprejela zadevni popravek k zakonskemu predlogu ministrice Marie Eleni Boschi (na sliki) za reformo senata. O popravku je vlada izrazila pozitivno mnenje, podprli pa so ga predstavniki Demokratske stranke, Naprej Italije, Nove desne sredine, Državljanske izbire, Ljudskega gibanja in Severne lige. Proti so se izrekli edinole senatorji Gibanja petih zvezd ter Levice, ekologije in svobode, medtem ko se je predstavnik Naprej Italije Augusto Minzolini vzdržal. Glasovanja o amandmajih v komisiji tečejo pospešeno in za zdaj brez negativnih presenečenj za vlado. Če ne bo kakih bistvenih novosti, bo obravnava zakonskega predloga v senatni zbornici stekla 9. julija. To je včeraj potrdil predsednik zgornjega doma parlamenta Pie-tro Grasso ob koncu zasedanja konference načelnikov skupin. Medtem je včeraj zraslo na 20 število senatorjev iz vrst vladne koalicije, ki se v nasprotju z dogovorom med pre-mierjem Matteom Renzijem in prvakom Naprej Italije Silviom Berlusconijem zavzemajo za to, da bi tudi v bodoče bili člani senata neposredno izvoljeni. K »oporečnikom« se je včeraj pridružil senator Nove desne sredine Antonio Azzollini. Medtem je Demokratska stranka včeraj pisno odgovorila na predlog Gibanja petih zvezd, da bi se nadaljevalo dvostransko soočenje o volilni reformi. V pismu, ki so ga podpisali tajnik Matteo Ren-zi ter podtajnika Debora Serracchiani in Lorenzo Guerrini, demokrati sprejemajo predlog, a pod nekaterimi pogoji. V nasprotju z zakonskim osnutkom Gibanja petih zvezd demokrati poudarjajo, da mora novi volilni zakon zagotoviti zmagovalca oziroma vladanje države. Poleg tega bi morale stranke določiti zavezništva pred volitvami in ne po volitvah. Demokrati tudi dvomijo o učinkovitosti negativnih preferenc ter se zavzemajo za zmanjšanje volilnih okrožij. Demokratska stranka naposled vabi Gibanje petih zvezd, naj sprejme tudi dialog o ustavnih in drugih reformah. KULTURA - Vladni odlok Ukinili brezplačen vstop v muzeje za starejše RIM - Starejši od 65 let si od včeraj ne morejo več brezplačno ogledati rimskega Koloseja, florentinske galerije Uffizi, arheološkega parka Pompeji pri Neaplju ter sploh muzeje in druge kulturne spomenike. Prost vstop bodo imeli le še mladoletni državljani EU, poleg tega bo odslej prost vstop za vse obiskovalce vsako prvo nedeljo v mesecu. Tako določa odlok, ki ga je vlada sprejela na predlog ministra za kulturo Daria Franceschinija. Po besedah ministra so se za ta korak odločili, da bi bilo breme plačevanja vstopnin pravičneje razporejeno. Kot je dejal, je bilo absurdno gledati premožne starejše turiste, ki so si italijanske muzeje in druge znamenitosti ogledovali brezplačno. Do minulega ponedeljka je bil namreč prost vstop omogočen vsem državljanom EU, starim 65 let ali več. Italija že več let le stežka vzdržu- je. Lani so v državnim muzejih in na obje svojo kulturno dediščino, pri čemer močju drugih spomenikov kulturne deje njeno vzdrževanje vedno bolj odvi- diščine našteli več kot 26 milijonov obi-sno od zasebnih sponzorjev, še posebej skovalcev, pri čemer jih kar tretjina ni kadar gre za večje projekte restavraci- plačala vstopnine. MIGRANTI - Na njem je bilo skoraj 600 ljudi Ribiški čoln s trupli prebežnikov priplul do Pozzalla na Siciliji DELO - V EU se je znižala Brezposelnost maja v Italiji nekoliko višja RIM, LUXEMBURG - Stopnja brezposelnosti se je maja v Italiji spet nekoliko zvišala. V primerjavi z aprilom je zrasla za 0,1 odstotka, v primerjavi z letom poprej pa za 0,5 odstotka. Tako ugotavlja osrednji italijanski statistični zavod Istat, ki pripominja, da je brezposelnost v Italiji zgodovinski rekord dosegla letošnjega januarja in februarja, ko je poskočila na 12,7 odstotka. Poleg tega se je maja rahlo izboljšala stopnja mladinske brezposelnosti, ki je v primerjavi z aprilom padla za 0,3 odstotka in se ustavila pri 43 odstotkih. Stopnja brezposelnosti v območju evra pa je bila maja po sezonsko prilagojenih podatkih 11,6-od-stotna. S tem je bila glede na april nespremenjena, v primerjavi z majem lani pa se je znižala za 0,4 odstotne točke, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU je stopnja brezposelnosti znašala 10,3 odstotka. V osemindvajseterici se je stopnja brezposelnosti znižala z 10,4 odstotka v aprilu ter z 10,9 odstotka maja lani. FINANCE - S 1. julijem Zvišan davek na kapitalske na 26% RIM - Italija je z včerajšnjim dnem zvišala davek na kapitalske dobičke z 20 na 26 odstotkov. Vlada primera Mattea Renzija želi na ta način v državni proračun letno pritegniti dodatnih 2,6 milijarde evrov, s čimer bo vsaj delno krila znižanje dohodnine za odvisne delavce, ki letno zaslužijo do 25 tisoč evrov (gre za približno 80 evrov na mesec). Sicer pa vlada poudarja, da se bo Italija na tak način približala evropskemu standardu na tem področju. Finančna podjetja in banke so glede ukrepa ostro protestirale. Bojijo se namreč, da bo visoka obdavčitev velike vlagatelje med drugim odvrnila od milanske borze. Leta 2012 je podobno potezo že potegnila vlada takratnega premiera Maria Montija, ki je obdavčitev kapitalskih dobičkov zvišala z 12,5 na 20 odstotkov. Nobeden od ukrepov pa se ne nanaša na dobičke vlagateljev v italijanske državne obveznice. Za te še naprej velja 12,5-odstotni davek. RAGUSA - Včeraj je priplul v Poz-zallo na jugovzhodni sicilski obali ribiški čoln s približno 30 trupli, ki ga je vojaška mornarica prestregla v noči na ponedeljek v Sicilskem kanalu s skoraj 600 prebežniki na krovu. Gre za nekaj več kot 20 metrov dolgo plovilo. Trupla so se nahajala v strojnici. Prebežniki so se po vsem sodeč zadušili zaradi vdihavanja ogljikovega monoksida, ki ga je izpuščal ladijski motor. Medtem je na krovu bojne ladje San Giorgio prispelo 566 prebežnikov, ki so se nahajali na nesrečnem ribiškem čolnu. Nekateri so preiskovalcem povedali, da je bil ribiški čoln tako natrpan, ker so to zahtevali libijski trgovci z ljudmi. S prebežniki naj bi ravnali izredno kruto. Italijanska policija je aretirala dva izmed rešenih ljudi zaradi suma, da so vpleteni v hudodelsko mrežo, ki se bavi s tihotapljenjem ljudi. Medtem je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom v odzivu na pozive italijanske vlade sporočila, bo Evropska komisija Italiji zagotovila štiri milijone evrov pomoči, s katerimi ji bo pomagala gostiti priseljence in begunce na njenem ozemlju. Obsodbe na procesu o prostituciji v Rimu RIM - Rimski sodnik za predhodne obravnave Costantino De Robbio je po skrajšanem postopku obsodil vseh osem vpletenih v organizacijo, ki se je ukvarjala s prostitucijo in so jo bili pred časom odkrili v italijanski prestolnici. Najvišjo kazen, deset let zapora, je dobil vodja organizacije Mirko Ieni, ki bo moral plačati tudi 60.000 evrov. Med prostitutkami sta bili tudi dve mladoletni dekleti, zato je sodnik obsodil tudi mater ene od njiju na šest let zapora, na denarno kazen v višini 20.000 evrov ter na izgubo starševske oblasti in pravice do nasledstva, poleg tega bo morala hčerki tudi plačati odškodnino. Sodnik De Robbio je tudi ostalim obsojencem dodelil denarne kazni: Nunzio Pizzacalla bo moral plačati 24.000 evrov, Riccardo Sbarra 30.000, Marco Galluzzo 8000 ter Francesco Ferraro, Gianluca Sammarone in Michael De Quattro 3000 evrov, obenem bodo morali oškodovancem plačati tudi odškodnino. Poleg tega je sodnik odredil tudi zaplembo vseh računalnikov, ki so jih bili zasegli v teku preiskave in jih bodo zdaj uporabljali karabinjerji v okviru boja proti pedofiliji. Costo Concordio bodo razrezali v Genovi RIM - Ladjo za križarjenje Costa Concordia, ki je pred poltretjim letom nasedla blizu otoka Giglio in od takrat leži napol potopljena, pred meseci pa so jo dvignili in stabilizirali, bodo razrezali v Genovi, kamor naj bi jo odvlekli sredi julija, pri čemer je upati, da bodo pri tem končno našli tudi truplo 32. žrtve takratne nesreče. Odločitev je na ponedeljkovi seji sprejela italijanska vlada, o tem pa je spregovoril sam premier Matteo Renzi. S to odločitvijo je vlada ugodila načrtu družbe Costa, z njo je zadovoljen tudi predsednik Dežele Ligurije Claudio Burlando, medtem ko toskanska deželna vlada, ki je taki rešitvi nasprotovala, za zdaj molči. Medtem je pri otoku Giglio 350 tehnikov in inženirjev družbe Titan Micoperi že položilo 28 od 30 zabojnikov, ki bi morali omogočiti, da ladja ostane na gladini. Polaganje bi moralo trajati kakih deset dni, 13. julija pa naj bi začeli ladjo dvigovati in obdržati na gladini, kar naj bi trajalo kake 4-5 dni, tako da računajo, da bi Costa Concordia lahko zapustila otok Giglio okoli 18.-20. julija, plovba do Genove ob pomoči dveh večjih vlačilcev pa bi morala ob ugodnih razmerah trajati štiri dni. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 31.210,05 +16,46 SOD NAFTE (159 litrov) 112,36 $ -0,84 EVRO 1,3688 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. julija 2014 valute evro (povprečni tečaj) 1. 7. 30. 6. ameriški dolar 1,3688 1,3658 japonski jen 138,98 138,44 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,433 27,453 danska krona 7,4557 7,4557 britanski funt 0,79810 0,80150 madžarski forint 310,43 309,30 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1582 4,1568 romunski lev 4,3881 4,3830 švedska krona 9,1600 9,1 762 švicarski frank 1,2138 1,2156 norveška krona 8,4380 8,4035 hrvaška kuna 7,5800 7,5760 ruski rubel 46,8950 46,3779 turška lira 2,9066 2,8969 avstralski dolar 1,4479 1,4537 braziljski real 3,0349 3,0002 kanadski dolar 1,4587 1,4589 kitajski juan 8,4883 8,4722 mehiški peso 1 7,7759 17,7124 južnoafriški rand 14,5848 14,4597 1 2 Sreda, 2. julija 2014 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Načelniki goriških svetniških skupin srečali predstavnike deželnega sveta V bitko za porodnišnico so vpletli še deželni svet Zaprtje goriške porodnišnice je napačna odločitev, saj temelji na kriterijih, ki za ostale porodniške oddelke v deželi niso obveljali. Gorica je zato prava žrtev deželne zdravstvene reforme, ki mora šele stopiti v veljavo. To je stališče, ki so ga predstavniki večine in opozicije v goriškem občinskem svetu včeraj predstavili načelnikom in drugim članom svetniških skupin deželnega sveta ter njegovemu podpredsedniku Igorju Ga-brovcu, s katerimi so se srečali v palači deželnega sveta FJK v Trstu. Na Oberdanov trg se načelniki desne in leve sredine niso odpravili sami, saj se jim je pridružila tudi peščica članov odbora »Voglio nascere a Go-rizia« in drugih občanov, ki se nočejo sprijazniti z napovedanim zaprtjem goriške porodnišnice. Srečanje je potekalo v »zeleni dvorani«, kjer so se goriški in deželni predstavniki zbrali, potem ko se je Gabrovec odločil za prekinitev seje deželnega sveta. »Neonatalna umrljivost v goriški porodnišnici je najnižja v deželi, kljub temu pa naj bi oddelek zapirali iz varnostnih razlogov. Tega ne razumemo, prav tako pa nam ni jasno, zakaj mora do ukinitve oddelka pri- ti pred uvedbo zdravstvene reforme,« je povedal načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, po katerem je treba pred zaprtjem porodnišnice vsaj poskrbeti za to, da bo stopil v veljavo dogovor z bolnišnico v Šempetru ter da bo na pokrajinski ravni okrepljena pred in poporodna oskrba. Svetnik stranke Forza Italia Fabio Gentile je izpostavil, da je bila »Gorica prvo mesto v Italiji, ki je ustanovilo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, v tem okviru pa je bil zastavljen tudi projekt skupne Hiše porodov z občinama Nova Gorica in Šempe-ter-Vrtojba.« Gentile je dalje zahteval prekinitev postopka, ki naj bi 21. julija pripeljal do zaprtja porodnišnice, ter ustanovitev skupne tržiško-goriške porodnišnice z enotnim vodstvom. »Opustošenje goriškega zdravstva je načrt, ki so ga začeli izvajati v 90. letih,« je prepričan načelnik Svobode ekologije in levice Livio Bianchini, ki obžaluje, da ni prišlo do vlaganja v čezmejno zdravstvo, Fabrizio Oreti (Občanska lista) pa je povedal, da se bosta po zaprtju porodnišnice pediatrični in ginekološki oddelek spremenila v navadni ambulanti. Mattia Po- licardo je v imenu Gibanja 5 zvezd opozoril, da je direktor goriškega zdravstvenega podjetja še pred kratkim zagotavljal, da je porodnišnica varna, načelnik stranke Upokojencev Mario Comelli pa je ocenil, da deželna vlada ne izkazuje primerne pozornosti prebivalcem goriške pokrajine. Predsednik tretje komisije deželnega sveta Franco Rotelli je povedal, da je soočanje dobrodošlo, spomnil pa je tudi, da beležijo v Gorici že vrsto let nizko število rojstev ter da je predsednica dežele obljubila, da bo prišlo do dogovora s šempetrsko bolnišnico. V imenu opozicije se je oglasil načelnik stranke Forza Italia Riccardo Riccardi, ki je napovedal vložitev resolucije, s katero bo zahteval podaljšanje delovanja goriške porodnišnice vse do uveljavitve zdravstvene reforme. »Dogovor s Šempetrom me ne povsem prepriča. Dvomim, da bodo vse goriške mamice navdušene nad možnostjo rojevanja v Sloveniji. Že res, da smo v Evropi, ampak če je za nekatere zagovarjanje želje do rojevanja v Italiji konservativno stališče, potem sem ponosen, da sem konservativec,« je zaključil Riccardi. GORICA - Podatki o trgu dela v deželi in pokrajini Tri tisoč ljudi ob službo Stopnja brezposelnosti je v minulem letu dosegla 8 odstotkov, najhuje na Gospodarska kriza je v minulem letu v deželi Furlaniji Julijski krajini izbrisala čez 6650 delovnih mest, levji delež le-teh - preko 2950 - pa je bilo izgubljenih v sami goriški pokrajini. Zaposlenost se je najbolj zmanjšala v storitvenem sektorju (-1542 mest), sledi pa gradbeništvo, v katerem je leta 2012 delalo 3304 delavcev, ob koncu lanskega leta pa 2271, torej 1033 manj. S temi in drugimi podatki, ki samo še potrjujejo težko stanje deželnega in goriškega gospodarstva, sta včeraj postregla pokrajinska odborni-ca Ilaria Cecot in Marco Cantalupi, izvedenec deželne agencije za delo, ki vsakih šest mesecev objavlja poročilo o spremembah na trgu dela Furlanije Julijske krajine. V naši deželi se je število iskalcev zaposlitve lani povišalo za 12,9 odstotka (s 36.974 na 41.758), na Goriškem pa je bil porast iskalcev zaposlitve nekoliko manjši, in sicer 8,8-odstoten. Stopnja brezposelnosti v goriški pokrajini kljub temu ostaja višja od deželnega povprečja (8 proti 7,7 odstotka); stopnja brezposelnosti je višja med ženskami - 9,1 odstotka -, med moškimi pa je 7,1-odstotna. Število novih zaposlitev (vključene so vse tipologije pogodb) je na deželni ravni v minulem letu močno upadlo: v primerjavi z letom 2012 so namreč zabeležili 18 tisoč zaposlitev manj, upad pa je najbolj občuten pri ženskah in pri mladih do 30. leta. Naraslo je število pogodb za določen čas, pogodb za občasno delo pa je bilo manj. »Do tega je prišlo zaradi sprememb zakonodaje, vzporedno se je povečala uporaba t.i. vaučerjev,« je pojasnil Cantalupi. V povprečju je bil upad števila zaposlitev med leti 2012 in 2013 na Goriškem manj občuten kot na deželni ravni; »saldo« ostaja kljub temu negativen, saj je bilo novih zaposlitev 22.308, odpovedi delovnih razmerij pa 23.161. »Močan upad števila zaposlitev - kar 10,5 odstotka -, so zabeležili v storitvenem sektorju, v trgovskem sektorju pa je bil rezultat področju storitev in gradbeništva za 9,5 odstotka boljši od tistega iz leta 2012,« je povedal Cantalupi, pokrajinska odbornica Cecotova pa je izrazila prepričanje, da je na to vplivalo predvsem odprtje nakupovalnega središča Tiare v Vilešu. »Točnih podatkov o zaposlenih v centru Tiare še nimamo, vemo pa, da številnih delovnih pogodb, ki so potekle januarja, niso podaljšali, druge so podaljšali le za določen čas. Veliko je zelo kratkih, dvomesečnih pogodb, ter pogodb za občasno delo. Ugotovili smo tudi, da so nekateri uslužbenci dali odpoved, ker so ocenili, da so delovne razmere v nakupovalnem središču neprimerne,« je povedala Cecotova, po kateri skuša pokrajina preko svoje in-fotočke v centru Tiare spodbujati stabilizacijo delovnih mest in delovne prakse: »V zadnjih mesecih smo dobili sedem prošenj za stabilizacijo delavcev na podlagi zakona št. 18, žal pa trenutno ni finančnega kritja. Upamo, da bo dežela za to poskrbela septembra,« je dejala Cecotova. Izpostavila je Goriški protestniki v Trstu fotof.o. Konec leta tretja tranša Ob koncu letošnjega leta ali na začetku leta 2015 naj bi v blagajne občin goriške pokrajine pritekla še tretja tranša t.i. »za-kladka«, ki je povezan s prodajo energetskega sektorja bivšega podjetja za javne storitve Iris. Občine bodo z zadnjim obrokom prejele podobno vsoto kot lani, ko so si porazdelile okrog 8 milijonov evrov. V minulih dneh je skupščina županov, ki se je sestala v Gorici, odobrila tudi lansko bilanco družbe Iris, ki je negativna. Po besedah županov Luciana Patata in Alenke Florenin ter goriškega občinskega odbornika Guida Germana Pettarina je minus povezan z nekaterimi odlagališči na Poljskem, v katera je družba Iris vstopila pred približno desetimi leti. »Ta poteza se je s časom izkazala za nerentabilno, saj so se okoliščine v zadnjem desetletju zelo spremenile. Ta odlagališča so bremenila družbo Iris, zdaj pa je problem končno rešen,« je povedal župan Patat, po katerem se bo v prihodnjih mesecih začel tudi postopek likvidacije družbe Iris. Zapora na državni cesti Zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju so zaprli državno cesto št. 14 med Ronkami in Tržičem. Zapora bo veljala do 30. julija. Po zaključku prve faze del bodo uvedli enosmerni promet v smeri letališča. GORICA - Občinski svet Po odobritvi proračuna srečanje s predsednico Predsednica dežele Debora Ser-racchiani je potrdila, da se bo v prihodnjih tednih udeležila izredne seje goriškega občinskega sveta, na kateri bo tekla beseda o reformi zdravstva in - seveda - predvsem o zaprtju goriške porodnišnice, ki ji tako večina kot opozicija v goriškem občinskem svetu odločno nasprotujeta. Ob Serracchianijevi bo v Gorico prišla tudi deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. Zasedanje občinskega sveta, sporočajo z dežele Furlanije Julijske krajine, bo priložnost za natančnejšo obrazložitev značilnosti pred in poporodnih storitev, ki jo bodo ponujali nosečnicam in mamicam po ukinitvi goriškega porodniškega oddelka. Govor bo tudi o splošnih novostih deželne zdravstvene reforme, v okviru katere bo Gorica postala upravni sedež novega zdravstvenega podjetja, ki bo združilo zdravstveni podjetji iz Gorice in Palmanove. Izredna seja občinskega sveta bo 11. julija, medtem ko je včeraj goriški občinski svet obravnaval letošnji proračun. Razprava se je že začela v ponedeljek, sinoči pa sta bila na vrsti predstavitev amandmajev in glasovanje. Najbolj trpi gradbeni sektor tudi težave, ki jih imajo pri zaposlovanju prizadetih oseb (na pokrajinskem seznamu je 954 ljudi, lani so jih zaposlili le 54), ter poudarila pomen projekta »Garanzia giovani«, v okviru katerega se je raznih tečajev in de- lavnic udeležilo 300 mladih brezposelnih med 16. in 29. letom. »Velika večina izmed teh ima le višješolsko diplomo ali je dokončalo le nižješolski študij,« je zaključila pokrajinska od-bornica za delo Ilaria Cecot. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 2. julija 2014 1 3 VIPAVA - Čistilno napravo naj bi poskusno zagnali avgusta S čisto vodo se bo v reko Vipavo vrnilo tudi življenje SOVODNJE - Načrti so pripravljeni Čakajo na začetek gradnje kanalizacije Čistilna naprava pri Rupi bumbaca Da bo Vipava čistejša, bodo poskrbeli tudi v sovodenjski občini, kjer čakajo na začetek gradnje novega kanalizacijskega omrežja in posledično tudi na zaprtje dotrajanih čistilnih naprav za Rupo, Gabrje in Peč. Čeprav so načrti in dokumentacija že v celoti pripravljeni, pa se gradbena dela pred koncem letošnjega leta predvidoma ne bodo začela, saj podjetje Irisacqua še ni izpeljalo dražbe za izbiro izvajalca del. Ko bo kanalizacijsko omrežje dograjeno, bodo sovodenjske črne vode odtekale proti Gorici, od koder bo speljana ve- lika kanalizacijska cev do Štarancana. Konec avgusta oziroma v začetku septembra pa se bo začela gradnja protipoplavnih nasipov v Rupi. Na so-vodenjski občini se zaključuje upravni postopek za izbiro izvajalca del. Do 8. julija zbirajo ponudbe, 9. julija bodo preverili, katera je najboljša in zatem določili gradbeno podjetje, ki bo zgradilo nasip, s katerim bodo po Gabrjah zavarovali pred Vipavo še Rupo. Gradnja nasipa bo usklajena z načrtom, na podlagi katerega bodo v prihodnje zgradili še kanalizacijsko omrežje. Čistilna naprava v izgradnji Gradnja nove čistilne naprave v Vipavi gre h koncu. Vipavski župan Ivan Princes napoveduje, da jo bodo že avgusta po tehničnem prevzemu poskusno zagnali. »Gradnja te čistilne naprave pomeni čisto reko Vipavo in vrnitev rib vanjo, pomeni razvit prostor, ekološko osveščenost ...« našteva župan, ki se nadeja, da bo čista reka v prihodnosti postala tudi turistično zanimiva. Vipava že ima delujočo čistilno napravo, ki je bila pred več desetletji zgrajena z namenom čiščenja tehnoloških odpadnih voda. V kraju se namreč nahajata mlekarna in vinska klet. Kasneje so na staro čistilno napravo začeli priključevati komunalne odplake iz Vipave in okoliških krajev, a je kmalu postalo jasno, da ni dovolj zmogljiva, da bi nanjo lahko priključili še druga naselja v občini Vipava. Znotraj projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave -sklop 1 je zajeta izgradnja nove centralne čistilne naprave Vipava s kapaciteto 6.500 populacijskih enot, kar ustreza enakemu številu prebivalcev, ter izgradnjo manjkajočega sistema fekalne kanalizacije v aglomeraciji Vipava. Stara čistilna naprava, ki ima zmogljivost 10.000 populacijskih enot, bo ostala v uporabi za čiščenje tehnoloških odplak vinske kleti in mlekarne v Vipavi. Gradnja nove čistilne naprave pa ni potekala brez zapletov. »V prvih mesecih gradnje ministrstvo kljub sklenjeni pogodbi ni nakazovalo sredstev. Toda izvajalci so na podlagi zaupanja vseeno ostali pri projektu in opravili svoje delo. Nobenega dokumenta jim nismo mogli dati v zagotovilo, samo v roke smo si segli in gradili so naprej na zaupanje, četudi smo takrat plačevali iz lastnih sredstev. Potem so se stvari uredile, denar je sedaj zagotovljen, do avgusta bo oprema nameščena, zunanjost in okolica objekta pa urejena,« je zadovoljen župan Princes. Prav lahko pa bi se zgodilo, da stvari ne bi tekle tako gladko. Če bi bila gradnja za ustavljena, bi izvajalci gradbišče zapustili, gradnja pa podražila, saj prvi razpisni pogoji ne bi več veljali. Pa ne le s financiranjem, težave so se pokazale tudi ob izkopu tal za izgradnjo čistilne naprave. »Takrat smo ugotovili slabo nosilnost tal, česar se pred izkopom ni dalo vedeti. Kljub težavam in zamudam zaradi spomladanskih visokih voda smo uspeli zgraditi objekt,« pravi Branko Potočnik iz podjetja CID Čistilne naprave, ki so vodilni partnerji pri izgradnji omenjene čistilne naprave, poleg treh ostalih partnerjev: CID iz Italije, Hi- fotok.m. Z leve Potočnik, podžupan Godnič in župan Princes fotok.m. droinženiringa in cestnega podjetja Gorica. Sicer pa gre za biološko čistilno napravo, ki je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod. »Gre za moderno tehnologijo, ki omogoča višje učinke čiščenja, v prihodnje pa tudi omogoča širite v. Učinek čiščenja bo za Vipavo bistveno višji kot je bil doslej,« pravi Potočnik, Princes pa pristavlja: »Dosegli bomo 98-odstotno čiščenje, kar pomeni skoraj pitno vodo.« Obenem poteka tudi gradnja kanalizacijskega sistema. Doslej je bil že dograjen povezovalni kanal do Podnanosa v dolžini 3200 metrov, skupno z ostalimi kanalizacijskimi vodi je dograjenih 7000 metrov kanalizacije. Urejena je ločena komunalna in meteorna kanalizacija, ob gradnji pa so posodobili tudi vodovod. Projekt bo v celoti zaključen sredi prihodnjega leta. Celotna investicija je vredna dobrih šest milijonov evrov, za katero bo vipavska občina iz evropskega ko-hezijskega sklada prejela 3,2 milijona evrov, sofinancirana pa je tudi iz državnega proračuna. (km) DOBERDOB - Mala godba na pihala Kras Glasbeni pozdrav poletju Nastopili mali godbeniki, mažoretke in obiskovalci otroških glasbenih uric Mažoretke med nastopom v doberdobski župnijski dvorani Otroški ples na Travniku Na Travniku so se včeraj zbrali otroci, ki obiskujejo poletna središča v organizaciji župnij in katoliških društev iz Gorice. Med udeleženci prireditve so bili prvič tudi otroci iz poletnega sre- dišča Srečanja, ki ga prirejata skupnost družin Sončnica in športno združenje Olympia. Otroke sta uvodoma nagovorila občinska odbornica Silvana Romano in nadškof Carlo Maria Radael-li, ki je spregovoril tudi v slovenščini, zatem pa so v slovenskem - in italijanskem Otroci iz poletnega središča Srečanja so nosili bele majčke z modrim odtisom rok bumbaca - jeziku tudi molili. V nadaljevanju so udeleženci zaplesali pod vodstvom ani-matorjev iz mladinskega pastoralnega združenja. Po skupnem plesu se je prireditev zaključila in njeni udeleženci so se vrnili v svoja poletna središča, kjer se je nadaljevala vsakodnevna dejavnost. Pozdrav poletju. Tako so organizatorji poimenovali kulturni večer, ki je pred nekaj tedni potekal v župnjiski dvorani v Doberdobu. Zaključno prireditev male godbe na pihala Kras, ki jo vodi Nevio Milloch, so popestrili tudi skupina predšolskih otrok, ki so obiskovali glasbene urice pod vodstvom Tanje Gaeta, in dve skupini ma-žoretk pod mentorstvom Nine Godnič in Tjaše Pisot. Kot je uvodoma povedala ko-ordinatorka skupin Magda Prinčič, »se čas hitro izteka, to pa nikogar ne moti, ker se vidi, kako mladina raste in se umetniško razvija«. Večer je bil posvečen spominu na prvo svetovno vojno, saj je marsikateri nastopajoči otrok gotovo prapravnuk mladih fantov, ki so se borili na fronti. Novoizvoljeni doberdobski župan Fabio Vizintin je v svojem pozdravu voščil vsem nastopajočim veliko uspeha, se zahvalil organizatorjem in izrazil zadovoljstvo, da se toliko mladih in otrok iz Doberdoba ukvarja z raznimi panogami od športa do glasbe in plesa. V imenu krajevne skupnosti iz Prvači-ne, s katero je Doberdob pobraten, je pozdravila predsednica Vesna Humar in izrazila željo, da bi sodelovanje še okrepili. Mladi godbeniki so se predstavili ob spremljavi klavirja, na katerega je igral Franco Antonutti, in klarineta, na katerega je igral Nevio Milloch. Gost večera je bil mladinski pevski zbor Igor Gruden iz Nabre-žine, ki ga vodi Mirko Ferlan. Vsi nastopajoči, bilo jih je kar 47, so ob koncu dobili darilce, člani male godbe tudi priznanja. 14 Sreda, 2. julija 2014 GORIŠKI PROSTOR POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturantka klasičnega liceja Primož Trubar Družbeno angažirana, študirala bo statistiko V maturitetnem referatu se je spraševala, kaj človek je in kaj izgleda OSEBNA IZKAZNICA Ime in priimek: JASNA LEBAN Zodiakalno znamenje: lev Najljubša hrana: nonina rižota z morskimi sadeži Najljubša pijača: ledeni čaj Knjiga na nočni omarici: pisma italijanskih partizanov »lo sono l'ultimo« Najljubši film: »Intouchables« Najljubša televizijska oddaja: »Paperissima« Najljubša gledališka predstava: opereta Spomladanska parada Naj osebnost: v glavnem osebnosti, ki so veliko prispevale za človeštvo, ne da bi nikogar izrecno imenovala. Življenjsko geslo: omenila bi Pavčkove verze »Na svetu si, da g ledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence«. Rada pohaja s prijatelji, prosti čas pa preživlja tudi tako, da pomaga drugim. Z najvišjo oceno je na klasičnem liceju Primož Trubar maturirala Jasna Leban iz Gorice. »Matura je bila le zadnje dejanje petletnega učenja, sicer pa sem o "stotici" začela resneje razmišljati šele po objavi rezultatov pisnih nalog državnega izpita,« nam je povedala nasmejana Jasna. Maturantka je med petletnim šolanjem vzljubila tako literarne predmete kot matematiko, zelo jo je prevzela tudi filozofija, na katero se je navezala v maturitetnem referatu z naslovom »Bit ali predstava, obraz ali maska?«; v njem je spregovorila o vlogi človeka, in sicer o tem, kaj človek je in kaj izgleda. Ugotovila je, da človek lahko živi sproščeno le, ko spozna, kdo je in ko sprejme samega sebe za to, kar je. »Z izbiro višješolske smeri sem zadovoljna, čeprav je včasih klasični licej nekoliko preveč konservativen. Vsekakor bi se rada posebno zahvalila nekaterim profesorjem, saj so bili pravi pedagogi, ki se niso ukvarjali le z razredom, temveč z vsakim posameznikom posebej. Zagotovo so v svoje delo vložili več časa od tistega, ki ga predvideva profesorska pogodba. Naučili so nas, da moramo kritično razmišljati čisto o vsem. Mislim, da bi to izbiro ponovila,« je še povedala Jasna, ki bo svojo študijsko pot nadaljevala na Tržaški univerzi, na kateri bo študirala statistiko. Jasna je med drugim družbeno zelo aktivna, saj je skavtinja pri Slovenski zamejski skavtski organizaciji, pomočnica v Mladinskem domu, članica skupine Mladi za prihodnost, v letošnjem letu pa je s klanom tudi pomagala v Varstvo delovnem centru Stara Gora. »V prostem času pa tudi tečem, gledam filme, poslušam glasbo in berem; prosti čas vsekakor najraje preživljam s prijatelji,« je povedala odličnjakinja, ki je zdaj pred napornim poletjem. »Čaka me najprej tabor izvidnikov, nato pa potovalni tabor klana. Veliko časa bom preživela na morju, tako v Sesljanu kot v Gra-dežu. S prijateljicami načrtujemo tudi večdnevno letovanje na Hrvaškem in tudi daljše potovanje, čeprav je končni cilj še neznanka,« je zaključila Jasna Leban. (av) -/ Knjižnica danes zaprta Goriška državna knjižnica bo danes med 13.30 in 16.30 zaprta zaradi del na električnem omrežju. Knjige si bo sicer mogoče izposoditi od 7.45 do prekinitve zaradi del in nato spet do 18.45. Odredili sojenje Na goriškem sodišču so včeraj odredili sojenje zoper deželnega predsednika zveze Ascom Pia Trainija zaradi izsiljevanja. Do le-tega naj bi prišlo leta 2011, ko naj bi Traini izsiljeval upravitelja črpalke Ta-moil v Ulici Lungo Isonzo Argentina Manuela Rizzija, ki je takrat izvajal posebne popuste in izenačil cene goriva s črpalkami v Sloveniji. Traini naj bi Rizziju zagrozil, da mu bo zažgal črpalko, če bo vztrajal pri tako nizkih cenah goriva. Totem v Raštelu V hiši Mischou v goriškem Raštelu bo od 4. do 6. julija potekala prireditev Totem, ki je posvečena ozaveščanju o pravicah živali. Med gosti bo Ararad Khatchikian, ki bo v soboto, 5. julija, ob 19.20 spregovoril o svoji šoli vlečnih psov s Trbiža. Nagrada Casanova Na gradu v Spessi pri Koprivnem bo jutri ob 20.30 svečanost, med katero bodo nagrado Casanova posvetili krajevnemu glasbeniku in kulturnemu delavcu, čigar imena še ne razkrivajo. Med večerom bo uprizorjeno Shakespearovo delo Sen poletne noči. GORICA - Jutri pod lipami S Petro Svoljšak o prvi svetovni vojni Atentat na habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija leta 1914 v Sarajevu je sprožil prvo svetovno vojno, že čez dober mesec dni je bil svet v vojni. Dejanski vzroki za vojno so seveda precej globlji in o krivdi je težko razpravljati brez poznavanja razmer na začetku 20. stoletja. Stoletna odmaknjenost od teh strašnih dogodkov v prvi svetovni vojni pomeni priložnost, da se tudi Slovenci spomnimo vseh žrtev, tako vojaških kot civilnih in se jim poklonimo. To je bil namreč čas, ko smo vstopili v svetovno zgodovino in jo soustvarjali. Prva svetovna vojna je pomenila popoln prelom glede na dotedanji čas in je precej vplivala tudi na današnje slovensko narodnostno ozemlje. Predvsem je pomembno, da se zavemo posledic te strašne morije, zlasti na Goriškem, ki je neposredno trpela zlasti po vstopu Italije v prvo svetovno vojno in posledično odprtju soške fronte. O tem bo jutri tekla beseda z dr. Petro Svoljšak na novem večeru »pod lipami« na dvorišču Kulturnega centra Lojze Bratuž. Petra Svoljšak je predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa v Ljubljani, direktorica študijskega programa Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in podpredsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne. Pri raziskovalnem delu se osredotoča na zgodovino prve svetovne vojne in njen kulturno-zgodovinski kontekst, širše pa na družbeno in politično zgodovino 19. in 20. stoletja. Je avtorica odmevne monografije Soča - sveta reka in vrste znanstvenih prispevkov in nastopov doma in v tujini o prvi svetovni vojni in soški fronti. Pred kratkim je imela odmeven nastop na zgodovinskem festivalu eStoria v Gorici. Mladost je preživela v Novi Gorici, sedaj pa se je z družino ustalila v Ljubljani, vendar se rada in pogosto vrača v domači kraj. Z njo se bo na večeru, ki ga v skupnem sodelovanju prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič, pogovarjal zgodovinar, raziskovalec in izvedenec za prvo svetovno vojno mag. Renato Podbersič. Večer bo potekal na dvorišču Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici jutri, 3. julija, ob 20.30. Petra Svoljšak ŠEMPETER - Komentar uprave Letrike glede prodaje nemški družbi »Skupini se dopolnjujeta« »Strateške cilje bomo lahko izvedli v skladu z zastavljenimi smernicami in jih celo presegli« » Poročali smo že, da je pred kratkim nemška skupina Mahle s sedežem v Stuttgartu s konzorcijem prodajalcev podpisala pogodbo za nakup večinskega deleža šempetrske Letrike, enega najnaprednejših in v razvoj usmerjenih slovenskih podjetij. Prenos delnic na novega imetnika, skupaj s plačilom kupnine, bo izveden po izpolnitvi določenih odložnih pogojev. Mahle pričakuje, da se bo celoten postopek zaključil v drugi polovici leta 2014. Komentar o prodaji je podalo tudi vodstvo šempetrske družbe. V Letriki ocenjujejo, da se obe skupini programsko dopolnjujeta in sta komplementarna. »To pomeni, da se programa dopolnjujeta, ponekod tudi pri istih kupcih, kar je odlična osnova za iskanje sinergij in zagotavljanje konkurenčnih prednosti,« sporočajo iz šempetrske Letrike, kjer izpostavljajo še usklajenost strategij obeh skupin in skupno usmerjenost v e-mo-bilnost in zelene tehnologije. »To pomeni, da bomo strateške cilje lahko izvedli v skladu z zastavljenimi smernicami in jih celo presegli,« se nadejajo v Letriki. Skupini se dopolnjujeta tudi na globalni ravni in gojita visoke standarde družbene odgovornosti in partnerskih odnosov z zaposlenimi in sindikati, ter poudarjata pomen povezovanja z lokalnim okoljem, tako z inšti-tucijami znanja in razvojnimi dobavitelji kot tudi z lokalno skupnostjo, še ugotavljajo v Letriki, ki zaposluje 1.500 ljudi, na ravni skupine pa več kot 2.400. Letrika je lani ustvarila 242,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 14,5 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je dvakrat več kot leto prej. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo je znašal 21,9 milijona evrov, čisti dobiček pa 10,2 milijona evrov, kar je skoraj dvakrat več od načrtovanega dobička. Mahle je globalna skupina, prisotna na vseh svetovnih trgih. V letu 2014 zaposluje okrog 65.000 ljudi na 140 proizvodnih lokacijah in načrtuje 10 milijard EUR prodaje. V desetih glavnih razvojno-raziskovalnih lokacijah v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA, Braziliji, Japonski, Kitajski in Indiji zaposluje preko 4.000 visoko usposobljenih strokovnjakov, ki razvijajo sodobne izdelke in sisteme. (km) GORICA - V državni knjižnici odprli skupinsko razstavo Med Sočo in Krasom Razstavljena likovna dela so posvečena prvi svetovni vojni - Razstavo prireja združenje Mazzini Endas iz Tržiča Pred dnevi so v razstavnih prostorih državne knjižnice v Ulici Mameli v Gorici odprli skupninsko razstavo z naslovom »Med Sočo in Krasom«. Gre za potujočo razstavo z likovnimi deli, ki jih je prispevalo štiriindvajset goriških umetnikov z obeh strani meje. Likovni prikaz, kli ga je organiziralo kulturno združenje Giuseppe Mazzini-Endas iz Tržiča, je želel tudi z umetniškim pristopom zabeležiti 100-letnico izbruha prve svetovne vojne, ki je prav v Posočju pustila najhujše posledice. Vsak izmed sodelujočih likovnih umetnikov je prvi svetovni vojni posvetil eno svoje delo. Omeniti velja, da so si to razstavo (z rahlimi spremembami) na začetku leta ogledali v Tržiču, nato v Kulturnem domu v Gorici, nakar je potovala v Tolmin in se nazadnje vrnila v Gorico. Namen je, da bi v naslednjih mesecih razstavo prenesli še v Nabre-žino in v Turjak. Del goriške razstave je namenjen tudi fotografijam Gorice iz tistih nesrečnih let. Fotografski material izhaja iz bogate zbirke neutrudnega goriškega zbiratelja Armanda Rogantinija. Za to priložnost je bil izdan tudi barvni katalog, uredila ga je umetniška kritičar-ka Eliana Mogorovich, ki je na odprtju razstave predstavila dela in njihove avtorje. Številno publiko so nagovorili tudi goriški župan Ettore Romoli, pokrajinski odbornik za kulturo Federico Por-telli, direktor knjižnice Marco Menato in »duša« krožka Mazzini-Endas, Maria Grazia Persolja. Razstava bo odprta do 12. julija; njen ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.30 do 18.30 ure, ob sobotah pa do 13.30 ure. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 2. julija 2014 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. A Gledališče SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA vabi na mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica pri SNG v Novi Gorici: v petek, 4. julija, ob 19. uri predstava z maskomi »Osebno, prosim!«, Anja Bezlova in Kevin Casey (Slovenija, ZDA) in ob 20. uri žonglaža »Podeželsko žongliranje«, Vincent De La-venere (Francija); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.00 »Jersey Boys«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Big Wedding«. Dvorana 3: 18.00 »Tutte contro lui -The other Woman«; 19.50 - 21.45 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.15 »Big Wedding«. Dvorana 2: 17.30 »Jersey Boys«; 20.00 »Madoka Magica - La storia della ri-bellione«; 22.10 »Therme Romae«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Le origini del male«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tut-te contro lui - The other Woman«. Dvorana 5: 17.45 »Piccola patria«; 20.00 - 22.10 »Synecdoche, New York«. Razstave »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.0017.00. V četrtek, 3. julija, ob 18. uri bo Saša Quinzi, kustos pinakoteke Pokrajinskih muzejev, vodil ogled razstave. NA DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šem-petrski rodbini Coronini von Cron-berg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000). V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo v soboto, 5. julija, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »cin-quantapercinquanta«. Razstavlj aj o Guglielmo Costanzo, Renato De San-ti in Roberto Sgarbossa, ki sestavljajo skupino GENERaZIONI. Razstavo bo predstavila Barbara Bortot; na ogled bo do 25. julija od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00. GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 20. julija med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). V MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 16 v Gorici je na ogled razstava »1914: LEuropa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trin-cee« (1924: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov); do 14. septembra od torka do nedelje 10.30-12.30, 16.00-19.30. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenja Amici dellArte Felice z naslovom »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenzio-se al servizio degli eserciti«; do 30. septembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cronberg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.0018.00. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v galeriji Mario Di Iorio je na ogled skupinska razstava v organizaciji kulturnega krožka G. Maz-zini ENDAS iz Tržiča na temo 100-le-tnice izbruha prve svetovne vojne; do 12. julija. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici je na ogled razstava o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria Attemsa Sveto-kriškega«. Gre za fotografsko razstavo, ki prikazuje prihod v Bosno Franca Ferdinanda in soproge ter vračanje njunih trupel po atentatu z dne 28. junija 1914 iz arhiva grofa Maria At-temsa Svetokriškega; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. H Šolske vesti MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. NAGRADA AM I DE I prireja kreativne filmske delavnice za otroke na temo animiranega filma »Kiki - dostava na dom« japonskega režiserja Hayaa Miyazakija; film bo brezplačno na ogled do zasedbe sedežev v dvorani Ki-nemaxa v Gorici v petek, 18. julija, in v soboto, 19. julija, ob 10.15, ob 15. uri pa bo v mediateki Ugo Casiraghi v Gorici potekala brezplačna filmska delavnica; obvezna prijava po tel. 0481534604 ali na info@mediatega.go.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti od 4. julija (ob 9.00) do 4. avgusta (ob 14.00). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, extempore. Kamp vodi prof. Andrej Vre-mec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgori-ca@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, mari-nandrej@alice.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu. A Koncerti 18. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI: 3. julija ob 21.30 v središču Nove Gorice Razal Oklim Quartet; 4. julija ob 21. uri na dvorišču gradu Kromberk kvintet Mentorjev ob 200-letnici rojstva Adolpha Saxa; 5. julija ob 17. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica zaključni koncert udeležencev mojstrskih tečajev in ob 21.30 v središču Nove Gorice Big Band Nova in poulični nastopi mladih saksofonistov Glasbene šole Nova Gorica; obisk koncertov je brezplačen. FESTIVAL DVORNE GLASBE »MUSI-CA CORTESE« v organizaciji združenja Dramsam iz Gorice: 3. julija ob 21. uri na dvorišču državne knjižnice v Ul. Mameli v Gorici »Con forza e con grazia«, La Compagnia del Bontempo in Gruppo di armeggio dell'Acca-demia Jaufre Rudel; 10. julija ob 21. uri v palači Attems v Gorici »Fanciulla io son. Corteggiamenti, lamenti e tradi-menti«, ensemble Quintana; 11. julija ob 21. uri v dvorani goriškega gradu predstavitev publikacije Giovan-nija Luce »Giulio Zacchino Tergesti-no« in nastop zbora San Vito iz kraja Marano Lagunare«; 17. julija ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »I due corvi«, duo De Mircovich; 5. avgusta ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču »Musica regale« ensemble Musica Rediviva; 12. avgusta ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu »Alma, svegliate ormai«, ensemble Anonima Frottolisti; 11. septembra ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Concerto botanico«, ensemble Protempore; 21. septembra, ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Time stand stille«, duo J. Coleau - B. Zulian in La Compagnia del Bontempo ter ensemble Dramsam; vstop prost. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 4. julija ob 21. uri v parku »Milleluci« v Zagraju koncert Mattea della Schia-ve iz Tržiča (folkrock) in skupin Above the Tree iz Italije (folkspacerock) in Hybrida Sound & Light Show iz Tarcenta. KONCERT PRED KOSTNICO-SPO-MENIKOM V REDIPULJI, ki ga bo Riccardo Muti poklonil padlim prve svetovne vojne ob stoletnici njenega začetka, bo v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri. Po izvedbi Verdijevega Rekviema bodo nastopili mladi iz držav, ki so bile vpletene v vojni. Za 2.700 poslušalcev in poslušalk bodo proti plačilu na voljo sedišča, 4.500 ljudi pa bo lahko koncertu stoje poslušalo brezplačno; obvezne so rezervacije na spletni strani www.mittelfest.org. V AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri koncert ob stoletnici začetka prve svetovne vojne v sklopu mednarodnega cikla »Imago Sloveniae«. Nastopili bodo Vokalna akademija Ljubljana, tri-dentinski filharmonični zbor, člani Orkestra Slovenske filharmonije, Martina Burger, sopran, Darko Vidic, bariton, Martin Sušnik, tenor; umetniški vodja in dirigent Stojan Kuret. Vstop je prost, ob slabem vremenu bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 18. Zamejski festival Diaton 2014 v nedeljo, 13. julija. Na programu med 14. in 15.30 vpisovanje godcev, ob 16. uri nastop harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala. Ob zvokih skupine Furmani iz Postojne bo deloval dobro založen bife z jedmi na žaru in domačo kapljico. M Izleti KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 (ob torkih od 9. do 12. ure) ali na sedežu Krut-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 (od pon. do pet. 9.00-13.00) ali krut.ts@tisca-li.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Pod-bonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 048120801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. □ Obvestila TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v sobotah, 19. julija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 3334318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. 0 Prireditve »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« bo potekala ob lepem vremenu v Ljudskem vrtu v Gorici do 5. julija med 10. in 20. uro. Spremljevalni dogodki: danes, 2. julija, ob 18. uri pravljična urica »Nočem poljubčkov!«, Lucrezia Bogaro in Stefania Beretta bosta pravljico pripovedovali v slovenščini in italijanščini; v četrtek, 3. julija, ob 18. uri pravljična urica »Pod medvedovim dežnikom«, Caterina Citter bo pravljico pripovedovala v slovenščini in italijanščini; v soboto, 5. julija, v popoldanskih urah glasbeni utrinki, na kitaro bo igrala Maja Pahor. Sodelujejo prostovoljci civilne službe ARCI Gorica. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta: danes, 2. julija, ob 19. uri šahovska simultanka proti mednarodnemu šahovskemu velemojstru Aljoši Grosarju na Trgu Ivana Roba (ob slabem vremenu v dvorcu Coronini) in ob 20. uri otroški glasbeni program s Primožem pred Coroninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter). V četrtek, 3. julija, ob 21. uri Mišo Frajer, Janko Haier, monodrama v izvedbi Karla Čretnika (zgodba o tem, kako je Mišo Kovač posegel v življenje knapa Janka) pred Coroninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter). V petek, 4. julija, ob 21. uri koncert Alenke Godec pred Coroninije-vim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter); vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »Dolce-MentEstate 2014«: vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna). Danes, 2. julija, meditacija ob slikah Serene Fer-letti, ob 19. uri nežna telovadba Qi gong z bambusovimi palicami z Annamario Zin in od 20. ure dalje energetske izmenjave s tehniko Reiki z Li-liano Visintin. Naslednja srečanja bodo na temo zvočnega sproščenja s tibetanskimi zvonovi in gongi, skupinsko mantra petje, yoga-ples, indijske borilne veščine Dhanurveda, meditacija, telovadba v parku FitCamp in glasbena srečanja z lastni- Fotoutrip '14 Drage bralke, dragi bralci! Tudi letos smo zelo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu. mi instrumenti; vstop prost, ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v centru Mare Pensante v parku; informacije po tel. 329-2164329, ahau.eventi@gmail.com. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 4. julija, ob 18. uri predstavitev knjige Anne Marie San-guineti »Il litorale Adriatico e gli As-burgo. Fra storia e cultura. Scrittori mitteleuropei - da Kafka a Svevo«; vstop prost. ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. julija, od 15. do 18. ure na sporedu julijska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS po tel. 327-0340677. »POLETJE V TRŽIČU«: v soboto, 5. julija, z začetkom popustov v trgovinah tradicionalna »Bela noč« s koncerti raznih glasbenih skupin. »STROFE DIPINTE DI JAZZ« glasbeni in umetniški dogodki v ribiškem središču Fipsas v Romansu med 10. in 12. julijem: 10. julija ob 20. uri bo Giacomo Cuscuna poročal o svojih izkušnjah mladega dopisnika iz držav Bližnjega Vzhoda; ob 21. uri bo Antonio De Lucia, ob glasbeni spremljavi harmonikaša Giampaola Mracha, govoril o pesniku Federicu Garcii Lorci; ob 22. uri bo koncert Daria Carnevaleja, ki bo predstavil svoj zadnji projekt »Portraits«; ob 23.30 bodo Matteo Della Schiava, Alberto Blasizza in Luigi Fulignot nastopili s predstavo »Il Cantore dell'immaginario - Omaggio a Leo Ferré«. 11. julija ob 20. uri bo predstavitev fotografske razstave Claudie Guido »Licenza di tortura«; ob 21. uri bo koncert skupine Cameramia; ob 22.30 bo koncert El Jazzeiro; ob 24. uri bo glasba Ar many dj's. 12. julija ob 20. uri bo predstavitev knjige Patrizie Moretti in Francesce Avon »Una sola stella nel firmamento - Io e mio figlio Federico Al-drovandi«; ob 21. uri bo koncert kantavtorja Giancarla Lombardija; ob 22. uri bo »Soul Making« Natalie Molebatsi; ob 23.30 bo nastop skupine Waterproof D2nB. Na ogled bodo inštalacije v organizaciji As-sopuntoniente in razstave v organizaciji DayDreaming Project; več na www.liberatoriodarte.it. ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici v soboto, 19. julija, ob 17. uri na kabaretno predstavo »Livio e le sue magiche valigie« v sklopu projekta »Estate Se- Pogrebi DANES V KOPRIVNEM: 10.30, Enzo Bragagnini (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.10) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 10.00, Gastone Cosani (iz tržiške bolnišnice ob 9.50) v cerkvi, sledila bo upepelitev. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Brusil / ¿rt- Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Sreda, 2. julija 2014 Papež Frančišek »versus« švicarska garda VATIKAN - V Vatikanu je bila včerajšnja tekma med Argentino in Švico neke vrste derbi. Včeraj zjutraj je papež Frančišek (doma iz Argentine), ko je srečal papeževega osebnega stražarja, člana švicarske garde, opozoril: »Vojna bo!« Člani švicarske garde so papeža povabili, naj si ogleda tekmo v njihovi družbi, toda Frančišek je imel druge obveznosti. Na dvorišču, kjer se urijo člani papeže straže, so namestili tudi veliki ekran. ■■••V** I * ( Navijači in zveza ga podpirajo CIUDAD DE MEXICO - Čeprav so se Mehičani že poslovili, pa bo na čelu njihove izbrane vrste najverjetneje ostal trener Miguel Herrera (na sliki ANSA). Direktor mehiške zveze Hector Gonzalez Inarritu je že napovedal, da bodo skušali sodelovanje podaljšati do leta 2018. Ob vrnitvi v domovino je Mehičane, ki so izpadli po nesrečnem razpletu tekme z Nizozemsko v osmini finala, pričakalo več tisoč navijačev. OSMINA FINALA - Švica se je močno upirala in klonila šele po golu v drugem podaljšku Argentina s težavo Argentina - Švica 1:0 (0:0, 0:0) Strelec: 1:0 Di Maria (118.). Argentina: Romero, Zabaleta, Garay, F. Fernandez, Rojo (od 105. Basanta), Gago (od 106. Biglia), Mascherano, Di Maria, Mess, Higuain, Lavezzi (od 74. Palacio). Švica: Benaglio, Lichtsteiner, Schär, Djourou, Rodriguez, Behrami, Inler, Shaqiri, Xhaka (od 66. Fernandes), Mehmedi (od 113. Džemaili), Drmič (od 82. Seferovič). SAO PAULO - Argentina je odpor zelo spodobne Švice zlomila šele v izdihljajih 30-minutnega podaljška, ko je Angel Di Maria izkoristil lepo podajo Lionela Messija in v 118. minuti dosegel zmagoviti gol. Ar-gentinci in Švicarji so obračun v največjem brazilskem mestu začeli zelo previdno, oboji so čakali na napake tekmecev, a jih v prvem polčasu praktično ni bilo. V tej pozicijski bitki za vsak centimeter igrišča so igralci do potankosti izpolnjevali navodila argentinskega selektorja Alejandra Sabelle in nemškega strokovnjaka na švicarski klopi Ottmarja Hitzfelda, ki je svoje varovance vodil navkljub žalostni novici o smrti njegovega 17 let starejšega brata Winfrieda. V tej «šahovski» predstavi so manjkale tudi čarovnije Lionela Messija in Angela Di Marie na argentinski ali Xherda-na Shaqirija in Granita Xhake na švicarski strani, v prvi polovici tekme pa so si še najlepši priložnosti priigrali nogometaši iz dežela sira in čokolade. V 28. minuti je močan strel Xhake zaustavil argentinski vratar Sergio Romero, zanesljiv pa je bil tudi enajst minut kasneje po slabem lob strelu Josipa Drmiča iz bliskovitega nasprotnega napada. V prvem polčasu rezervirani Južnoa-meričani so v drugem vendarle zaigrali bolj odločno in začeli stiskati obroč pred tek-mečevimi vrati, predvsem v zadnji tretjini tekme. Prvo pravo priložnost so si priigrali v 62. minuti, ko je po predložku Marco-sa Roje z leve strani in strelu Gonzala Hi-guaina z glavo sijajno posredoval Diego Be-naglio, pet minut kasneje pa je Messijeva «bomba» z dvajsetih metrov končala prek vrat. Tudi poskus z glavo rezervista Rodriga Palacia v 75. minuti ni prinesel spre- * d Četrtfinalni pari Xherdan Shaqiri (Švica) je športno čestital Lionelu Messiju ansa membe izida, prav tako Messijev strel po tleh dve minuti kasneje ne. Argentinci so do konca rednega dela vršili pritisk, zmagovitega gola pa v rednem delu niso dosegli. Argentinci so imeli v 30-minutnem podaljšku jalovo premoč, Švicarji pa so se izkazali s srčno in nepopustljivo, predvsem pa z disciplinirano igro v obrambi, ki je «počila» šele v 118. minuti, ko je Messi premešal obrambo in v ogenj poslal Di Mario, ta pa je z lepim strelom po tleh dosegel zmagoviti gol. Argentinsko veselje bi kmalu pokvaril švicarski rezervist Blerim Džemaili, ki je v sodnikovem podaljšku najprej z glavo zadel vratnico. Belgija - Zda nočna tekma uo> mcc 0ÛÛ_ Pokopališče »Včasih se osmina spremeni v sedmino,« so se pred dnevi pošalili po Valu 202. Komentirali so čilsko razočaranje po izločitvi v osmini finala. Metafore in primerjave, povezane s smrtjo in pogrebi, očitno imajo radi tudi v Italiji. Med včerajšnjimi radijskimi poročili RAI je novinar Emilio Mancuso poročal o kolobocijah na italijanski nogo- metni zvezi. Kot znano, se po italijanski blamaži v Braziliji išče novega predsednika. Mancuso je povabil k mikrofonu izkušenega Carla Tavecchia in ga vprašal: »Kako komentirate izjavo Barbare Berlusconi, da je nogometna zveza potrebna prenove in da bi jo morali voditi štiridesetlet-niki?« 71-letni predsedniški kandidat Tavecchio je odgovoril v polomljenih stavkih: »Vsak ima svoje mnenje... Je pa čas dejstev. Štiride-setletniki naj pokažejo, kar so doslej naredili, ne pa to, kar so podedovali. Sedemdesetletniki, ki so pri močeh, lahko delajo naprej in dokažejo, da lahko še nekaj naredijo in da ...« Sledilo je nekaj sekund molka, med katerimi je Tavecchio očitno razmišljal, kako naj ubese-di misel, ki mu je rojila po glavi. Potem pa je končno izstrelil, kaj po njegovem lahko še dokažejo 70-let-niki: »Da niso še za pokopališče.« Veselo na delo. (PV) PO TEKMI V Franciji razmeroma mirna noč PARIZ - V Franciji je bila po porazu Alžirije, ta je v osmini finala nogometnega svetovnega prvenstva po podaljšku klonila proti Nemčiji z 1:2, razmeroma mirna noč, je izjavil predstavnik ministrstva za notranje zadeve Pierre-Henry Brandet. V uličnih incidentih je policija pridržala 29 oseb, a ni prišlo do hujših izgredov. »Na celotnem območju Francije je bilo zaradi manjših incidentov po tekmi Alžirija - Francija pridržanih 29 oseb. Ni prišlo do izbruha nasilja, kot so nekateri napovedovali. Noč je bila tako razmeroma mirna,« je zatrdil Brandet in dodal, da je bila večina pridržana zaradi zažiganja kontejnerjev s smetmi in avtomobilov. Policija se je na dvoboj dobro pripravila, saj je po državi angažirala več kot 25.000 policistov, ki so skrbeli za red in mir. Kljub masovni policijski akciji po vseh večjih mestih pa so po vsej Franciji dokaj mirno sprejeli slovo Alžirije od mundiala. Več dela je imela policija v četrtek, ko so se Alžirci po remiju z Rusijo (1:1) uvrstili v osmino finala. Po vsej državi, v kateri živi močna alžirska skupnost, so uspeh alžirske nogometne vrste veselo proslavljali. Vendar pa je proslavo zaznamovalo tudi nekaj incidentov: goreči avtomobili, vandalizem na ulicah, pretepi z gasilci in policisti, nekaj lažje ranjenih. Policija je takrat pridržala kar 74 oseb; največ v Lyonu in okolici, vendar tudi v Grenoblu, Lillu, Rou-baixu in Marseillu. PETEK, 4. JULIJA 18.00 Nemčija - Francija (Rio) 22.00 Brazilija - Kolumbija (Fortaleza) SOBOTA, 5. JULIJA 18.00 Argentina - Belgija/Zda (Brasilia) 22.00 Nizozemska - Kostarika (Salvador) Polfinale TOREK, 8. JULIJA 22.00 Nemčija/Francija - Brazilija/Kolumbija (Belo Horizonte) SREDA, 9. JULIJA 22.00 Argentina/(Belgija/Zda) - Nizo-zemska/Kostarika (Sao Paulo) ^^m ^^^^ tisoč argentin- ^m H s k i h navi- jačev je sinoči v Sao Paulu navijalo za belo-modre, ki zdaj že sanjajo o epskem finalu proti Braziliji. POŠKODBA? Neymar prestrašil Brazilce RIO DE JANEIRO - Prvi zvezdnik brazilske nogometne reprezentance Neymar je močno prestrašil brazilski tabor, saj se je na tekmi osmine finala mundiala proti Čilu poškodoval. Ker v pripravljalnem taboru selecaa v Teresopolisu še kar šepa, so ga včeraj čakali podrobnejši zdravniški izvidi. Za zdaj pa ni bojazni, da v četrtfinalu proti Kolumbiji ne bi zaigral. Predstavnik brazilske vrste Rodrigo Paiva je dejal, da je Neymar na tekmi proti Čilu, Brazilci so jo dobili šele po streljanju enajstmetrovk, prejel dva močna udarca. Enega v desno koleno, zaradi česar čuti močne bolečine. A napadalec naj bi se že bolje počutil. »To ne bo težava za tekmo s Kolumbijo,« je strahove pomiril Paiva. »Bog je na naši strani« Tako je izjavil »El Pibe« Maradona po četrtfinalu z Anglijo na mehiškem »mundialu« leta '86, kjer je odločala predvsem božja roka. Mimo verskega prepričanja posameznika se vera in nogomet prepletata na različne načine. Angel Di Maria je ob koncu srečanja proti Švici razkazal svetu spodnjo majico s Kristusovo podobo, alžirski navijači so na tribunah do zadnjega molili proti Meki za zmago zelenih proti trdoživim Nemcem. Ravno Al-žirci so se morali na prvenstvu soočati s strogimi pravili Ramadana, vendar so elegantno preigrali katerokoli vprašanje na ta račun. V srečanju proti Nemčiji, se je na igrišču znašlo kar 13 igralcev muslimanske veroizpovedi. Vsota ni zgrešena. Ozil in Mustafi sta izraz nove Nemčije, prav tako rezervist Khedira. V Nigeriji pa je nogomet medijsko močnejši od samih verskih sporov. V proti krščanskih atentatih islamskih skrajnežev, ki si sledijo od 25. junija, ko je v prestolnici Abuji počila avto-bomba vse do včerajšnjega atentata na tržnici v kraju Maidigura, je življenje izgubilo več kot 50 ljudi. Seveda naslovnice dnevnikov so bile v večji meri posvečene nogometu in srečanju nigerijske reprezentance. Lahko ga ali jo imenujete bog, pravica, karma, resnica, usoda, energija... V skrajni obliki je zelo nevarno orožje, na meji bogokletnega skoraj paliativno sredstvo. Kako v Brazilijo gleda argentinski nogometni boter v Vatikanu, ni nobena skrivnost. Edini, ki se je skregal z njegovim poljskim predhodnikom, je bil vedno tisti El Pibe, ki je v svoji knjigi »Jaz sem elDiego« zapisal: »Skregal sem se s papežem, ker sem bil v Vatikanu in sem videl zlate strehe, slišal pa sem zaskrbljenega papeža zaradi revnih otrok... torej sem rekel: prodaj streho amigo!«. Nekaj se že premika. Vprašanje je, ali so to vratnice in prečke v Braziliji. (mar) Nemška točnost BERLIN - Garanje nemške izbrane vrste, ki je v osmini finala nogometnega svetovnega prvenstva z veliko težavami strla odpor žilave Alžirije, se je izplačalo tudi po finančni plati. Nemška nogometna zveza DFB je namreč sporočila, da bo nogometašem po uvrstitvi v četrtfinale izplačala prve premije po 50.000 evrov.Pravilnik DFB predvideva izplačilo premij šele od če-trtfinala naprej. Če bodo Nemci v petek premagali tudi Francoze, bodo bogatejši še za 50.000 evrov, vstop v finale pa bi skupno prinesel 150.000 evrov vsakemu od 23 članov ekipe. Še dodaten bonus pa bi prinesel morebiten naslov svetovnih prvakov - še 150.000 evrov. Tako da bi, če bi Nemci osvojili prvi naslov prvakov po letu 1990, skupno dobili po 300.000 evrov. Brazilski branilec David Luiz med regeneracijskem treningu ansa ŠPORT Sreda, 2. julija 2014 1 7 ZGODBE Spomin na tragični dogodek Ko so pred dvajsetimi leti umorili branilca Escobarja BOGOTA - Ko bo kolumbijska nogometna reprezentanca v petek v če-trtfinalu svetovnega prvenstva nastopila proti domači brazilski, bodo misli nogometašev te ekipe usmerjene tudi k Andresu Escobarju. Njegova tragična zgodba, danes, 2. julija je minilo 20 let, odkar so člani kolumbijskega podzemlja ustrelili tedanjega kapetana ekipe, je zanjo opomin in tudi spodbuda. »Nikoli ne bomo pozabili na Andresa. Vedno bo del nas,« je ob žalostni obletnici dejal nekdanji soigralec Escobarja Jorge Ber-mudez: »Vsaka zmaga Kolumbije je po svoje tudi njegova.« Neposreden povod za krvav obračun kolumbijskega kriminalnega podzemlja je bil avtogol Escobarja na tekmi svetovnega prvenstva, ki je dokončno zapečatil usodo tedaj izjemno močne kolumbijske ekipe. Ta je pred turnirjem veljala za eno od favoritinj za naslov prvaka, nadarjena generacija nogometašev z zvezdnikoma Carlsom Valderramo in Escobarjem pa je poskrbela za veliko evforijo v Kolumbiji. A razpletlo se je drugače, Kolum-bijci so izpadli, že po prvem porazu z Romunijo so začeli dobivati grožnje ma- fijskega podzemlja, ki je pri stavah izgubilo veliko denarja. Grožnje in pritiski so pustili posledice, na tekmi z ZDA pa je nesrečni Escobar žogo poslal v lastno mrežo. Navijači Kolumbije ansa Odstopil je še en selektor LAGOS - Padla je še ena trenerska glava. Nigerijski nogometni selektor Stephen Keshi (na sliki ANSA) je odstopil s svojega položaja. Nigerija je na letošnjem svetovnem prvenstvu nastope končala v osmini finala s porazom proti Franciji. Že pred tem so reprezentanco pretresali številni protesti zaradi neizplačanih premij nogometašem. «Prijatelji, to je bilo odlično obdobje in užival sem v vsaki minuti. V čast mi je bilo, da sem lahko treniral to reprezentanco, ampak prišel je čas, da se poslovim«. Kolumbija je izgubila, po hitri vrnitvi v domovino pa so nogometaše opozarjali, da bo predvsem za Esco-barja zelo nevarno. Nogometaš ni želel poslušati opozoril, da naj se ne izpostavlja, čeprav se je po prihodu v domovino opravičil v pogovoru za televizijo. «Navijačem želim pogledati v obraz,» je dejal. Po sporu pred nekim nočnim klubom so Escobarja 2. julija 1994 ustrelili v njegovem avtomobilu. Njegova smrt je pomenila začetek konca kolumbijskega nogometa oziroma njegove zlate dobe sredi devetdesetih. Reprezentanca se je še uvrstila na naslednje SP leta 1998, po zamenjavi generacij in predvsem po zlomu kriminalnega vpliva, ki je nogometu prinašal veliko sredstev, pa je Kolumbija za dolgih 16 let poniknila s svetovnega nogometnega zemljevida. Zdaj se vrača, očiščena in z novo generacijo ob izjemnem Jamesu Ro-driguezu pa lahko računa tudi na kaj več kot četrtfinale - če bo le preskočila Brazilce. Zanj je že konec SP SALVADOR - Nizozemski nogometni reprezentant Nigel De jong je že končal nastope na letošnjem SP. Nizozemska se je z nedeljsko zmago z 2:1 nad Mehiko uvrstila v četrtfinale, De Jong pa je na omenjeni tekmi predčasno odše-pal z igrišča. Brez nogometa bo med dvema in štirimi tedni, tako da je zanj mundial že končan.De Jong si je na omenjeni tekmi strgal mišico v dimljah. Nizozemska se bo v soboto v četrtfinalu v Salvadorju pomerila s Kostariko. NAŠI O »MUNDIALU« »Naša društva naj posodobijo logotipe« Štanderka, ki bo septembra diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, je tesno povezana z domačim nogometnim dogajanjem. Kot bodoča grafična oblikovalka, kaj lahko poveš o logotipu letošnjega prvenstva? O zasnovi brazilskega simbola »mundiala« se že nekaj časa vije posebna legenda. Končna podoba naj bi po oceni nekaterih kritikov spominjala na roko, ki naj bi skrivalo razočaran obraz Brazilcev ob porazu proti Nizozemski na prejšnjem svetovnem prvenstvu. Tvoja nogometna zgodba pa se veže na družinsko navdušenje nad tem športom in nad Juventi-no ... Res sta za to zaslužna tudi starša. Začela pa sem najprej kot igralka z malim nogometom pri Pro Gorizii, nadaljevala sem kot branilka pri Pro Farri v Gradišču, zaradi študija pa se sedaj posvečam samo rekreacijskemu nogometu z žensko ekipo Štandrež. Po katerem igralcu pa se trenutno najbolj zgleduješ? Všeč mi je branilec Sergio Ramos, ki pa je s Španijo že izpadel. Za katero ekipo si navijala ali še navijaš? Navijala sem za Hrvaško. Nimam pa pravih favoritov, čeprav sem stavila na finale med Argentino in Brazilijo, če pa ne bo tako, naj bo to evropski finale med Nemčijo in Nizozemsko. Prvenstvo je bilo do zdaj v znamenju ... Sreče nekaterih moštev, podnebja in predvsem vratarjev. Kaj pa bo pustilo pozitivnega? Upam večjo tehnološko pomoč sodniku. Tudi na amaterskem področju? Tehnologija še ne spada v amaterstvo. Navijanje in neodobra-vanje sodniških odločitev sta del tega športnega okolja. Katera pa je tvoja vloga v štabu Juventine? Kot odbornica urejam spletno komunikacijo in registraciji nogometašev, hkrati prebiram postavo pred domačimi srečanji članske ekipe. Meniš, da se naša športna društva premalo posvečajo komunikaciji preko socialnih spletnih omrežjih? Temu je treba posvetiti kar nekaj časa. V glavnem je v društvih veliko starejših odbornikov, ki pa so manj vešči z uporabo novih tehnologij. Kaj pa naša športna društva in grafika? Svetovala bi jim, da osvežijo grafično podobo njihovih logotipov, ki je v večini primerov zastarela. (mar) ODBOJKA - Ženske združene ekipe na Tržaškem Še ni vse jasno Bor, Breg, Kontovel, Sloga in Sokol, so v preteklih dneh sestavila shemo za prihodnjo sezono Projekt združenih ženskih odbojkarskih ekip na Tržaškem Zalet dobiva počasi svojo obliko. Sodelujoča društva, to so Bor, Breg, Kontovel, Sloga in Sokol, so v preteklih dneh sestavila shemo za prihodnjo sezono. V njej bomo poleg članske ekipe v deželni C-ligi imeli še štiri ekipe na članski ravni. Za Zalet Kontovel, ki se je v pretekli sezoni v 1. ženski diviziji prebil do končnice, obstaja konkretna možnost, da bi se lahko vpisal v deželno D-ligo, če se bo nastopu v njej, kot kaže, odpovedal tržaški CUS. Pod okriljem ŠZ Sloga bo v 1. diviziji nastopila nova garnitura mladink (lanske under 16), ki bo - tako kot lani, tesneje povezana s člansko ekipo. Trener je Martin Maver. Z mladimi igralkami projekta bo po novem v 1. diviziji nastopil tudi Sokol (trener Andrej Pertot), prevzel bo ligo, ki jo je lani imel Bor, ta bo v prihodnji sezoni edini brez članske ekipe. Četrta ekipa v 1. diviziji bo Breg, ki je v tej ligi nastopal že lani. □ Obvestila ŠZ JADRAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 v prvem in v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicu v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah. ZSŠDI obvešča, da je s ponedeljkom, 30. junija stopil v veljavo poletni urnik. Naši uradi bodo odprti od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. ŠD SOKOL sporoča, da je ponovno odprto igrišče odbojke na mivki (beach volley) v Nabrežini vsak dan od 17.00 dalje. Deluje tudi bar. Za rezervacije in informacije kličite v večernih urah na telefonsko številko 3312978665 (Sara). Ali bo Elena Prestifilippo tudi v prihodnji sezoni igrala pri Zaletu v deželni C-ligi? arhiv Kdo bo natančno kje igral je odvisno tudi od sestave prve ekipe. V njej naj bi bile vse lanske igralke razen Karin Crissani in Staške Cvelbar, ki sta končali svojo tekmovalno pot na tej ravni. Prioriteta za člansko ekipo je pridobitev nove kakovostne poda-jalke. Prvo ime je bila goriška Slovenka Mateja Petejan, ki pa je naposled zavrnila povabilo in bo v prihodnji sezoni igrala v isti ligi za Vivil iz Ville Vicentine. V svoje vrste je Zalet povabil tudi sprejemalko Matejo Zavadlav, ki pa še ni dala dokončnega odgovora. Rešiti je treba tudi vprašanje libera Elene Prestifilippo, saj je lastnik njene registracije goriški Millenium. Ta je za 31-letno igralko sprva zahteval previsoko odškodnino, zdaj kaže, da se je precej omehčal. Od igralk, ki so bile lani mladinke, se v C-ligo dokončno selita Maja Kojanec (a iz študijskih razlogov šele decembra) in Sharon Costantini, morda pa tudi libero Giorgia Barut in sprejemalka Michela Zonch. (ak) TROFEJA DEŽEL U15 Deželna selekcija FJK praznih rok Deželna reprezentanca Furlanije Julijske krajine, s katero nastopajo štirje odbojkarji goriške Olympie (Manuel Lupoli, Daniele Franzot, Mitja Pahor, Andrea Washl), je prvi dan tekmovanj na 31. Trofeji dežel (za kategorijo U15) v Bazilikati premagala Mo-lise s 3:0 (16, 10, 10). Na drugi tekmi so odbojkarji iz naše dežele izgubili proti Piemontu s 3:0 (10, 13, 12). Včeraj so igrali še proti Liguriji, proti kateri so izgubili z 2:1 (-16, 15, -5) in La-ciju s 3:0 (8, 19, 15). Danes pa jih čaka še zadnje srečanje v drugem delu proti Apuliji. Od jutri do petka bo na sporedu še finalni del Trofeje dežel. SK Devin: na ledeniku in z rolerji SK Devin je v sodelovanju z ZSŠDI tudi letos poleti po končanem pouku organiziral petdnevne priprave trinajstih tekmovalcev na ledeniku Molltaler v Avstriji pod vodstvom Aleša Severja in Mateja Štolfe. Vremenske razmere (razen prvi dan) so bile odlične, snežne pa spremenljive. Smučali so tako na trdi kot mehki podlagi. Večino časa so namenili vadbi tehnike in koordinacije v prostem smučanju. Otroci so se odlično odrezali predvsem v težkih pogojih, kar se bo kasneje pokazalo v napredku, ko bodo pogoji optimalni. Zadnji dan so del časa posvetili tudi smučanju v poligonu, kjer so otroci izvajali vaje v omejenem prostoru. V popoldanskem času je bilo poleg treniranja z rolerji poskrbljeno tudi za zabavo in sprostitev, obiskali so namreč tudi bazen v bližnjem Mallnitzu. Naslednji predvideni trening na snegu bo v začetku meseca septembra. Do takrat se bodo posvetili kondici-ji in nadomestili smučanje v poletnem času s treningi in tekmami na rolerjih. Naslednja tekma bo že v nedeljo v kraju Possagno. TENIS - Wimbledon Izpadla tako Nadal kot Šarapova WIMBLEDON - Avstralski teniški igralec grško-malezijskih korenin Nick Kyrgios je v osmini finala teniškega turnirja v Wimbledonu premagal drugega nosilca in prvega igralca sveta Španca Rafaela Nadala. Šele 19-letni Avstralec, ki je med profesionalce prestopil lani, je bil boljši s 7:6 (5), 5:7, 7:6 (5) in 6:3. Od nadaljevanja se je poslovila še ena zvezdnica tega športa. Za Rusinjo Marijo Šarapovo je bila premočna nemška teniška igralka Angelique Kerber. Ta je Šarapovo v osmini finala ugnala s 7:6 (4), 4:6 in 6:4. NOGOMET 7:7 V Križu turnir v spomin na Mateja Lachija-Laha V ponedeljek se je v Križu začel 6. Memorial Matej Lachi-Lah, ki se bo končal v soboto, 5. julija s finalnimi tekmami in z nagrajevanjem. Na turnirju v skupini A nastopajo: Gorjansko, Bazovica, Real Kras in Križ. V skupini B pa: Kosovel, Kon-tovel/Jadran, BFC Plavi, Opčine. 1. krog: Kosovel - Kontovel/Jadran 4:2; strelci, Kosovel: Darko Škabar 2, Mitja Emili, Peter Emili; Kontovel/Jadran: Peter Lisjak, Christian Slavec; Križ - Real Kras 1:5; strelci, Križ: Germani Christian; Real Kras: Kuk Ivan; Širca Matej; Skerli Matej; Leghissa Danjel; avtogol; BFC Plavi - Opčine 4:7; strelci: Plavi: Franco Mat-tia 2; Stefancic Sandi; Favento Marco; Op-čine: Taučer Ervin 4; Malalan Saša; Sossi Niko; Rauber Matija; Gorjansko - Bazovica 1:5. Danes: 20.30 Kontovel/Jadran -Opčine, 21.30 Plavi - Kosovel; jutri: 20.30 Real Kras - Bazovica, 21.30 Gorjansko -Križ; v petek: 20.30 Opčine - Kosovel, 21.30 Kontovel/Jadran - Plavi. 1 8 Sreda, 2. julija 2014 SVET / EVROPSKA UNIJA - Podprli so ga poslanci iz vrst socialdemokratov in Evropske ljudske stranke Schulz po pričakovanjih izvoljen za predsednika Evropskega parlamenta Med igranjem evropske himne Ode radosti evroskeptiki niso vstali ali pa so vstali in pokazali hrbet evropski zastavi STRASBOURG - Evropski poslanci so na umestitvenem zasedanju v Strasbourgu včeraj za novega predsednika Evropskega parlamenta po pričakovanjih izvolili Nemca Martina Schul-za iz vrst socialdemokratov. Schulz je potreboval absolutno večino oddanih veljavnih glasov in že v prvem krogu jih je prejel več kot dovolj. Schulz je parlament vodil že v minulih dveh letih in pol. Obe največji politični skupini v parlamentu, njegovi socialdemokrati (S&D) in desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sta namreč že pred leti sklenili gentlemanski dogovor, po katerem je na tem položaju pol mandata kandidat S&D in pol mandata kandidat EPP. Potem ko sta skupini tovrsten dogovor potrdili tudi minuli teden - spremljala ga je sicer še zaveza S&D, da bo na naslednjem plenarnem zasedanju parlamenta v sredini julija za novega predsednika Evropske komisije podprla kandidata EPP Jean-Clauda Junckerja -, je bila zmaga Schulza včeraj bolj ali manj zagotovljena. Že v prvem krogu glasovanja je tako pričakovano prejel 409 glasov. Na drugem mestu je bil s 101 glasom kandidat zmernih evroskeptikov Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Sajjad Karim, medtem ko sta kandidat levice (GUE/NGL) Pablo Iglesias in kandidatka Zelenih Ulrike Lunaček prejela po 51 glasov. To pomeni, da je veljavne glasovnice oddalo 612 poslancev. Prisotnih jih je bilo sicer od 751 kar 723, a jih je 111 oddalo neveljavne oz. prazne glasovnice. Skupaj z dobrimi 200 glasovi, ki so šli Schulzevim protikandidatom, predstavlja teh več kot sto neveljavnih glasovnic ja- Med igranjem evropske himne Ode radosti so nekateri evroskeptični poslanci iz vrst britanskega Ukipa pokazali hrbet evropski zastavi ansa sen signal, da se velik del parlamenta z izbiro novega predsednika ne strinja. To je bilo več kot očitno tudi na Twitterju, kjer so kritike s strani bolj evroskeptičnega dela poslancev kar deževale. Glavni očitek, ki so ga v nagovorih pred začetkom glasovanja ponavljali tudi vsi trije Schulzevi protikandidati, sicer ne leti toliko nanj osebno, ampak na način, na katerega je bil izbran: za zaprtimi vrati, nedemokratično, s kupčkanjem položajev in političnim kalkuliranjem - na način, ki je kriv za to, da so institucije EU izgubile zaupanje ljudi. 58-letni Schulz je nekaj časa veljal za resnega kandidata za novega predsednika Evropske komisije. Potem ko je postalo jasno, da EPP tudi po volitvah ostaja najmočnejša sila v Evropskem parlamentu in da mora položaj predsednika komisije v skladu z dogovorom zato pripasti Junckerju, se je nato nekaj časa ugibalo, da bo "za tolažbo" dobil visok položaj v komisiji. Dogovarjanje o tem, kdo naj postane predsednik Evropskega parlamenta in kdo naj vodi komisijo, je sicer del širšega paketa visokih položajev v EU, v katerem sta vsaj še imenovanji novega predsednika Evropskega sveta in novega visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije. Letos se namreč s teh položajev poslavljata Herman Van Rompuy in Catherine Ashton. Kot najverjetnejša naslednica Van Rompuya se omenja sedanja premierka Danske Helle Thorning-Schmidt, kot morebitna naslednica Ashtonove pa italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini. Obe prihajata iz socialdemokratskih vrst. Ne glede na vse očitke je Schulz včeraj takoj po objavi izidov tajnega glasovanja iz rok začasnega predsednika parlamenta, Italijana Giannija Pittelle, uradno prevzel mesto predsednika. V inavguracijskem govoru se je zahvalil za izkazano zaupanje in izrazil upanje, da bo s časom pridobil tudi zaupanje tistih, ki ga včeraj niso podprli. Že v svojem govoru pred glasovanjem je Schulz nastopil zelo spravljivo, se označil za "samo človeka s prednostmi in slabostmi" in kolege prosil, naj mu dajo priložnost. Njihovo kritiko je zavrnil z besedami, da "nobene glasovnice še ni v škatlici" in da lahko glasujejo za kogarkoli želijo, še posebej ker so volitve tajne. UKRAJINSKA KRIZA Danes v Berlinu • • • • a * zunanji ministri četverice BERLIN - V luči stopnjevanja konflikta na vzhodu Ukrajine je nemški zunanji minister FrankWalter Steinmeier danes popoldne na pogovor v Berlin povabil kolege iz Ukrajine, Rusije in Francije, Pavla Klimkina, Sergeja Lavrova in Laurenta Fabiusa, so včeraj potrdili na nemškem zunanjem ministrstvu. Iz diplomatskih virov v Franciji se je izvedelo, da bo v središču pogovora prekinitev ognja, ki je Kijev v ponedeljek ni podaljšal zaradi nespoštovanja proru-skih separatistov na vzhodu Ukrajine. Govorili naj bi tudi o vlogi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. V Moskvi so sporočili, da je Lavrov podprl predlog Steinmeierja za današnje srečanje v Berlinu. Ukrajinska vojska je včeraj nadaljevala ofenzivo proti separatistom na vzhodu Ukrajine, potem ko je ukrajinski predsednik Petro Porošenko ponoči sporočil, da je po desetih dneh končal prekinitev ognja, ker je separatisti niso spoštovali. Včeraj je nato sporočil, da je vojska že zabeležila prvo zmago, saj je znova zavzela mejni prehod Dovjanski v regiji Lugansk. Ruski predsednik Vladimir Putin je v odzivu na končanje prekinitve ognja dejal, da je Porošenko s tem prevzel odgovornost za prelivanje krvi na vzhodu Ukrajine. Kot je dejal, so dogodki v Ukrajini odraz pro-tirusko usmerjene politike. Zahodu pa očital, da enako kot v času hladne vojne ni pripravljen na sodelovanje. Hkrati je poudaril, da bo Moskva še naprej vodila neodvisno zunanjo politiko in ščitila interese etničnih Rusov v tujini. "Zahod mora prenehati drugim vsiljevati enotna pravila obnašanja in soobstoja. Čas je, da drug drugemu priznamo pravico do različnosti, pravico vsake države, da življenje oblikuje po svoji predstavi in ne pod vsiljenim diktatom," je dodal. EU se medtem kljub izteku ponedeljkovega ultimata Rusiji za konkretnejši prispevek h končanju krize v Ukrajini za nove sankcije proti Moskvi ni odločil. Starša pred krsto umorjenega najstnika ansa BLIŽNJI VZHOD - Včeraj pogreb in žalne slovesnosti Izrael razpravlja o obsegu odgovora na smrt treh najstnikov JERUZALEM - Izraelski varnostni kabinet je včeraj razpravljal o obsegu odgovora na umor treh na Zahodnem bregu ugrabljenih najstnikov, za katerega je krivdo pripisal palestinskemu gibanju Hamas. Kljub ogorčenju in žalosti se tako doma kot v tujini množijo pozivi vladi, naj ohrani trezno glavo in se osredotoči na točno usmerjene in omejene povračilne operacije. Kabinet na čelu s premierom Benjaminom Ne-tanjahujem, v katerem sodelujejo tudi glavni ministri, se je po dnevu pogovorov, po katerih ni obelodanil nobene odločitve, sinoči sestal znova. Izraelski obrambni minister Moše Jalon je pred tem zgolj ponovil, da Izrael krivdo za ugrabitev in umor treh najstnikov, ki so izginili 12. junija, njihova trupla pa so našli v ponedeljek, pripisuje Hamasu. "In vemo, kako z njimi poravnati račune," je dodal. Tudi Netanjahu je obljubil, da bo Hamas plačal, saj so po mnenju njegove vlade ugrabitelji ravnali v skladu z usmeritvami tega gibanja, če že ne po njegovem ukazu. Oglasil se je tudi zunanji minister Avigdor Liberman, ki je znan po skrajnih stališčih. Na družbenem omrežju Facebook je pozval k obsežni kopenski ofenzivi na območju Gaze, ki je pod nadzorom Hamasa. Hamas je vpletenost v ugrabitev in umor 19-letnika in dveh 16-letnikov, ki so jih nazadnje žive videli, ko so na jugu Zahodnega brega štopali, zanikal, je pa to operacijo pozdravil. Izrael pa je posvaril, da bo, če bo začel vojno ali zaostril razmere, "odprl vrata pekla". Izrael je sicer že včeraj zjutraj izvedel kakih 30 letalskih napadov na oborožene skupine v Gazi, ki pa niso terjali žrtev. S tega območja je na drugi strani na jug Izraela padlo osem raket. Judovska država je tudi uničila domove dveh članov Ha-masa v Hebronu, ki sta glavna osumljenca za ugrabitev in umor, doslej pa ju niso uspeli najti. Zaradi novih napetosti je v zagati tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je sinoči v Ramali sklical zasedanje palestinske vodstva. Njegov Fatah je šele nedavno po dolgotrajnem razkolu oblikoval vlado narodne enotnosti s Hamasom. Ta se zdi vedno bolj ogrožena. Abasa so v Netanjahujevem kabinetu znova pozvali, naj prekine zavezništvo s Ha-masom, češ da je smrt treh Izraelcev "neposredni rezultat" tega palestinskega spravnega dogovora. Sicer pa naj bi Izrael glede na napovedi obrambnega ministra eno izmed nekdanjih vojaških oporišč na Zahodnem bregu v spomin na trojico umrlih preoblikoval v naselbino. Svojci mladeničev so se včeraj pred pogrebom zbrali na žalni slovesnosti, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi iz vse države. Po žalnih nagovorih Ne-tanjahuja in predsednika Šimona Peresa so fante pokopali daleč od oči javnosti. Netanjahu je v govoru včerajšnji dan označil kot "spontan dan žalosti" in poudaril, da pozna bolečino žalovanja. "Vem pa tudi, da ima življenje svojo moč, kot reka, ki nas nosi naprej in nam daje moč za obnovo in upanje," je dejal pred žalujočo množico. (STA) V govoru po izvolitvi je stari-novi predsednik še izpostavil, da je Evropski parlament "srce demokracije" v EU in da ga je sam odločen braniti pred tistimi, ki bi ga skušali "uničiti od znotraj". Te besede so letele na skrajne evroskeptike, ki so na volitvah 25. maja občutno okrepili svoje vrste v Evropskem parlamentu. Ti so sicer včeraj že poskrbeli za razburjenje. Med igranjem evropske himne Ode radosti na samem začetku umestit-venega zasedanja namreč niso vstali ali pa so vstali in pokazali hrbet evropski zastavi. Kot je to dejanje kasneje utemeljil Paul Nuttal iz britanske evroskeptične stranke Ukip, sta zastava in himna "simbol našega suženjstva znotraj politične unije". Evropski poslanci iz vrst Gibanja petih zvezd iz Italije se kljub zavezništvu z Ukipom protestu niso pridružili, njihov strankarski vodja Beppe Grillo pa je protestnike potem zagovarjal. Po izvolitvi predsednika so poslanci sicer že izvolili tudi 14 podpredsednikov parlamenta. Šest podpredsednikov je pripadlo EPP, trije S&D, po eden pa preostalim petim političnim skupinam. Največ glasov med vsemi je sicer pripadlo dosedanjemu evropskemu komisarju iz Italije Antoniu Tajaniju (EPP), ki je postal Schulzev prvi namestnik. Med novimi podpredsedniki je tudi Finec Olli Rehn (Alde), dosedanji evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve. Danes čakajo poslance še volitve petih kvestorjev, ki so odgovorni za administrativne in finančne zadeve. Sicer pa bo danes v Evropskem parlamentu nastopil italijanski premier Matteo Ren-zi in predstavil program polletnega predsedovanja Italije EU. Iraški Kurdi napovedujejo referendum o neodvisnosti BAGDAD - Iraški Kurdi bodo v nekaj mesecih izvedli referendum o neodvisnosti, je včeraj za britanski BBC napovedal njihov voditelj Masud Barza-ni. Kot je dejal, je čas za izvedbo referenduma pravi, saj je Irak po ofenzivi sunitskih skrajnežev iz skupine Islamska država Iraka in Levanta (Isil) že tako ali tako razdeljen. "V Kurdistanu bomo izvedli referendum in spoštovali bomo odločitev našega ljudstva, ob tem pa upamo, da bodo tudi drugi storili enako," je dejal Barzani in dodal, da je kurdsko ljudstvo do neodvisnosti upravičeno. Turčija, na ozemlju katere prav tako živijo Kurdi, je že sporočila, da neodvisnosti iraških Kurdov nasprotuje. Japonska razširila pristojnosti vojske TOKIO - Vlada japonskega premiera Šinza Abeja je sprejela odločitev, s katero bo japonska vojska dobila večje pristojnosti v tujini - poslej bo lahko v primeru napada branila zavezniške države. Gre za zgodovinski preobrat v japonski obrambni politiki, ki je bila od druge svetovne vojne naravnana pacifistično. Številni Japonci odločitvi nasprotujejo. Vladajoča Liberalna demokratska stranka (LDP) je skupaj s koalicijsko partnerico Novo Komeito sprejela odločitev, da lahko t. i. samoobrambne sile v prihodnje branijo zavezniške države, če bi bile te napadene. Odločitev o t. i. kolektivni samoobrambi sicer potrebuje še odobritev parlamenta, kar pa je zgolj formalnost, saj ima Abejeva LDP v obeh domovih večino. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. julija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Canale S ful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Cooper - Un angelo inaspettato 18.50 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Segreti e delitti 0.00 Film: Stalking - La storia di Casey (triler) O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.30 Serija: Don Matteo 13.3015.00, 17.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 14.50 Strasburgo: Apertura Semestre Italiano Europeo 17.15 Estate in diret-ta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Film: La grande passione 23.25 Notti Mondiali 2014 6.10 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: Revenge 8.20 Nad.: Le so-relle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Dnevnik in rubrike 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 17.00 Šport: Dribbling 17.50 Športna rubrika, sledi dnevnik 18.45 Palio di Siena 20.00 Serija: Piloti 20.30 23.05 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Film: Il monaco 23.20 Nad.: Under the Dome 21.10 Film: Transformers (zf, i. S. La-Beouf, M. Fox) 0.00 Film: Arctic Predator - Terrore tra i ghiacci La 7 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Rai Parlamento Spa-ziolibero 10.10 Film: Gerusalemme liberata 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Aktualno: Verba Volant 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Terra nostra 15.50 Film: Anche se volessi lavorare, che faccio? 17.25 Dok.: Geo 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob The ■ Twiljght ^ Tele 4 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.55 Dok.: Doc3 u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Acqua e sapone 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 21.15 Film: The Peacemaker (akc., '97, i. G. Clooney, N. Kidman) 23.50 Confessione Reporter 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Vittoria col cuore 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beauti- Slovenija 3 6.35 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.30 Dok.: Deadly 60 10.45 Dok.: Natural born hunters 11.25 Dok.: Human prey 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.40 20.00, 23.00 Aktualno 8.0015.30, 17.30 Poročila 8.45 17.50, 19.30, 21.45 Kronika 11.00 Seje delovnih teles 15.40 Promo 17.00 Evropa v vsako vas 18.30 Volitve 2014 - predstavitev liste 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Točka preloma Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 City folk 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.45 Vrt sanj 17.30 Istra in... 18.00 Na obisku 18.25 Village folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Gio 21.00 Boben 22.15 Peklenski izbor 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 21.00 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Znanstveni večer 19.25 Besede miru 20.00 Spomini na Goriško 21.20 Lung 21.30 Ptiči - Smrdokavra 21.45 Predstavljamo: Poletne dejavnosti za otroke 22.15 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In onda 11.30 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il com-missario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 La gabbia pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 8.50 9.50, 11.00, 12.10 TV prodaja 9.05 13.20 Nad.: Beverly Hills 90210 10.05 16.00 Nad.: Želim te ljubiti 11.15 16.55 Nad.: Sila 12.25 18.00 Nad.: Vrtinec življenja 14.10 Serija: Sanjska ženska 15.05 Serija: Precej legalno 19.00 22.20 24UR - novice 20.00 Film: Strelec 22.40 Serija: Precej legalno 23.30 Nad.: Maščevanje 6.00 7.00, 13.20 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.40 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 17.30 Deželni dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 6.55 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 10.30 Dok. serija: At-tenborough - 60 let v naravi 12.00 Dok. odd.: Naprej h koreninam 13.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.30 Globus 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.40 18.35 Otroški program: OP! 15.45 Kviz: Male sive celice 16.30 Dok. film: Bojana išče brata 17.00 Poročila 17.20 23.05 Poletna scena 17.45 Izobraževalni program 18.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Izgubljeno s prevodom (dram., '03, i. B. Murray, S. Johansson) 22.00 Odmevi 22.30 Volitve 2014 - predstavitev liste 22.45 Šport in vremenska napoved 23.30 Dok. serija: Zgodba o razkošju - Antična Grčija |r Slovenija 2 7.00 Otroški kanal 8.40 Zabavni kanal 11.05 Prelepa si, bela Ljubljana, pon. 12.10 Poletna noč - Pesmi posvečene Ljubljani, pon. 14.45 Nogomet: SP, Belgija - ZDA, pon. 16.45 Evropski magazin 17.00 Slovenci po svetu 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Na vrtu 19.00 0.30 Točka 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 20.35 Migaj raje z nami 20.40 Atletika -mednarodni miting, posnetek 22.00 Film: Prerok (krim.) Kanal A 6.45 18.45 Volan 7.25 10.55 Serija: Igrače za velike 8.0019.25 Serija: Frendi iz službe 8.3016.40 Nan.: Dva moža in pol 9.0013.00 Risanke 10.00 17.10 Tv Dober dan 11.30 Astro Tv 12.30 13.35 Tv prodaja 13.50 20.05 Serija: Top Gear ZDA 14.45 Film: Napačni čoln 18.0019.55 Svet 21.00 Film: Nora brata 22.45 Film: Pištole brez nadzora RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovori z Alojzom Rebulo; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 12.45 O jogo bonito - Bruno Križ-man; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 2. nad., sledi Music box; 18.00 Srečko Kosovel - človek v magičnem kvadratu, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnev-nik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, IRIS Sreda, 2. julija Iris, ob 21.00 VREDNO OGLEDA La ragazza del lago Režija: Andrea Molaioli Igrajo: Toni Servillo, Valeria Golino, Fabrizio Gifuni, Anna Bonaiuto, Omero Antonutti in Marco Baliani Italija 2007 Giovanni Sanzio je policijski komisar, oče lepega dekleta in soprog ženske, ki že več let boleha za hudo živčno boleznijo. Sanzio se zdaj ukvarja z umorom študentke, iglalke hoc-keya, ki so jo našli mrtvo in popolnoma golo na enem od bregov Be-lopeških jezer. Razsikovalno delo policije bo popolnoma sprevrglo mirno življenje gorske vasice, v kateri živi samo nekaj družin. Vsi se med seboj poznajo in vedo vse drug o drugem; Sanzio pa je prepričan, da je do umora prišlo prav v tistem krogu. Za filmski prvenec, ki ga je Molaioli večinoma posnel v naši deželi, si je se-deminštiridesetletni rimski režiser prislužil kar deset Donatellovih Davidov. Delo je povzeto po romanu Pogled, norveške režiserke Karin Fossum in velja za enega najbolj popolnih italijanskih noir filmov zadnjih let. 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 10.40 Nagradni nogometni kviz; 11.35 Obvestila; 13.45 Na drugo žogo; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 SP v nogometu; 18.55 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprt termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Me-digra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Ar-sov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 2. julija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V višjih legah z zahoda k nam dotekajo precej nestabilni tokovi, zlasti v alpskem svetu. Ponoči iz srede na četrtek bo s severozahoda Alpe dosegla nova fronta. Kasneje bo vreme stabilnejše. Zjutraj bo pretežno jasno s ko-prenasto oblačnostjo po nižinah in ob morju. V gorah bo spremenljivo. Popoldan bo več oblačnosti z nevihtami, najprej v gorah, kasneje tudi po nižinah in ob morju, zlasti proti večeru. Pihal bo šibak veter. Danes bo delno jasno, precej bo koprenaste oblačnosti, ki bo občasno tudi dokaj gosta. Zvečer se bodo od severa začele pojavljati krajevne padavine, deloma nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C. Jasno do pretežno jasno bo, razen občasne popoldanske oblačnosti v gorah. Zjutraj bo ob morju pihal burin, kasneje šibak veter. V noči se bodo padavine, deloma nevihte, iznad severne prehodno razširile predvsem nad vzhodno in jugovzhodno Slovenijo, drugod bodo padavine manj verjetne, nato se bo jutri zjutraj od severa že zjasnilo. Jutri bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah možna kratkotrajna megla. Mineva deset let od smrti igralca Marlona Branda Ogromna roža v obliki penisa pritegnila več tisoč ljudi LOS ANGELES - Včeraj je minilo deset let od smrti ameriškega filmskega igralca Marlona Branda. Brando je s sugestivno, čustveno motivirano igro in upodobitvami likov obstrancev in upornikov postal idol in ikona ameriškega filma. Bil je nepozaben kot Stanley Kowalski v filmu Tramvaj Poželenje, kot Terry Malloy v Na pristaniški obali in kot Don Vito Corleone v Botru. Igralec, ki je bil zaradi nepredvidljivega vedenja enako poseben na velikih platnih kot v življenju, je dvakrat prejel oskarja za najboljšo moško vlogo, osemkrat je bil za zlati kipec nominiran. V bogati karieri je zaigral v približno 50 filmih, najbolj dejaven pa je bil od 50. do 70. let minulega stoletja. (STA) NANTES - Množice obiskovalcev so se v ponedeljek zgrnile v botanični vrt v francoskem mestu Nantes, da bi si ogledale redko tropsko rožo, poimenovano titanov penis, ki cveti le vsakih deset let. Tropsko rožo Amorphophallus titanium, znano tudi kot titanov kačnik, si je v botaničnem vrtu Jardin des Plantes ogledalo že več kot 2000 obiskovalcev. Roža v obliki falusa je visoka 1,6 metra in velja za največjo vrsto rože na svetu, saj lahko doseže višino tudi do treh metrov. V naravnem okolju raste na Sumatri, zacveti pa le vsakih deset let, pri čemer cveti le 72 ur in oddaja zelo neprijeten vonj po razpadajočem mesu. FRANCIJA - Zaradi suma korupcije Nicolasa Sarkozyja • I v ■• v • pridržali za zaslisanje KITAJSKA - Protest proti avtoritarni politiki Pekinga Ogromna množica na shodu za demokracijo v Hongkongu PARIZ - Preiskovalci so nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja včeraj zjutraj pridržali za zaslišanje, ki lahko traja do 24 ur. Gre za primer domnevnega trgovanja z vplivom, v okviru katerega policija zaslišuje več ljudi. Tovrsten ukrep so oblasti v Franciji prvič uporabile proti kakemu nekdanjemu predsedniku. Sarkozy je na sedež pristojne policije v Nanterru blizu Pariza prispel malo pred 8. uro zjutraj. Protikorupcijski preiskovalci ga lahko zaslišujejo 24 ur, čas pridržanja pa je mogoče podaljšati za še en dan. Ze od ponedeljka policija zaslišuje tudi Sarkozyjevega odvetnika Thierryja Herzoga ter dva visoka sodnika prizivnega sodišča. Preiskovalci želijo ugotoviti, če je Sar-kozy s pomočjo Herzoga pri enem od sodnikov poskušal pridobiti podatke o poteku neke druge preiskave v zameno za obljubo visokega položaja. Sumijo tudi, da je bil obveščen o tem, da v okviru preiskave spornega financiranja volilne kampanje leta 2007 prisluškujejo njegovemu prenosnemu telefonu. Ukrep pridržanja je bil tokrat proti kateremu od francoskih nekdanjih predsednikov uporabljen prvič. Primer bi lahko imel težke posledice za Sarkozyjeve upe, da se na politični parket vrne še pred naslednjo predsedniško kampanjo leta 2017. Prebivalci Hongkonga se 1. julija spominjajo predaje območja iz rok Velike Britanije Kitajski leta 1997 ansa Američani izgubljajo zaupanje v oblast NEW YORK - Zadnja Gallupova anketa ugotavlja, da Američani vse bolj izgubljajo zaupanje v vse tri veje svoje oblasti - izvršno, zakonodajno in sodno. Najslabše se je odrezal ameriški kongres, ki mu zaupa le še sedem odstotkov ljudi. Tudi predsednik ZDA Barack Obama je daleč od nekdanjih višav priljubljenosti, saj mu zaupa le še 29 odstotkov Američanov. Vrhovno sodišče ZDA uživa zaupanje 30 odstotkov Američanov. Vrhovno sodišče ZDA je največ podpore med Američani uživalo v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja in sicer je sodnikom in sodnicam zaupalo okoli 56 odstotkov ljudi. Obama je v šestem letu svojega mandata padel nižje kot njegov predhodnik George Bush mlajši, ki mu je takrat zaupalo 33 odstotkov Američanov. Bill Clinton je v svojem šestem letu predsednikovanja užival zaupanje 53 odstotkov Američanov. Kasneje mu je podpora malce padla, vendar ne tako nizko kot Bushu, ki mu je na koncu drugega mandata zaupalo le še 26 odstotkov Američanov. HONGKONG - Več deset tisoč protestnikov se je včeraj zbralo na shodu za demokracijo, ki bi glede na pričakovanja lahko postal največje tovrstno zborovanje, odkar je Hongkong leta 1997 spet postal kitajski. Odraža veliko nezadovoljstvo nad vztrajanjem Pekinga, da odobri kandidate za voditelja Hong-konga na volitvah leta 2017. V Hongkongu se je v nedeljo končal desetdnevni neuradni referendum, na katerem so zahtevali volilni mehanizem, ki bi imenovanje kandidatov za vodjo mestne uprave omogočil volivcem. Od približno 3,5 milijona volivcev je glasovalo 800.000 ljudi. Referendum je vzne-jevoljil Peking, ki ga je kljub nepričakovano visoki udeležbi označil za "nezakonitega in neveljavnega". Včeraj se je v parku Victoria, izhodiščni točki shoda, zbralo več deset tisoč ljudi, ki so med drugim nosili plakate z napisi "Hočemo pravo demokracijo" in "Naša vlada, naša izbira". Organizatorji so napovedali pol milijona ljudi, kar bi bila rekordno visoka udeležba na shodu. Včerajšnji dan je namreč tradicionalno zaznamovan s protesti - prebivalci Hongkonga se 1. julija spominjajo predaje območja iz rok Velike Britanije Kitajski leta 1997. Šlo je za dogovor v smislu "ena država, dva sistema". Ta med drugim prebivalcem daje številne svoboščine, ki jih drugod na Kitajskem ne poznajo, vključno s pravico do zborovanja in svobodo govora. Vse bolj pa se krepi zaskrbljenost, da te pravice slabijo. V zadnjih mesecih je bilo več napadov na zaposlene v medijih, prode-mokratični mediji pa so zaznali številne kibernetske napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA)