PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O'
O'
o
o
7.
O
-i
2
0
S
1
t/i O
*
c S
r
o
r-i
k
r-i
I
7Ì
I
C.
I
r_
!—i
n-:
Z
:-i
5
-j
5
O
“£iXi?rinl Cena 600 lir - Leto XLI. št. 148 (12.180)
Craxi sklical tajnike vladnega zavezništva
Fanfani predsednik senata Danes začetek preverjanja
RIM — Kot je bilo pričakovati je sinoči senat izvolil za svojega predsednika Amintora Fanfanija. Priletni demokrščanski veljak, ki bo zasedel to pomembno mesto (po ustavi drugo za predsednikom republike) že petič, je prejel 238 od 300 možnih glasov, medtem ko se je vzdržalo 42 senatorjey, po nekaj glasov pa so prejeli Pertini, De Martino in drugi. Za Fanfamja so torej glasovali poleg predstavnikov vladnih strank tudi
komunisti in misovci, medtem ko se je med demokristjani pojavilo nekaj prostih strelcev.
Takoj po izvolitvi je imel Fanfani nastopni govor, v katerem je poudaril vlogo parlamentarnih skupščin za u-streznejši način vodenja države v skladu s spremenjenimi potrebami družbe in prispevek, ki ga lahko nudijo tudi za premostitev splošne mednarodne krize. Zagovarjal je pravilo, po katerem vlada večina, toda je tudi pristavil, da je treba proučiti postopke in načine, da se o nekaterih vprašanjih večjega pomena doseže soglasje, ki je širše od predvidenih večin. Zavzel se je za večjo povezavo med vlado in parlamentom in za boljšo državno ureditev, za kar ste po njegovem potrebna reforma usteve in nov zakon o krajevnih upravah.
Izvolitev novega predsednika senate ni torej predstavljala nobenega problema in ni izzvala nobenih razprav. Zanimanje je namreč povsem obrnjeno na prvi današnji sestanek med tajniki vladnih strank, ki bo uvedel programsko preverjanje z verjetnim daljšim trajanjem. Craxi je namreč sinoči naslovil svojemu namestniku v PSI Martelliju, De Miti (KD), Spadolini ju (PRI), Longu (PS
DI) in Zanoneju (PLI) vabilo za drevi v palači Chigi, v katerem uvodoma naglaša, da bodo morali predvsem določiti program in koledar nadaljnjih srečanj.
Predsednik vlade nato predlaga po vrstnem redu teme, ki naj bi se jih lotili: najprej splošni pregled zakonskih osnutkov, ki so že pred parlamentom, nato pa proučitev novih pobud za gospodarstvo, javne finance in zaposlovanje, s posebnim pogledom na tržišče dela, vprašanja Juga in preureditve socialne politike. Craxi vključuje v dnevni red sestankov na vrhu tudi vprašanje javne in zasebne televizije, institucionalna vprašanja in pa popravke k parlamentarnim pravilnikom.
Sinoči je medtem potekal nekak pripravljalni medministrski sestanek, ki ga je vodil podtajnik v predsedstvu vlade in zvest Craxijev pristaš Amato. Na njem niso baje govorili o večjih gospodarskih ukrepih, ampak le o prilagoditvah tarif za javne storitve. Če upoštevamo, da se je v državnem proračunu odprla nova luknja vsaj 5.000 milijard lir, ni preveč tvegano napovedati, da se verjetno bližajo nove podražitve elektrike, voznin in drugih tarif, ki jih določa vlada.
Trst, sreda, 10. julija 191
Ob obisku Jaruzelskega v Jut
o
o
M
O
O
Podpisali so protokol o nadaljnjem sodelovanju
BEOGRAD — Predsednica ZIS Milka Planinc in prvi sekretar PZDP in premier general Wojciech Jaruzel-ski sta med včerajšnjim skoraj triurnim srečanjem izrazila popolno enakost stališč in ocen, da se sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko dobro razvija in da ste državi dosegli stabilne ekonomske odnose. Obe stram soglašate, da se njuni odnosi in sodelovanje poglabljajo kljub notranjim težavam, s katerimi se srečujete na gospodarskem področju. Obe strani ste prepričani, da v prihodnjem petletnem obdobju lahko dosežeta še boljše rezultate.
Milka Planinc in Wojciech Jaruzel-ski sta soglasno ocenila, da dosežena raven potrjuje, da so jugoslovansko - poljski odnosi in sodelovanje tradicionalno prijateljski in stabilni in da temeljijo na vzajemno sprejetih načelih suverenosti, neodvisnosti, o-zemeljske celovitosti, enakopravnosti in nevmešavanja. K temu prispeva tudi vzajemno spoštovanje posebnosti njunih poti notranjega razvoja in različnega mednarodnega položaja — Jugoslavije kot socialistične neuvrščene države in Poljske kot socialistične države, članice varšavskega sporazuma. Poudarila sta, da te in dinge razlike ne ovirajo razvoja odnosov in sodelovanja.
Milka Planinc in Jaruzelski ste posebno pozornost namenila oceni ekonomskih problemov v svetu, vključno s problemom zadolženosti: za reševanje teh vprašanj ste namreč zain-teresirani teko Jugoslavija kot Poljska. V zvezi s tem je predsednica ZIS opozorila na ovire, na katere naletijo prizadevanja držav v razvoju in ki izhajajo iz obstoječe delitve na zaprte vojaško - politične in ekonomske skupnosti, ki ovirajo prost pretok blaga in znanja med državami.
V primerjavi z letom 1979, zadnjim letom pred znano poljsko krizo, se je menjava med državama lete 1983 po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Reakcije na govor o terorizmu
Obtožene države
obso j aj o
Na seji glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Poglobljen pristop k novim izzivom
NEW YORK — Kot je bilo pričakovati, je ponedeljkova obtožba ameriškega predsednika Ronalda Reagana proti Severni Koreji, Iranu, Libiji, Kubi in Nikaragvi, češ da sestavljajo »konfederacijo terorizma«, vzbudila ostre reakcije prizadetih držav. Njihovi predstavniki oz. glasniki so obtožbo obrnili proti samemu Reaga-nu. čigar politiko na svetovnem prizorišču so mnogi označili kot »državni terorizem«. V komentarjih, ki so jih včeraj objavila libijska in nikaragovska občila, je med drugim reče-no, da sta tudi ti dve državi proti mednarodnemu terorizmu, ker da ste sami žrtvi terorizma »imperialističnih sil«.
Posebno oster je bil kubanski voditelj Fidel Castro, ki je Reagana označil kot »največjega lažnivca, ki je postal predsednik v ameriški zgodovini«, kot »največjega terorista v zgodovini človeštva« in podobno. Castro je tudi navedel nekaj primerov
Reagana
terorističnih akcij, za katere naj bi bil odgovoren ameriški predsednik, in sicer miniranje nikaragovskih pristanišč, podporo režimu gen. Pinocheta v Čilu in tistemu v Gvatemali, ki da je po letu 1954 pobil 100 tisoč ljudi.
Kubanski voditelj je Reaganovo obtožbo komentiral na tiskovni konferenci ob zaključku 4. konference Latinskoameriške zveze časnikarjev, ki je potekala v teh dneh v Havani. Med drugim je izjave ameriškega predsednika pripisal vznemirjenosti ZDA zaradi bitke za neplaćanje mednarodnih dolgov in za novi mednarodni gospodarski red, ki da jo Kuba u-spešno vodi med državami v razvoju.
Reaganovo obtožbo proti petim državam, ki naj bi podpirale mednarodni terorizem, je včeraj spet komentirala sovjetska tiskovna agencija TASS. Protiameriški terorizem pripisuje sedanji mednarodni politiki Z DA.
TRST — Glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v ponedeljek v Trstu razpravljal o temi »Slovenci v Italiji sredi osemdesetih let: sedanji izzivi ter stare in nove dileme«. V uvodnem poročilu je rav-
natelj SLORI prof. Darko Bratina razvil zanimivo teoretsko utemeljevanje širšega konteksta tudi našega nacionalnega vprašanja v evropskem in svetovnem prostoru. Povsod je namreč renesansa nacionalnega ■vpra-
šanja, saj je na primer postala Evropa nacionalnih držav preozka za sodobni svet in probleme, ki so v njem. V razpravi je bilo poudarjeno, da pomeni nacionalna zavest proces osvobajanja človeka in uveljavljanje njegove osebnosti proti procesom kom centracije in osredotočenja v nekaj velikih polov.
Na tak način pa se, na osnovi že utrjene tradicije in že vsega doseženega, na nov način zastavljajo nekatera konkretna vprašanja in dileme tudi za Slovence v Italiji. V uvodnem poročilu in v razpravi so še zlasti prišli do izraza problemi zgodovinske identitete, zavesti zlasti pri ljudeh, širšega odpiranja in naporov za osveščanje in obveščanje i-talijanskega sveta. Splošni zaključek je bil, da je celotno vprašanje mnogo bolj kompleksno in da je prav zato potreben bolj poglobljen pristop, »večja investicija v možgane«.
O zanimivem uvodnem poročilu in obsežni diskusiji podrobneje poročamo na tretji strani »Alpe - Jadran«.
B. S.
Libanonski muslimani pristali na sporazum
Večja razpoložljivost SZ do militarizacije vesolja
Ameriški dolar zdrknil pod 1.900 lir v Londonu
BEJRUT — Politični in verski voditelji libanonskih muslimanov so s sirskim posredovanjem predsinočnjim v Damasku dosegli sporazum o varnosti v zahodnem Bejrutu in se domenili, da bodo nadaljevali napore za uresničitev »nacionalne sprave«. Kljub temu pa so se tudi včeraj nadaljevali spopadi. Tako na severu v Tripoliju kjer je v dvodnevnih spopadih med suniti in prosirskimi alaviti izgubilo življenje že 19 oseb, kot tudi v Bejrutu. V libanonskem glavnem mestu so bili vzdolž zelene črte topniški in raketni dvoboji med šiiti in kristjani, šiiti pa so bili žrtve napadov tudi v svojih mestnih četrtih.
Kljub takim neobetevnim vestem pa med muslimani vlada prepričanje, da so sedaj večje možnosti za izhod iz krize. Sporazum predvideva umik vseh oboroženih oddelkov raznih strank in skupin, reorganizacijo vojske z obveznim naborom, kar pa je najpomembnejše: ustanavlja mehanizme za nadzorovanje sporazuma, v katerih so tudi Sirci. Kot zadnje je treba omeniti, da so si muslimani zastavili za cilj odpravo konfesionalne delitve oblasti.
NEW YORK — Prvič od kar so se začela ženevska razorožitvena pogajanja so sovjetski pogajalci pokazali večjo prožnost in dali razumeti, da bi lahko dosegli kompromisni sporazum o najbolj kritični točki, o tako imenovanem ameriškem vesoljskem ščitu. Vest je prvi posredoval New York Times, potrdil pa jo je tudi glasnik Bele hiše Larry Speakes, ki pa je takoj pristavil, da je ta nova sovjetska razpoložljivost neformalna in da ZDA čakajo na konkretne pobude.
Po vsem sodeč prihaja torej tudi v Ženevi do premikov. Mihail Gorbačov se ni zagnal samo v reševanje notranjepohtičnih vprašanj temveč posveča podobno pozornost tudi reševanju zunanjepolitičnih zapletov. Novi sovjetski voditelj rabi navsezadnje mir, nova oboroževalna tekma pa bi bila za SZ hudo gospodarsko
breme.
Moskva torej sedaj ne nasprotuje več študijem o strateški obrambni pobudi (SDI), protivi se le preizkušanju in uresničevanju novega orožja v vesolju. V bistvu bi lahko ZDA začele z laboratorijskim proučevanjem SDI, za katero so izstavile že 50 milijard dolarjev. Sovjetska zveza pa odločno nasprotuje tako vesoljskim lazerskim topovom kot tudi raketam zrak-zrak, s katerimi bi pre-stregali medcelinske rakete.
Ameriško administracijo postavlja nova sovjetska razpoložljivost v precejšnje težave, saj dokazuje sovjetsko dobro voljo, da bi dosegli kom promisno rešitev. Te pa si Reagan kot kaže ne želi, še manj ameriška vojna industrija, ki bi bila ob mastne zaslužke, ki si jih obeta od praktične uresničitve vesoljskega ščite.
RIM — Nadaljuje se negativna faza za ameriško valuto, katere vrednost je včeraj padla na vseh pomembnejših mednarodnih denarnih tržiščih. Na milanski borzi so jo cenili 1.902 liri, se pravi 17 lir manj kot v ponedeljek, ko je veljala 1.919,3 lire. Ameriški dolar je padel tudi v Frankfurtu, in sicer od 3 na 2,9 marke. V Londonu pa je veljal 1.887-1890 italijanskih lir, kar je njegova najnižja vrednost po lanskem novembru. Padanje ameriške valute pripisujejo negativnim znakom v amerškem gospodarstvu. Včeraj pa se je italijanska lira ošibila v primeri z ostalimi poglavitnimi valutami.
Marina Cergol zapustila Kras
NA 10. STRANI
• Jaruzelski v Jugoslaviji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
večala za 20 odstotkov in od takrat nenehno narašča, tako da bo letos, kot predvidevajo, celo presegla načrtovanih 750 milijonov dolarjev. V prihodnjih petih letih predvidevajo povečanje kar za 60 odstotkov v primerjavi z obdobjem 1981 - 1985, oziroma da bo vrednost menjave dosegla 4,9 milijarde dolarjev.
Obe delegaciji sta ugotovili, da je obseg menjave lani dosegel najvišjo točko, ki jo je kdajkoli imela Jugoslavija s Poljsko. Ob tem pa so poudarili nujnost, da še večjo pozornost namenjajo višjim oblikam sodelovanja, zlasti kooperaciji in specializaciji, katere delež v skupni menjavi ima tudi zdaj zavidljivo raven 25 odstotkov. Še posebej so pomembne možnosti v proizvodnji strojne opreme, elektronike, industrije kablov, lahke in živilske industrije ter proizvodnje gospodinjske opreme.
Jugoslavija in Poljska sta včeraj podpisali tudi protokol, s katerim določata glavne smeri gospodarskega in znanstveno-tehničnega sodelovanja v obdobju 1986 - 1990, v katerem so zapisali tudi stališča in ocene, povedane v pogovorih med delegacijama. (dd)
Ob osi Pariz-Bonn nastaja sedaj tudi os Pariz-Madrid
Španski kralj in francoski predsednik podpisala »skupno izjavo« o sodelovanju
PARIZ — španski kralj Juan Carlos in francoski predsednik republike Francois Mitterrand sta včeraj popoldne podpisala »slovesno izjavo«, malone pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju med državama. Sopodpisnika, ki dajeta »izjavi« državnih glavarjev politično težo, sta zunanja ministra Fernandez Ordonez in Dumas. Izjavo je napovedal predsinočnjim Mitterrand na slovesni večerji v Elizejski palači na čast španskemu kralju in kraljici, ki sta na tridnevnem prijateljskem obisku v Franciji. Obisk je potrdilo obnovljenega francosko - španskega prijateljstva, v širšem pa vključitve Španije v politične in ne le gospodarske strukture Evropske skupnosti.
Pariz, kjer se državniški obiski vrstijo na tekočem traku, je dal gostu iz Španije poudarek, kot ga doživijo le redki, tako protokolaren kot v javnih občilih. Izjava, ki sta jo podpisala kralj in predsednik, potrjuje odločitev Španije, nakazano že na milanskem vrhu, da se bo aktivno vključila v proces evropske integracije, s čimer se oddaljuje od skeptikov, Velike Britanije, Grčije in Danske.
Od prvega obiska Juana Carlosa v Parizu, leta 1976, na pobudo Valeryja Giscarda D’Estainga in zoper voljo francoske levice, ki je takrat smatra-
la, da španska demokracija še ni prebolela fran-kizma, je pod mostovi prestolnice steklo veliko vode. šele ko so leta 1982 v Španiji socialisti prišli na oblast, so se odnosi, dolgo časa zastrupljeni zaradi različnih interesov, posebno v kmetijstvu, pa tudi zaradi francoske popustljivosti do baskovskega terorizma, začeli urejati.
»Vsi so se mi smejali, ko sem govoril, da so odnosi s Francijo bistvenega pomena in da jih je treba nujno izboljšati,« je dejal pred obiskom tedaj še Gonzalezov zunanji minister Femando Moran. »Brez Francije nikoli ne bi bili sprejeti v Evropsko skupnost.«
Izjava predvideva vsakoletne francosko - španske sestanke na vrhu ki jih bodo dopolnjevali drugi pogovori na različnih ravneh, tako vojaški kot civilni, govori pa o pohtičnem, gospodarskem, kulturnem, varnostnem in regionalnem sodelovanju. Dejansko izjava potrjuje že doseženo: v nedeljo sta se brez predhodnega obvestila sestala na Costi bravi obrambna ministra obeh držav, da bi uskladila stališča do Atlantskega pakta. Ne Španija ne Francija nista vključeni v vojaško organizacijo NATO.
V Parizu je te dni veliko govora o »osi Madrid - Pariz«, ki da bi koristno dopolnila os Pa-
riz - Bonn, za katero sodijo opazovalci, da se stanovitno krepi tudi na obrambnem področju. Analize javnega mnenja v Španiji sicer kažejo, da ljudje za Pireneji dosti mileje dojemajo »nevarnost z Vzhoda« kot tostran in onstran Rena, vendar v Parizu kljub temu poudarjajo, da se novo prijateljstvo vključuje tudi v francoske načrte za evropski obrambni sistem. Težišče, pravijo, se z vstopom Španije in Portugalske premika s severa proti jugu — očiten namig na Pariz.
Španija se vključuje v EGS v prelomnem trenutku, ko gre za nujno, čeprav morda omejeno reorganizacijo Skupnosti. »Brez omejitve pravice veta, bi bila Skupnost ohromljena«, piše eden od komentatorjev. Felipe Gonzalez v Milanu kot opazovalec ni mogel javno povedati svojega mnenja o višji stopnji integracije, toda za Pariz je gotovo, da bo Španija »dober učenec«. Španija bo poleg tega okrepila EGS na »svetovni šahovnici«, pravijo, tudi kot most z Latinsko Ameriko, s katero si EGS prizadeva okrepiti sodelovanje. Hkrati pa seveda ne izključujejo problemov, kajti kljub dolgoročnim sporazumom strah evropskih in posebej francoskih kmetov pred vdorom španskega sadja, zelenjave in vina v države dosedanje deseterice še ni pregnan.	JAKA ŠTULAR
Turški terorist ponovno govoril o »bolgarski sledi«
Agca se je vrnil v sodno dvorano Začelo se je soočenje s Celebijem
RIM — Mehmet Ali Agca ni posebno vztrajen v svojih odločitvah. V svojem ponedeljkovem pismu je predsedniku sodišča napovedal, da bo dalj časa odsoten, kljub temu pa se je včeraj pojavil v sodni dvorani. Začel je z daljšo izajvo. »Prišel sem,« je dejal, »da bi izrazil protest in obsodbo v zvezi s Čelenkom. Bolgarska vlada ga ni izročila Italiji, ker bi Bekir Celenk lahko postal novi Tommaso Buscetta in razkril tretjo raven terorizma in mednarodnega prekupčevanja mamil, v katera so vpletene SZ, Sirija in Bolgarija. Bekir Celenk je imel neposredne zveze s sovjetsko ambasado v Sofiji, z visokimi bolgarskimi častniki in s sirskimi tajnimi službami za destabilizacijo nekaterih političnih in družbenih ravnovesij.«
Po tako »obetajočem« začetku pa je Agca postal vse bolj redkobeseden in protisloven, ko je sodnik hotel od njega zvedeti za konkretna dejstva, npr. za vire informacij, na osnovi katerih trdi, da je ugrabljena hči vatikanskega uslužbenca Emanuela Orlandi živa in v rokah »sivih volkov«, da je njegov domnevni sodelavec v
atentatu na papeža Oral Čelik v Nikaragvi kot član mednarodnih brigad ipd. Na vztrajno vrtanje predsednika sodišča Santiapichija in javnega tožilca Marinija je Agca naposled odgovoril, da za omenjene in druge stvari zve prek branja časopisov in še drugače, sicer pa je ta del zasliševanja enostavno prekinil z molkom.
V drugem delu včerajšnje obravnave se je pričelo soočanje med Agcajem in predsednikom Zveze turških idealističnih združenj v Evropi Musarom Serdarom Celebijem, ki je osumljen, da je v resnici vodja »sivih volkov«, in obtožen, da je po nalogu Bekira Čelenka pomagal organizirati atentat na papeža. Agca trdi, da sta se s Celebijem sestala v Milanu decembra 1980 in se v podrobnostih domenila za izvedbo atentata. Celebi je to odločno zanikal, vendar med včerajšnjim soočanjem z Agcajem ni znal obrazložiti, po kaj je prišel tedaj v Milan. Povedal je, da zaradi poslov z nekim milanskim trgovcem, ki pa je že izjavil sodnikom, da se je s Celebijem sestal šele v poletju 1981, se pravi po atentatu. Proces se nadaljuje danes.
o i rt ■ *
v senatu
Sandro Pertini, ki je zjutraj z veliko zamudo prejel srebrno medaljo za hrabrost v prvi svetovni vojni, se je popoldne kot dosmrtni senator udeležil glasovanja za izvolitev novega predsednika zgornjega doma (Telefoto AP)
Pokoli v Južni Afriki
Ob pogrebu 4 žrtev rasnih neredov je južnoafriška policija ponovno streljala na črnsko množico, pri čemer je bilo včeraj v kraju Kwathema pri Johannesburgu spet ubitih 7 črncev	(Telefoto AP)
Visok francoski gost na obisku v SFRJ
BEOGRAD — »Jugoslavija je država, s katero sodelujemo najbolje, kar pa ne pomeni, da ne moremo še razvijati naših odnosov,« je izjavil predsednik francoske skupščine Luis Mermaz v pogovoru z jugoslovanskimi novinarji v Parizu. Dodal je, da je Jugoslavija socialistična država, ki razvija ustvarjalne odnose z Vzhodom in Zahodom in ki uspešno sodeluje tako s SZ kot z ZDA v načelih politike neuvrščenosti, kar izziva francosko pozornost in zanimanje.
Predsednik francoske skupščine je sinoči prispel na štiridnevni obisk v Jugoslavijo na povabilo predsednika skupščine SFRJ Hijaza Kurtešija. Pogovarjal se bo s predsednikom predsedstva SFRJ Radovanom Vlajkovi-čem, predsednikom predsedstva CK ZKJ Vidojem Žarko-vičem, predsednico ZIS Milko Planinc, zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem in drugimi jugoslovanskimi voditelji.
V pogovoru z novinarji je poudaril pomen svojih pogovorov z jugoslovanskimi voditelji o neuvrščeni politiki pred srečanjem državnikov gibanja neuvrščenih v Luandi. Glede akcij za obogatitev francosko - jugoslovanskega sodelovanja pa je opozoril na možnost gradnje nove jedrske elektrarne v Jugoslaviji, izvoz francoske tehnologije prihodnosti, dosežke v letalski industriji, elektroniki in podobno, (dd)
v
Ze prosta ponarejevalca Hitlerjevih dnevnikov Heidemann in Kujau
BONN — Deželno sodišče v Hamburgu, ki je sodilo novinarju Gerdu Heidemannu in ponarejevalcu Hitlerjevega dnevnika Konradu Kujauu, je izpustilo na prostost oba, četudi je obsodilo prvega na 4 leta in 8 mesecev zapora, drugega pa na 4 leta in 6 mesecev zapora. Heidemann in Kujau sta bila v preiskovalnem zaporu dobri dve leti in javnost je pričakovala, da bo sodišče to upoštevalo. Toda sodišče je presenetilo javnost, ko jima je kratko malo odpustilo nadaljnje prestajanje kazni, čeprav je ugotovilo, da sta obtoženca zakrivila hudo goljufijo, in čeprav ni odkrilo, kje je 5 milijonov mark od skupno 9,34 milijona mark, za kolikor sta Heidemann in Kujau ogoljufala revijo »Štern« in njeno založbo Gruner & Jahr.
BOŽIDAR PAHOR
Brez zapletov prva zmaga Mihaila Gorbačova
Zamenjave in reorganizacija v birokratskem aparatu SZ
MOSKVA — Zadnji politični premiki v najvišjem partijskem vrhu so pripeljali tudi do prvih večjih kadrovskih sprememb med sovjetskimi ministri, ki so že dolgo tarča kritik, da se prepočasno odzivajo na kremeljske pobude. Konec preteklega tedna so tako zamenjali šefe kar dveh pomembnih resorjev (črne metalurgije in lahke industrije), ostalim, ki jih je čez petdeset, pa postavili diskretna vprašanja, kaj so do sedaj naredili za uveljavitev »nove e-konomske politike«, ki jo je napovedal Mihail Gorbačov pred dvema mesecema.
Kaže, da je prva zmaga novega partijskega voditelja dobljena, ne glede na to, da je bilo v preteklih dveh tednih slišati veliko opozoril o odporih in nasprotovanjih z različnih strani, in da je sedaj na vrsti kadrovska reorganizacija vlade in ministrstev, ki so po mnenju mnogih osrednja točka, okrog katere se bodo lomila kopja upravnih sprememb in intenzivnejše proizvodnje. V Kremlju so namreč že pred časom dejali, da
je treba po eni strani zmanjšati število ministrstev, po drugi strani pa kadrovsko obnoviti celotno upravno strukturo.
S kakšno naglico so »udarili« pretekli teden, priča dejstvo, da je odstavljeni minister lahke industrije Nikolaj Tarasov še dan pred svojo odstavitvijo bil na spisku, da potuje v notranjost Sovjetske zveze v spremstvu neke tuje delegacije. Praktično je na letališču izvedel, da je odslej v »pokoju«. Enako se je zgodilo tudi Ivanu Kazancanu, dosedanjemu ministru črne metalurgije SZ, ki ga je na tem položaju zamenjal Sarafim
Kolpakov, za sovjetske prilike zelo mlad tehnokrat, ki je bil do svojega prihoda v Moskvo direktor novoli-peškega metalurškega kombinata.
V Kremlju so opozorili, da je treba odločno ravnati na vseh upravnih področjih, sovjetski tisk pa je nekaterim ostalim ministrom kar naravnost postavil vprašanje (kar v Moskvi nihče ne pomni), kaj so naredili za pospešitev znanstveno-tehničnega napredka v zadnjem obdobju in kako si v svoji panogi zamišljajo »nov sistem upravljanja«. Vprašanja niso bila naključno izbrana, saj je bilo v preteklih dneh nekajkrat reče-
no, da se z akcijo neupravičeno dolgo zavlačuje in da imajo ministri za prve korake baje povsem dovolj »u-pravnega prostora«. Ni čudno, če so zaradi tega silno pohiteli tudi ministri A. Šokin, M. škabardnja in V. Poljakov, na katere so bila vprašanja konkretno naslovljena, in odgovorili, da so že predložili osnutek novih planov, v katerih naj bi bila osrednja pozornost posvečena intenzifikaciji proizvodnje, in da so sprejeli tudi prve ukrepe proti »papirnatemu delu«.
S podvojeno aktivnostjo so pri tem nastopili tudi partijski komiteji, saj je bil del kritik naslovljen tudi na
partijske sekretarje, češ da so na svojih področjih premalo spodbujali uresničevanje »nove ekonomske politike«. Zlasti vroče je bilo v Tom-sku, Gorkem, Minsku in Leningradu, ker so tamkajšnje sekretarje kar brez ovinkarjenja povprašali, kaj so konkretno naredili proti paradnosti, birokratizmu, konservativizmu v partijskem delu in kako nameravajo zagotoviti večjo zavzetost zaposlenih v proizvodnji.
V Leningrad, kjer so po burnih dogodkih na plenumu CK KPSZ pretekli teden izbirali novega sekretarja (v preteklosti je bil to dolgo Grigorii Romanov), sta odpotovala celo Jegor Ligačov in Lev Zajkov da bi tamkaj utrdila sedanjo politično linijo. V Moskvi pa se je nekoliko »korigiral« tudi Viktor Grišin, ki je v prvem trenutku zelo »ravnodušno« reagiral na »novo ekonomsko politiko« Mihaila Gorbačova in dal pri tem povsem jasno vedeti, da ga spremembe v državi ne zanimajo.
DANILO SLIVNIK
Glavni odbor SKGZ poglobljeno razpravljal o položaju Slovencev z vidika splošnih tendenc do reševanja narodnostnih vprašanj
TRST — Na ponedeljkovi seji glavnega odbo-ra SKGZ se je razvila zanimiva in poglobljena diskusija o položaju Slovencev v Italiji s širšega vidika tudi splošnih tendenc do reševanj narodnostnih vprašanj v Evropi in v modemi družbi na splošno. Kot konstruktiven izziv k poglobljeni razpravi in še zlasti k razmišljanju, je namreč izzvenelo uvodno poročilo ravnatelja SLORI Darka Bratine, ki je govoril na tem°: »Slovenci v Italiji sredi osemdesetih let: sedanji in novi izzivi, nove in starei dileme«.
V	uvodu je predsednik Boris Race orisal težavni položaj Slovencev v Italiji in celo ustvarjanje nove protislovenske osi Trst - Celovec. Slovenci utemeljujemo naše zahteve na razne načine in SKGZ je v teh dneh objavila in razposlala svoj memorandum z zahtevami in utemeljitvami na ustrezne naslove. Toda z izidom volitev zlasti v Bocnu se krepi razpoloženje proti nam, prav zato pa je tudi umestno širše razmišljanje, po kakšni poti bomo šli naprej.
Prof. Darko Bratina je v uvodu poudaril izredno čustveno navezanost vseh naših ljudi na svojo slovensko identiteto, kar pa zastavlja vprašanje, kako obravnavati nacionalno vprašanje danes, kako razpravljati o naših zahtevah, saj je celo termin globalna zakonska zaščita nekohko izrabljen.
Bratina je citiral nekatere zanimive poglede vidnih slovenskih raziskovalcev nacionalnega vprašanja, iz katerih izhaja izredna in vedno večja aktualnost nacionalnega vprašanja pri nas in povsod po svetu. To pa pomeni, da ne moremo razmišljati samo iz utrjene tradicije, ki vsekakor ostane naše že ustvarjeno bogastvo, temveč moramo razmišljati širše, saj gre za izziv v evropskem prostoru.
V	Evropi prihaja do renesanse pojma narod in narodnost, vedno večja je vloga tega problema in Evropa nacionalnih držav je postala preozka. Slovenci v Italiji smo torej sestavni del
širšega evropskega in celo svetovnega procesa uveljavljanja narodov in narodnosti.
To ne {»meni odpoved tradiciji in že ustaljenemu, temveč je celotno vprašanje bolj kompleksno in tako se tudi ustvarja teorija o etnični formaciji. Nacionalno vprašanje se spreminja, pri čemer gre za proces, ki ga v Sloveniji tudi označujejo s terminom enotni slovenski kulturni prostor.
Vse te globoke družbene in druge širše spremembe veljajo tudi za nas in nam odpirajo nove dileme. Dilema glede dvojezičnosti, ki ni tako preprosta. Pravilno povezovanje zaščite okolja z ohranjevanjem okolja in varovanjem osnovnih značilnosti ljudi, ki žive na nekem prostoru.
Treba je povezati manjšine in izkoristiti živo bogastvo, ki ga predstavljajo kot nekaj normalnega in kar je še zlasti aktualno na našem prostoru za nas Slovence v Italiji in za Italijane v Jugoslaviji.
V	zaključku je prof. Bratina še obravnaval vprašanje našega prostora in povezovanja z matičnim narodom, pomen in vlogo enotne delegacija, ki — bi po njegovem — lahko bila širša od samo predstavniške. V ospredje je postavil problem zgodovinske zavesti, ki je še zlasti pereč za mlajše generacije. Resen je problem širšega gospodarskega razvoja in kako spremljamo in kako odražamo spremembe, ki so odraz širših sprememb v obsežnejšem prostoru. Mi potrebujemo inte-kktualizacijo manjšine v širšem pomenu termina, saj moramo investirati v možgane in ustvariti višjo in širšo kulturno raven, je zaključil govornik svoja zanimiva izvajanja.
V	razpravi je prvi Stojan Spetič »razbil led«, saj gre za prispevek uvodnega predavanja, ki nas sili k razmišljanju, ko se borimo za globalno zaščito in ko se sedaj bitka vodi preko avdicij. To pa je možnost, da razširimo zavezništva. Pri tem pa se zastavlja vpra-
šanje ocene naših nasprotnikov, so to res samo ostanki starega ciklusa, ali gre za nov pojav. Dosedaj nacionalistom kljub naporom ni uspelo mobilizirati in prirediti množične demonstracije. Pravilna je politika enotnosti, ki pa ne sme biti alibi, da ne naredimo vseh naporov za ustvarjanje širšega ozračja zaupanja in sožitja.
Bogo Samsa je podčrtal, da je postalo manj-šinsko-narodnostno vprašanje eno izmed osrednjih vprašanj modernega sveta. Kot upor centralizaciji v dva-tri velike vseobsegajoče bloke prihaja do resnične renesanse narodov in narodnosti in s tega vidika tudi nam veje veter zgodovine v naša jedra in smo v toku modernega zgodovinskega razvoja. To pa seveda ne pomeni, da se naša vprašanja avtomatično rešujejo, saj se krepi na novih osnovah tudi obratni sovražni pol. Izidor Predan je obravnaval pomen enotne delegacije in podčrtal veliko važnost ponovno izvoljenih slovenskih županov v Benečiji, ki so očitno dobro upravljali, treba pa je podrobneje analizirati zadnje volilne izide v videmski pokrajini in vse odnose v tej zvezi.
Darij Cupin je izhajal predvsem iz trde tržaške stvarnosti, zaradi katere nas lahko preveva pesimizem. Večina italijanskih someščanov nas odklanja in črta ločnica gre skozi vse stranke. Odklanjajo nas, ker nas ne sprejemajo kot enakopraven dejavnik, iz strahu, ker nas ne poznajo. Mi se borimo proti asimilaciji, kar je prav, toda razmišljati moramo tudi, kaj narediti, da nas bodo bolje spoznali. Treba je iti v dialog z italijansko večino, o čemer naj razpravljamo na bližnjem občnem zboru Zveze.
Marko Kravos so je strinjal z osnovno zamislijo uvodnega poročila, ki je teoretsko in ki daje tudi osnovo za mobihtacijo mlajšega rodu. Vito Svetina je postavil v ospredje problem zavestnega pristopa, da si Slovenec, in tudi pro-
blem razmišljanja, kako se kot skupnost odpremo v italijanski svet. Aldo Rupel je obravnaval predvsem kompleksnost problematike in povezanost raznih aspektov med seboj, Jože Cej pa nujnost ustvarjanju instrumentov za širše povezovanje in za prodor v italijanski svet.
Miloš Budin je izhajal iz nujnosti širšega pristopa in povezave s širokim svetom, ker se prepogosto omejimo na naš omejen prostorček. Osnova je idaja osvoboditve človeške osebnosti in zato je narodnostna ideja res sodobna. V naši družbi je to način, s katerim skušajo ljudje uveljaviti svojo osebnost. Nerina Švab je govorila o nujnosti širšega odpiranja in o mentorskem pristopu do mladine. Jurij Kuferzin pa je opozoril na izreden pometn športa. Boris Siega je obsežneje obravnaval družabnost mladine, ki je postala sebi namen in odklanjanje drugih načinov osveščanja. Potreben pa je tudi širši prodor v italijansko družbo mimo problemov globalnega zaščitnega zakona. Edvin Švab se je strinjal s takim načinom razpravljanja, saj se išče v višino, se obravnava širše območje, se pa stvari preverjajo v stvarnem življenju.
Boris Race je bil mnenja, da je koristno, da iz višjega zomaga kota obravnavamo našo problematiko. Naš boj je sestavni del evropskega in svetovnega procesa, iskanje rešitev pa je tudi stvar našega premisleka in razmišljanj, kako najti pravo pot. Večina govornikov je bila soglasna, kako osvestiti italijanske someščane. Race je v tej zvezi omenil obstoj posebne komisije, ki se s tem bavi in dejal, da smo pred težkim vprašanjem. Strinjal se je s predlogi, da se že na prihodnjem zasedanju Glavnega odbora govori o volilnih izidih v vidf tnski pokrajini.
V zaključku je glavni odbor poveril izvršnemu pripravo zasedanja evropskih manjšin, ki bo ob koncu leta v Trstu po vzorcih zasedanj, ki so bila v raznih krajih, zadnje pa v Rovinju.
Na včerajšnji seji
deželnega sveta F-JK
Biasutti poročal o velikih javnih delih
Avtocesta A 23 Videm - Kanuja - Trbiž na odseku med Karnijo in Klužami
TRST — Deželni svet Furlanije -Julijske krajine je na včerajšnji seji s široko večino glasov odobril zakonski osnutek, Id dovoljuje deželni upravi, ,allko najame kratkoročno posojilo v višini 40 milijard lir za dokončno obnovo od potresa prizadete Furlanije v pričakovanju, da bi država zagotovila še potrebna finančna sredstva. Pred odobritvijo osnutka se je razvila krajša razprava, v katero so posegli svetovalci Cavallo (DP), Casula (MSI), Magrini (KPI) in Camelli (KD), po replikah odbornikov za fi-
nance Rinaldija in za obnovo Domi-nicija je skupščina zakonski osnutek tudi odobrila z edinim vzdrževanjem misovske skupine.
Na začetku seje je predsednik skupščine Manzon naslovil pozdrav novoizvoljenima najvišjima državnima o-sebnostima, predsedniku republike Cossigi in predsedniku ustavnega sodišča Paladinu, ob prevzemu tako odgovornih nalog.
Sicer pa je bil dobršnji del včerajšnje seje posvečen poročilu in razpravi, ki mu ja sledila, predsednika dežel-
nega odbora Biasuttija o trenutnem stanju velikih javnih del na deželnem teritoriju, ki so — kot je poudaril — neobhodno potrebna za uravnovešen razvoj deželne skupnosti. Za njihovo uresničitev obstajajo sicer določeni problemi (problemi okolja, upravni problemi ter problemi odnosov s krajevnimi skupnostmi). Biasutti je s tem v zvezi dejal, da se deželna uprava ne more postaviti proti krajevnim skupnostim, ampak mora definirati točno mejo med krajevnimi na eni ter deželnimi in vsedržavnimi interesi na drugi strani. Pristavil je, da je deželni svet v stanju določiti to mejo predvsem v sedanjem težkem trenutku, ki se povezuje s težkim stanjem zaposlitev.
Biasutti je v svojem poročilu zajel celotno področje velikih javnih del deželnega interesa, ki gredo od del, ki zadevajo vodno gospodarstvo pa do pristanišč, energetskih infrastruktur, gozdarskih in namakalnih posegov ter do velikih prometnih povezav, ki so še posebno važne, da bi F-JK res postala pravo križišče blagovnega pretoka med Severom in Jugom ter med Vzhodom in Zahodom. Predsednik Biasutti je prav prometnim povezavam v naši deželi v svojom poročilu, kateremu je sledila razprava, posvetil največjo pozornost.
Skrb za bolnišnico »Franjo« in tiskarno »Slovenijo«
Partizanska bolnišnica »Franja« in partizanska tiskarna »Slovenija« sta izredno pomembna kulturno - zgodovinska spomenika, ki jima je treba nameniti posebno skrb. Takšni oceni medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva severnoprimorskih občin je pritegnilo tudi predsedstvo novogoriške OK SZDL in podprlo pobudo o sklenitvi družbenega dogovora za zaščito, urejanje, obnovo, vzdrževanje in predstavljanje obeh objektov.
Pobudo za sklenitev omenjenega dogovora je dal Mestni muzej iz Idrije, podpisala pa naj bi ga kulturne in zdravstvene skupnosti severnoprimorske, obalno kraške in gorenjske regije ter pokrovitelji (poleg bolnišnice »Franje« še bolnišnice vseh treh regij).
Omeniti velja, da za podpisnike finančno breme ne bi bilo veliko, z denarjem pa bi zagotovili ohranjanje in vzdrževanje partizanske bolnišnice in tiskarne.
Sanacija sežanskega parka
V	sežanski občini se pogosto srečujejo z vprašanjem, kaj narediti s sežanskim parkom oziroma botaničnim vrtom. Nekoč je bil le-ta ponos kraja, danes pa to očitno ni več.
V	Komunalnem podjetju je Vilma Colja povedala, da parka v nekdanje stanje ne morejo vrniti, ker gre za živ organizem, res pa je, da bi bil lahko bolje urejen. Toda tudi tu prihajajo do razkoraka med potrebami in možnostmi. Lani so v Komunalnem podjetju imeli pet delavcev, ki so skrbeli za vse parke v občini, za njihovo urejanje pa so dobili samo 1,27 milijona dinarjev. To je občutno premalo za ustrezno ureditev parkov in botaničnega vrta. Že leta 1979 je bil pripravljen načrt sanacije, katere vrednost je bila dcenjena na okroglih 8 milijonov dinarjev. Šele leta 1982 pa so začeli od samoupravne komunalne interesne skupnosti dobivati tudi sredstva za sanacijo, ki pa stroškom težko sledijo. Za obnovo rastlinjakov, ta pa je le del sanacije, pa naj bi letos dobili 6,7 milijona dinarjev.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
46.
Poslej sta prihajala redno vsak večer, medtem ko je bila Katica skoraj večidel pri njima, podnevi in celo ponoči. Saj pri starših si ni vedela kaj začeti; ali sta se menila med seboj ali pa molčala. Le redko je vzel oče v roke kitaro in rekel:
»Katica, zapoj!«
Koštrčeva mamica pa je bila ženska, ki jo je najbolj veselilo, če je mogla poslušati kaj lepega, a še bolj, če je mogla in smela sama govoriti. Ko je biia Katica pri njej, je bilo to lahko. Saj je le-ta lahko ves dan poslušala drobno klepetanje in se ni nikdar naveličala. Njene oči niso ničesar izdale, četudi bi se kdaj naveličala.
Ampak, Katica se ni naveličala. Tisti del mladosti, ki je spojen z mladostjo drugih otrok, je bil zanjo izgubljen. Zdelo se je, da je nenadoma vsaj v nekem pogledu močno ostarela. Kakor bi pravo dobo življenja, dobo sredine, samo presanjala in je postala zdaj stara, utrujena, sita vsega, ki jo mika samo še obnavljanje spominov ali pa pameten pogovor.
Zdaj ni v hiši nič mučnega, nihče se nikdar ne zamisli, kakor bi se skušal lotiti nečesa težkega, česar ne bo mogel rešiti. In tako daje življenje vsem mnogo svojevrstne sreče in zadovoljstva.
Ivan in Jožef odhajata vsako jutro v gozd. Res je ze zapadel sneg, toda Ivan je dovolj spreten, da zna sKlatiti suhe, še neodpadle veje z drevja; s seboj nosi dolg sčap in klati, Jožef pa pobira na kupe. Vrh tega
Ivan ni preobčutljiv in marsikatera jelša, ki se je na vrhu posušila, odroma v Koštrčevo hišo. Poslednje čase dela mladi mož z velikim veseljem. Toliko drv imajo zdaj, da Jožef lahko greje sobo za Ano in se ni bati, da bi ji bilo mrzlo. Prejšnje zime je Koren drva kupoval in polegal pri peči. Zdaj se je močno spremenil in zdi se, da se vanj seli nekaj spokojnega, nekaj tistega, kar nosi na sebi Jožef Koštrca.
Pri vsem tem govorita o vsakdanjih stvareh in se le redko spustita prek te vsakdanjosti, kakor bi se bala, da bi morala drug drugemu razkriti nekaj, kar je zakopano v srcu in za kar svet ne ve. Toda zgodi se, da obsedita utrujena na kakem štoru, si prižgeta cigarete, gledata mnoge zajčje in fazanove sledove v snegu ali sledove srn in drugih živali, kadita in se na bogve kak način lotita tudi onega drugega, o čemer sicer tako zvesto molčita.
»Koštrca,« je rekel nekoč Ivan. »Prodajte mi hišo.«
Jožef Koštrca ga je preplašeno pogledal; skoraj ni mogel razumeti. Koren pa se je nasmehnil.
»Saj tako mislim, da bo tudi za vaju prijetno; do smrti ostaneta z Ano nekaka gospodarja in velika soba bo vajina, malo pa prevzamemo mi. Vse bi ostalo, kakor je bilo doslej. Samo vi bi imeli denar; vsega vam sicer ne bi takoj plačal, vendar dobite prihodnjo jesen ostanek. Nikogar svojih nimate, kakor pravite, čemu vam bo potem hiša, ko umreta?«
Po tej razlagi Jožef ni bil več tako prepaden; vsa stvar se mu je zdela dovolj resna. Kljub temu je imel pomisleke.
»Nimava,« je odvrnil, »pravih otrok, ker so le-ti že mrtvi. Vendar imava nekaj vnukov in vnukinj; sicer žive v svetu, toda kar imava, naj podedujejo po nama. Nisva mogla mnogo pripraviti, čeprav sva vse življenje garala, a vsak otrok je bolj vesel, če vsaj ne-
kaj dobi po starših; ti pa tudi laže umrejo, če se zavedajo, da niso živeli tjavdan. Ker pa sva se že tako privadila na vas, mi je padla v glavo drugačna rešitev: kaj pa, če bi kupil od naju kos zemlje? Glej, nekaj zemlje je tu okoli, ki je najina, in tam bi si počasi postavil hišo; iz blata seve, kakršne zadnji čas ljudje radi delajo. Ne bi bila draga, a vi bi imeli svoj dom. Če boš imel kdaj kaj več denarja, boš lahko še nakupil zemlje. Tu je je tako vedno dovolj na prodaj, ker se ljudje bojijo Mure; zato je tudi poceni, čeprav je najboljša. Po malem bi nakupil dovolj sveta. Seveda, če se ne bojiš tega kraja. Ker tu si dela Mura skoraj vsako leto drugo pot in ti jarki za nama in okoli nas ter tu po teh gozdovih, t0 vse so stare poti Mure. Kmalu mi bo osemdeset let in tu sem se rodil; videl sem večje in manjše povodnji, imeli smo vodo že v sobi in do kolena globoko, vendar sem prišel do prepričanja, da Mure ne bo več v ta kraj.«
Ivan je kimal in premišljal o tem načrtu. »Pomenili se bomo o tem natančneje; mogoče res tako napravim.«
Jožef Koštrca se je veselil, ker je imel mladi mož take načrte. Videl je, da ne živi tjavdan, temveč mnogo misli in hoče v življenju nekaj doseči, da pa gre vse to vendarle počasi, česar se zaveda.
»Samo enega otroka imava,« je rekel po premisleku Ivan. »In še ta je slep. Sicer ni moj pravi otrok, sem se pa zavezal, da bom skrbel zanj. To tudi storim. Poleg tega bi tudi rad sam na stara leta živel kje v miru, če se bom že moral vse življenje pehati po svetu. Tudi mislim, da bi dokupil kaj zemlje. Tisto, kar bova z ženo dobila po smrti njenih in mojih staršev, ne bo mnogo; kak oral bi pa že kupil za tisto. Dva, trije orali zemlje tu, ki je res plodna, bi bilo za starost dovolj za nas tri.«
Tiskovna konferenca pokrajinskih voditeljev KPI
Na zatožni klopi popoln imobilizem tržaške občine, pokrajine in KZE
Sredinsko-desničarska koalicija, kj vodi tržaško občino, pokrajino in Krajevno zdravstveno enoto, razpolaga s sicer zelo široko večino v izvoljenih svetih, vendar ne kaže nobene volje in niti sposobnosti, da bi se lotevala velikih problemov sedanje hitro se spreminjajoče stvarnosti. In zato so krajevne uprave obsojene, da se ukvarjajo samo s tekočo upravo — včasih celo niti s to — medtem ko občani zaman čakajo na reševanje hudih problemov mesta in pokrajine na pragu tretjega tisočletja.
Tako bi v nekaj besedah lahko strnili oceno, ki jo daje pokrajinsko vodstvo Komunistične partije Italije o sedanjem političnem položaju v našem mestu. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Ul. Capitolina, ki so se je poleg pokrajinskega tajnika KPI Folija in člana tajništva Pessata udeležili tudi načelniki svetovalskih skupin v izvoljenih telesih — Calabria za občino, Martone za pokrajino in Monfalcon za KZE — je bil postavljen na zatožno klop predvsem imobilizem, ki označuje tržaške uprave, medtem ko se položaj zaradi desničarskega pritiska Liste za Trst glede marsikaterih vprašanj zaostruje: na primer glede vprašanj sožitja med Italijani in Slovenci in mednarodne vloge Trsta, glede gospodarske pohtike za izhod iz sedanje krize, glede politike za teritorij, družbene in kulturne politike.
Primerov te popolne pasivnosti ne manjka: kar se občine tiče je Calabria naštel primere silosa in s tem povezanih vprašanj čedalje bolj kaotičnega prometa v mestu, občinske klavnice in nenazadnje kočljivega vprašanja novega nogometnega stadiona, ki zanima zelo veliko število Tržačanov.
Isto velja tudi za pokrajino, ki bi morala v kratkem prevzeti tudi nekatere pristojnosti dežele (v ta namen je bilo že nalcazanih 100 milijard lir) vendar je na to absolutno nepripravljena. In kaj reči o KZE, ki se sploh ni lotila za Trst tako delikatnega vprašanja kot je oskrba priletnih občanov, in kjer še sploh niso stekli zdravstve-
ni okraji, ki bi morali biti osnovni instrumenti decentralizacije na zdravstvenem področju.
In kje so vzroki sedanjemu imobilizmu? Po mnenju voditeljev KPI gre nedvomno za pomanjkanje idej in upravnih sposobnosti, prav tako je temu krivo desničarsko izsiljevanje liste, morda pa gre tudi za taktično izbiro Krščanske demokracije pred iztekom roka, ko bi morala prepustiti župansko mesto listarju Cecoviniju. S tem nočemo reči, so poudarili na tiskovni konferenci, da mora KD absolutno spoštovati dogovor o »štafeti« na čelu tržaške občine, vendar je nedopustno, da se zaradi političnih manevrov povsem izvotli delo izvoljenih teles.
Kaj pa recept za izhod iz sedanjega stanja? Hitrih in lahkih rešitev verjetno ni, KPI pa poudarja predvsem nujnost obnovitve dialoga med vsem; naprednimi silami, v prvi vrsti s socialisti, ki so danes prav tako v opoziciji in s katerimi je bilo glede nekaterih konkretnih vprašanj že mogoče najti soglasje. Potrebno pa bj bilo tudi, da bi se tako imenovane vmesne sile (na primer PRI in PSDI) otresle svoje doslej popolnoma podrejene vloge do »osi« med KD in Listo za Trst, Slovenska skupnost pa bi morala razmisliti, ali ima smisel, da še vztraja v sedanjih koalicijah.
V tem zapletenem položaju se nadaljujejo pogovori za sestavo novih uprav v Miljah in Devinu Nabrežini po majskih volitvah. Na včerajšnji tiskovni konferenci se pokrajinski tajnik KPI Polj na vprašanje našega urednika ni hotel spustiti v ocenjevanje konkretnih perspektiv za skorajšnjo sestavo novih uprav. Poudaril pa je, da bo prav danes v Miljah sestanek med Listo Frausin na eni strani in PRI, PSDI in PSI na drugi: Lista Frausin je predlagala sestavo štiristranske koalicije prav med temi strankami, sedaj pa čaka na odgovor na predlog. V Nabrežini pa bo jutri riov sestanek med KPI, PSI in SSk, ki nadaljujejo pogovore o konkretnem programu bodoče uprave, (tm)
Od sobote do ponedeljka na Padričah
Tudi gasilsko društvo »Globojner« pripravlja svoj gasilski praznik
Tudi konec tega tedna bomo lahko izbirali med raznimi vaškimi prazniki. Letos jih res ne manjka, čoprav jim vreme vsaj doslej ni bilo naklonjeno. Dejansko se prazniki množijo, kot se množijo organizacije. Vsaka pač želi izkoristiti poletje predvsem zato, da nekoliko o-krepi svojo blagajno, pa tudi da re-klamizira svojo dejavnost in da nudi ljudem nekaj razvedrila ter kulturnega užitka (kar je na žalost vse redkejši pojav na naših šagrah).
Nekaj novega bo vsaj za kraško področje praznik, ki ga v soboto, nedeljo in ponedeljek prireja na Padričah slovensko društvo prostovoljnih gasilcev in civilne zaščite »Globojner«. To bo prvi gasilski praznik na tržaškem Krasu in bo potekal nekako po zgledu že ustaljene dosedanje prakse gasilskega društva v Bregu. Gostje prireditve bodo poleg tržaških gasilcev tudi člani Gasilskega društva iz Postojne, ki so že navezali z društvom Globojner prijateljske vezi. Občinstvu bodo tudi pokazali dve vaji. Najprej se bodo v gasilskih veščinah predstavili pionirji, nato še starejši člani gostujočega društva. Predviden je tudi nastop godbe na pihala, nakar bo sledila običajna družabnost s plesom.
Slovensko prostovoljno gasilsko društvo Globojner, ki združuje vse vasi vzhodnega Krasa od Bazovice do Banov in Ferlugov in šteje trenutno 82
aktivnih članov, je nastalo že marca 197/, vendar je bilo prisiljeno dalj ča sa mirovati zaradi birokratskih za-pletljajev. Pristojne oblasti so namreč dolgo časa zavlačevale z ureditvijo vseh tistih zadev (zdravniška potrdila, pravno priznanje, oprema), ki o-mogočajo takšni organizaciji ustrezno delovanje. Dejansko je društvo polno zaživelo šele novembra lani, ko mu je dežela dala na razpolago vso potrebno opremo ter poskrbela za iz-vežbanje članov. Od takrat so vzhod-nokraški prostovoljni gasilci posegli pri štirih gozdnih požarih, več pa jih letos tudi ni bilo. Na postaji gozdnih čuvajev v Bazovici pravijo v šali, da ni več požarov, odkar je stopilo na prizorišče društvo Globojner.
Društvo Globojner razpolaga trenutno s tremi večjimi motornimi brizgalkami in z opremljenim kombijem, ki lahko prevaža tudi 7.800 litrov vode. Skupaj z gasilskim društvom Breg so pred nedavnim kupili na dražbi tri velike aviocisterne, iz katerih bodo v bistvu naredili dve uporabni, ter premični žerjav, ki meri 54 metrov. Iz te pobude izhaja, da poteka med bre-žanskim in vzhodnokraškim društvom zelo dobro sodelovanje. Zaenkrat je za društvo Globojner najbolj občuten problem prostorov. Začasni sedež je na Padričah, vendar društvo računa, da bo lahko uporabilo del prostorov bivšega begunskega taborišča na Padričah in je v ta namen že naslovilo prošnjo na tržaško občinsko upravo.
V ponedeljek v evangeličanski cerkvi
Izredno lep glasbeni večer
z violinistom C. Siškovičem
P	—IM—TIT Ml 'k'	_ mm
Posegi didaktičnega ravnateljstva od Sv. Ivana pri telefonski družbi SIP
»Zaprosili smo za popravek napak v imeniku a vse naše prošnje so bile kot bob ob steno«
V ponedeljek zvečer smo v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili doživeli izredno lep glasbeni večer, ki sta nam ga s svojim nastopom pripravila violinist Črt šiškovič in njegova sestra pianistka Mojca šiškovič. Koncert, ki sta ga organizirala Tržaška avtonomna letoviščar-ska ustanova in Združenje za glasbena srečanja, je privabil veliko število občinstva, v glavnem rednih obiskovalcev glasbenih srečanj v o-menjeni cerkvi, pa tudi ■veliko takih, ki z zanimanjem, veseljem in tudi ponosom spremljamo rast in uspehe tega našega mladega umetnika, ki se je že uveljavil s samostojnimi nastopi v številnih državah, ki pa si je ustvaril tudi tu uri nas že širok krog zvestih poslušalcev. Prav gotovo je že sam ambient izredno primeren za takšne koncerte, saj prihajajo inštrumenti v njem do polne veljave. Toda ne glede na izredno akustiko prostora, smo lahko ugotovili izreden raz voj in napredek črta šiškoviča, ki je v zelo zahtevnem in časovno tudi dokaj napornem programu dokazal ne samo veliko tehnično obvladanje inštrumenta, temveč — in to je še prav posebno razveseljivo — izreden posluh za interpretacijo posameznih skladb. Njegova violina je naravnost božala naša ušesa, vsebina skladb nas je pritegnila in osvojila.
Predstavil se je s skladbami za violino — solo: Bachovo sonato, Pa-ganinijevima ■»Due capricci« in Ho-neggerjevo »Sonato«, ob spremljavi sestre Mojce pa je odigral še Schubertov »Rondò« in Saint - Saensovo »Introduzione in Rondo«. Skladbe, predvsem za molino solo, so bile zahtevne, takšne pač, ki so zahtevale ce lega umetnika. In tak se nam je naš Črt šiškovič tudi predstavil, seveda tudi po zaslugi zelo dobre in brezhibne klavirske spremljave Mojce Šiškovič.
Na splošno željo občinstva, ki je konec nastopa pozdravilo z navduše-
nim ploskanjem, sta oba koncertanta dodala še odlomek iz Mendelssohnove skladbe.	N. L.
•	Rajonski svet za Kolonjo in Škor-kljo se bo sestal jutri ob 19.30 na sedežu v Ul. Cotogna 30. Poleg drugih vprašanj bo na dnevnem redu poročilo komisije za zdravstvo in skrbstvo.
•	Tržaška občina sporoča, da zapade 31. avgusta rok za prijavo prošenj za sečnjo drvi in grmičevja v sezoni 1985/86. Zainteresirani morajo predložiti prošnje pri občinskih izpostavah.
Pretekli teden smo obširno poročali o napakah v slovenskih imenih v novem telefonskem imeniku za leto 1985/86. V veliki večini primerov se je tudi v novi telefonski knjigi ponovila skorajda že »klasična« napaka, pomanjkanje strešic na šumevcih, bilo pa je tudi nekaj drugih tiskarskih napak. V zvezi s tem smo tudi omenili protestno pismo, ki ga je na vodstvo tržaške agencije SIP naslovilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, v katerem je zahtevalo naj bp ime organizacije v bodoče napisano v pravilni slovenščini, s strešicami vred, kot je bilo natisnjeno v prejšnjem i-meniku (za leto 1984/85).
Danes moramo opozoriti na drug tak podoben primer.
V članku o zgrešenih slovenskih i-menih v novem imeniku smo izrecno omenili nekatere slovenske šole, ki niso imele pravilno napisanega imena. Te napake so se ponavljale že nekaj let. Prav glede na to smo predvidevali, da je prišlo do napak iz dveh možnih razlogov: prvič, ker telefonska družba ni upoštevala zahteve po točnem zapisu slovenskega imena; drugič, ker slovenski naslovniki se niso pozanimali, niso posredovali pri telefonski družbi z zahtevo po popravku.
Včeraj so nas z didaktičnega ravnateljstva od Sv. Ivana opozorili na svojevrsten primer, ki se izrecno nanaša na nekatere osnovne šole tega ravnateljstva. Ravnateljstvo je namreč že leta 1982 sporočilo telefonski
družbi naj v imeniku pravilno napiše slovenska imena šol, potem ko je prišlo že v takratnem imeniku do nekaterih napak. Ravnateljstvo je takoj po poimenovanju barkovljanske osnovne šole po Franu Šaleškem Finžgarju tudi obvestilo SIP o novem imenu te šole in zaprosilo naj poskrbi za pravilen napis v imeniku.
V	naslednjem telefonskem imeniku (1983/84) so se stare napake ponovile. Ravnateljstvo je zato ponovno pisalo (31. maja 1983) telefonski družbi in ponovilo svojo zahtevo. Tudi ta poseg pa ni prav nič zalegel.
V	telefonskih imenikih za leti 1984/
O vprašanju strešic in o napakah v slovenskih imenih v telefonskem imeniku smo se včeraj pogovorili z ravnateljem tržaške agencije telefonske družbe SIP inž. Sandram Trivellatom.
»Tudi v italijanskih imenih pride do številnih tiskarskih napak, pri slovenskih imenih pa so napake predvsem s strešicami številnejše zaradi bolj zapletenega postopka pri tiskanju slovenskih imen za imenik,« je uvodoma omenil inž. Trivellato »Italijanska pisava ne predvideva strešic, zato tudi niso bile vključene
85 in 1985/86 so bila imena treh šol tega didaktičnega ravnateljstva spet zgrešeno zapisana (G. Župančič, »Bazoviški Junaki« in »F. S. Finžgar«), Prav na te napake smo tudi opozorili v prejšnjem članku.
Didaktično ravnateljstvo je sedaj že spet naslovilo na vodstvo SIP pismo, v katerem omenja že prejšnje neupoštevane prošnje in navaja napačno napisane naslove ter pravilen slovenski naslov. Upati je, da bo ta tretji poseg, tudi po včerajšnjih pojasnilih in zagotovilih ravnatelja tržaške agencije SIP inž. Trivellata, u-spešnejši od vseh prejšnjih.
v program elektronskega računalnika družbe ŠTET, v katerem je osrednji arhiv vseh italijanskih telefonskih a-bonentov. Ob tiskanju imenikov — imenike tiska podjetje 1LTE iz kraja Moncalieri pri Turinu — morajo zato slovenskim imenom ročno dodajati strešice. To delo opravlja osebje, ki ne pozna slovenskega jezika, zato je tudi možno, da pride pri tiskanju do večjega števila napak. Družba ŠTET nato arhivira imena v spomin računalnika, tako se lahko pripeti, da se tudi v arhiv vrine napaka, kar se nato pozna še naslednja leta (seveda, če prej ne pride do popravkov). Naš sedež je tisti, ki družbi ŠTET po sređuje seznam slovenskih imen s strešicami. To predstavlja za nas še dodatno delo, ki pa smo ga radi sprejeli, da bi zadostili željam Slovencev.«
Inž. Trivellato je omenil tudi pismo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. V zvezi s tem je ponovil, da so verjetno strešice izostale iz imena prav zaradi prej omenjenega ročnega dodajanja strešic v tiskarni pri Turinu, saj je naslov Združenja arhiviran v osrednjem spominu računalnika ŠTET brez strešic.
Govor je bil nato še o čudnem primeru štirih italijanskih imen za našo Devinščino. Še sam ravnatelj se je začudil za tako razbohotenje pravilnega in napačnih imen. Dejal je, da gre v nekaterih primerih najverjetneje za očitne tiskarske škrate, možno pa je tudi, da so uradniki SIP ob podpisu pogodbe za telefonski abonma slabo slišali in nato tudi zgrešeno napisali ime kraja.
Ob koncu je inž. Trivellato vsekakor potrdil, da bo družba SIP še vedno sprejemala prošnje za vključitev slovenskih imen v telefonski imenik, za kar pa morajo seveda zaprositi abonenti sami. Le ti lahko tudi zaprosijo za popravek morebitnih napak, vendar morajo to storiti v roku, to je do marca.
Nove tablice vabijo ljubitelje narave k ogledu botaničnega vrta Carsiana
Tržaška pokrajinska uprava je pred kratkim namestila vse polno novih smerokazov, na katerih je naslikana rumena marjetica na temno rjavi podlagi, ob cvetlici pa stoji napis Carsiana. Botanični vrt Carsiana, ki se nahaja med Zgonikom in Gabrovico, bo s tem gotovo pridobil veliko novih obiskovalcev, ki bodo z novimi oznakami. lažje našli pot do tega rastlinoslovskega kotička. Med pobudniki te zamisli je dr. Stanislav Budin, ki je skupno s dr. Gianfrancom Gioittijem leta 1964 obiskoval botanična predavanja prof. Livija Poldinija na tržaški univerzi. Profesor in takratna študenta so začeli skupno zahajati na botanične ekskurzije in iz tega se je porodilo prijateljstvo ter zamisel o botaničnem vrtu. Po natančni preučitvi so izbrali dolino, ki meri 6.000 kv. metrov in nudi optimalne razmere za uresničevanje njihove zamish.
Botanični vrt Carsiana sprejema obiskovalce ob sobotah od 15.30 do 18.30 in ob nedeljah od 9.30 do 12.30 od meseca maja do septembra. Večje skupine lahko obiščejo botanični vrt tudi ob delavnikih, če predhodno najavijo svoj obisk v uradih tržaške Pokrajinske uprave. Dr. Stanislav Budin priporoča obiskovalcem, naj obiščejo botanični vrt v pozni pomladi, ko večina rastlin vzbrsti, se razcvete in razkošno olepša kraško dolino botaničnega vrta.
Ravnatelj tržaškega sedeža SIP o strešicah in slovenskih imenih
Danes povratek skoraj 230 tržaških otrok s prijetnega letovanja v Škofji Loki
_	yf
Po čestitkah župana Švaba
Prisrčen odgovor Cossige občinskemu svetu v Dolini
Ob izvolitvi Francesca Cossige za predsednika republike je dolinski župan Edvin Švab v imenu celotnega občinskega sveta poslal novoizvoljenemu predsedniku pismo s čestitkami, ki ga v celoti objavljamo, kot tudi prisrčno zahvalno brzojavko, ki je prispela na dolinsko županstvo v ponedeljek iz Rima.
Pismo dolinskega občinskega sveta se glasi:
»Gospod predsednik republike Francesco Cossiga
Ob vašem imenovanju vam občinski svet občine Dolina izreka prisrčne čestitke in voščila.
Mi in naši občani, Itabjani in Slovenci, prebivalci občine Dolina, ki hočemo mir, svobodo in sožitje pri nas in v svetu, vidimo v predsedniku naše republike najpristnejšega in doslednega zagovornika teh vrednot.
Te vrednote ne smejo ostajati samo na papirju, potrebno jih je spreminjati v dejanja. Kot n.pr. še vedno nerešeno vprašanje zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Občinski svet vam v imenu svojih občanov izreka željo, da vključite v programe svojega dela tudi obisk naših krajev.
Prilagamo stališča našega občinskega sveta zadnjih mandatnih dob«.
Brzojavka, ki jo je Francesco Cossiga poslal s Kvirinala, pa je sledeča:
»Zahvaljujem se javni upravi in celotnemu prebivalstvu iz Doline za odkritosrčne voščilne izraze, ki jih z veseljem vračam s svojim prisrčnim pozdravom«.
Stavkovne akcije v podjetju Sadoch
Konfliktno stanje v podjetju Saul Sadoch se še vedno nadaljuje. Po zadnjem sestanku z upravo podjetja se je sestal tovarniški svet, ki je ostro obsodil stališča uprave, ki ni pokazala nabenega razumevanja za zahteve, ki se tičejo zaposlovanja, organizacije dela in plač.
Kot protipredlog je uprava ponudila delavcem zvišanje plač za 6.000 Mr mesečno, istočasno pa predlagala povišanje stroškov za prehrano v tovarniški menzi za 1150 lir dnevno na vsakega delavca, kar pomeni dejansko zmanjšanje plače za 20.000 lir mesečno.
V odgovor na ta predlog uprave so delavci v zadnjem tednu stavkah skupno 15 ur in napovedali še ostrejši sindikalni boj.
Za tržaške osnovnošolce in nižje-šolce se danes končuje veselo in brezskrbno letovanje v Škofji Loki. Po dveh tednih prijetnega počutja v tamkajšnjem udobnem šolskem centru in dijaškem domu se bo skoraj 230 o-trok v spremstvu številnih vzgojiteljev danes vrnilo domov. Po postanku v Postojni, kjer si bodo ogledali jamo, bodo ob 19. uri prispeU v Sežano, kjer jih bodo pričakaM starši.
Starše in sorodnike so imeU sicer otroci priložnost videti že v nedeljo, ko je bil dan obiskov. V škofjeloškem domu je namreč v nedeljo kar mrgo-
lelo ljudi, ki so se nato porazgubiM s svojimi otroki po mestu in okoMci. Otroci, ki so v teh dveh tednih vide-M ogromno zanimivosti, so bili staršem nekako za vodiče. Tudi pripovedovanja o prijetnih doživetjih, pestrem domskem življenju, pri katerem res ni bilo časa za dolgočasenje pa tudi ne za domotožje, o igrah, izletih, večernih zabavah in še o marsičem, ni bilo ne konca ne kraja. Starši so tako lahko v podrobnostih spoznah, kako je potekalo življenje na letovanju. V prvih večernih urah, pred odhodom iz Škofje Loke, pa so
jim otroci postregli še z enim presenečenjem. S prireditvi jo so pokaza-h, kako so potekali kulturno zabavni večeri na letovanju. Tako so se starejši in mlajši otroci izmenjavali pred številno pubhko z zborovsko pesmijo, zabavnimi skeči in plesnimi točkami, ki so resnično zabavah vse prisotne. Ravnateljica letovanja Sonja Pečarjeva pa je ob tej priložnosti seznanila starše z raznimi aspekti letošnje uspešne izkušnje.
Letošnje letovanje v Škofji Loki je imelo tudi nekaj drugih obiskov. V petek sta obiskala kolonijo član izvršnega odbora SKGZ Sergij Lipovec in predsednica odbora za dona-ščajočo mladino pri SKGZ Nerina Švabova, ki sta se seznanila z življenjem na letošnjem letovanju, z raznimi problemi, ki običajno nastajajo ter tudi z načrti za bodočo dejavnost na področju dela z dorašča-jočo mladino. V goste so prišli tudi ravnatelj in svetovalec Zavoda za šolstvo SRS Peter Vinkler ter Momčilo Jankovič ter predsednik Skupnosti dijaških domov v Sloveniji Jože Prelog. Med drugim so razpravljali o možnosti letovanj po drugih domo vih v Sloveniji ter se z vodstvom letošnjega škofjeloškega letovanja dogovorih za podobno letovanje v zimskem času. Takšno letovanje, vendar le za starejše otroke, bo že letos med božičnimi počitnicami.
Prireditve letoviščarske ustanove
V	razstavni dvorani sedeža Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove bo v petek, 12. julija, ob 18.30, otvoritev razstave »Faenza antica e modema«, ki bo prikazovala zgodovinski razvoj keramične umetnosti v Faenzi. Omenjena razstava bo odprta vsak dan razen ob ponedeljkih do 27. julija, od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
V	okviru poletnih glasbenih večerov na Gradu sv. Justa bo Tržaška leto-viščarska in turistična ustanova imela v ponedeljek, 15. julija, ob 21.15, v gosteh Državni baletni ansambel iz Češkoslovaške. Plesalci bodo uprizorili Slovanske plese Antonina Dvoraka. Vstopnice so na razpolago v uradih UTAT v Pasaži Protti.
Tržaška letoviščarska in turistična ustanova obenem sporoča, da so se začela dela za namestitev novega sedeža v Miljah. Bodoči sedež, ki se bo nahajal v Ulici Roma 20, je ustanova uredila s finančno pomočjo deželne uprave. Obnovitvena dela bodo predvidoma končali septembra meseca.
Priprave na poletno središče v Nabrežini
Težka mamila tudi na šolah
Kako voditi otroka v čarobni svet domišljije, kjer je vse mogoče?
Prihodnji ponedeljek, 15. juhja, bo v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol zaživelo poletno središče, ki ga že peto leto prirejata KD Igo Gruden in ŠD Sokol. Že to dolgoletno delovanje samo priča o uspešnosti pobude. Po pozitivnih izkušnjah iz preteklih let bodo na željo staršev letošnje bivanje v poletnem centru podaljšah. Medtem ko so prejšnja leta priredili le 10 dni rekreacije, bodo letos prihajali otroci iz devinsko - nabrežinske občine v poletno središče vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 15. do 31. juhja.
Vpisovanje malčkov iz vrtca in o-snovnošolcev v poletno središče je že v teku. Razdehli so vpisne pole, starši pa lahko vpišejo svoje malčke tudi po telefonu ali prvi dan poletnega centra. Vpisnina znaša 25.000 hr.
Finančno pomoč so prireditelji pre-jedi tudi od Hranilnice in posojilnice v Nabrežini in Sklada »Mitja Čuk«. Občina pa je dala na razpolago šolabus in prostore vrtca, kjer bodo otroci pre-živeh deževna jutra. Tudi za prevoz je poskrbljeno, saj se prireditelji lahko poslužujejo poleg šolabusa tudi društvenega kombija. Ob 8.30 bodo pripeljali malčke v poletni center, kjer bodo ostali do 13.30. Umik seveda ustreza tudi staršem, ki so po večini zaposleni v dopoldanskih urah. Poleg tega pa so vzgojitelji pravilno opazili, da se otroci in posebno malčki iz vrtca po pestrem jutru kmalu utrudijo. Starostne razlike med otroki so precejšnje, to pa ne predstavlja nobene težave.
ker so otroci razdeljeni v pet starost-n ' skupin. Vsako skupino bosta vo-diu dve animatorki. Animatorke so za vodenje poletne rekreacije in na varstvo otrok dobro pripravljene, saj so pred kratkim sledile tečaju animacije, poleg tega pa so v prejšnjih letih pridobile precej izkušenj. V teh dneh pripravljajo program, ki bo seveda za vsako skupino drugačen in prilagojen razvojni stopnji otrok. Ravnatelj Zvonko Legiša je mnenja, da je uspeh poletnega centra predvsem odvisen od pravilne sestave programa. Lanski poletni dnevi so namreč zelo dobro pote-kah, ravno ker so animatorke sestavile točen program. Predvidene so raznovrstne igre, zlasti skupinske igre, ki so med otroki zelo priljubljene. Nabavili pa bodo tudi material za ročna dela, risanje in druge dejavnosti. Lani so animatorke uporabljale originalne predmete, ki so z lahkoto pritegnili pozornost otrok. Na igrišče so pri-nesli na primer star avtomobil, ki so ga malčki po svoji fantaziji prebarvali, ah obleke, s katerimi so se otroci preoblekli v »odrasle«. Taka zabava ustvarja prijetno vzdušje, v katerem se otrok odlično znajde. Igre vzbujajo otrokovo domišljijo in če so pravilno vodene tudi otroka vzgajajo. Glavni namen poletne rekreacije je prav zaposlitev otrok z igrami, ki sledijo nekemu vzgojnemu smotru.
V dneh. ki jih otroci preživijo v poletnem središču, se navežejo na vzgojiteljice, nam je povedal ravnatelj
Legiša, navezanost pa je vzajemna. Kdo pa se ne bi navezal na otroke, ki se navdušeno igrajo in se vživljajo v svet domišljije, kjer je vse mogoče?
Prodajalki ranjeni ko sta hoteli ustaviti tatova
Tudi delo prodajalke v veleblagovnici je lahko nevarno. To potrjuje dogodek, do katerega je prišlo včeraj popoldne pri Standi v Drevoredu XX. septembra. Dve prodajalki, 30-letna Nunzia Lippolis por. Volpi iz Ul. Brunner in 54-letna Iolanda Spadavecchia por. Balbi iz Ul. Forlani-ni 65 sta se morah zateči po prvo pomoč v bolnišnico zaradi udarcev po rokah, ki sta jih zadobih med prerivanjem z dvema tatičema. Dva mlada jugoslovanska državljana sta namreč stegnila prste nad blago ne da bi zanj poravnala računa. Prodajalki sta to opazili in jima skušah preprečiti, da bi zapustila veleblagovnico. Fanta pa sta se skušala s silo iztrgati iz njunega prijema ter jima pri tem povzročila telesne poškodbe, za katere je dežurni zdravnik v bolnišnici določil dva tedna prognoze. E-nega od tatičev so menda karabinjerji kasneje aretirah, vendar o tem nimamo s karabinjerske postaje toč-nejših podatkov.
Da je problem uživanja mamil v našem mestu precejšen, je že dalj časa znano, vedno bolj pa nas lahko skrbi dejstvo, da se ta pojav vedno bolj širi med šolsko mladino in da je zmeraj več mladih zasvojenih s težkimi marnih.
To je pokazala tudi preiskava, ki jo je opravil oddelek tržaške policije pod vodstvom dr. Padulana. Preiskava je trajala 40 dni in je imela predvsem namen omejiti razpečevanje in uporabo mamil na tržaških šolah Preiskava je potekala v popolni tajnosti, pri njej pa so sodelovah tudi nekateri starši mladih zasvojencev. Čeprav se je že prej vedelo, da je v šolskem okolju uporaba lahkih mamil zelo razširjena, pa je raziskava pokazala, da je v zadnjem času močno narasla uporaba težkih mamil.
Ob koncu preiskave so sodnim o-blastem prljavih 37 mladih, ki so obtoženi posesti in razpečevanja manjših količin mamil. Med njimi je tudi 6 takih, ki so obtoženi za navajanje k uporabi heroina treh mladoletnih deklet. Od skupnega števila je 13 mladih dijakov inštitutov Carli, Dante, Fermi in Petrarca, 4 pa so univerzitetni študenti. Vsi prijavljeni, z izjemo osmih, ki so v zaporu še zaradi drugih prekrškov, so si s prodajo mamil zagotavljali neupravičen dobiček, predhodno so bili tudi že kaznovani za razne druge prekrške. Sodni postopek bo vodil namestnik tožilca dr. Coassin.
Preiskava je torej pokazala dramatično realnost, da se težka mamila vedno bolj širijo na šole. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da preprodajalci in uživalci mamil izhajajo iz različnih družbenih slojev. Največ uživalcev je sicer iz družin ločenih staršev, precej pa jih je tudi iz družin, kjer so bili deležni ostre in tra-
Danes in jutri važni seji glavne skupščine tržaške KZE
Glavna skupščina Tržaške krajevne zdravstvene enote bo spet zasedala danes in jutri z začetkom ob 18.30. Dnevni red, ki so ga že pred dnevi poslali svetovalcem, je vseboval vrsto sklepov tekoče uprave — vseh je bilo štirinajst — v zadnjem trenutku pa so dodah dnevnemu redu še pet točk, ki pa so bistvene važnosti za nadaljnji razvoj zdravstvene oskrbe v našem mestu, tako da zares preseneča, da so jih uvrstih v dnevni red le nekaj ur pred sejo. Sprememba, oziroma dopolnitev dnevnega reda nosi_ namreč včerajšnji datum, zaradi česar ni izključeno, da nekateri elani glavne skupščine sploh ne bodo pravočasno obveščeni, da bodo prišla na dnevni red seje tako važna vprašanja.
Pa poglejmo, katere točke so dodah onevnemu redu v zadnjem trenutku. Prva zadeva pravilnik služb za mentalno zdravje, se pravi vprašanje, ki je že dolgo predmet tudi dokaj ostre debate in polemik. Dalje gre za dve spremembi proračuna KZE za leto 1985 dveh nakazil zaradi deželnega odbora: prvo znaša 490 milijonov lir, drugo pa 315 mihjonov. Četrta točka zadeva konvencijo s Skup-
nostjo. S. Martino al Campo za nego zasvojenih od mamil. In končno še zadnja točka: predlog izvršilnega programa tržaške KZE na osnovi deželnega zakona štev. 21 z dne 15. maja 1985.
Očitno gre torej za vprašanja, ki niso postranskega pomena in ki bi prav gotovo terjala poglobljeno razpravo v glavni skupščini, članom skupščine pa ni bila dana možnost, da bi se nanjo pripravih, tako da bodo po vsej verjetnosti postavljeni pred izvršena dejstva. Ah je tak način upravljanja s strani vodstva KZE le naključen, ah gre za politično izbiro? (tm)
Objavljen razpis za poštne delavce
V Uradnem vestniku št. 150, z dne 27. junija 1985, je bil objavljen natečaj z izpiti za 703 mesta speciah-ziranih poštnih delavcev.
Prošnje za pripustitev k izpitom morajo biti sestavljene v skladu z objavljenim razpisom in dostavljene poštni upravi najkasneje do 27. juhja 1985.
Iskra (KP1) o odstranitvi notranjega člana ocenjevalne komisije na liceju »Dante«
O odstranitvi notranjega člana ene od ocenjevalnih komisij na zrelostnih izpitih na italijanskem klasičnem liceju »Dante Alighieri« bo govor tudi v deželnem svetu. Komunistični svetovalec Boris Iskra je namreč včeraj naslovil na deželni odbor vprašanje, v katerem ga opozarja na presenetljivo odločitev ministrstva za šolstvo, ki je po ustnih izpitih odredilo odstranitev notranjega člana prof. Duilia Tagliaferrija. Na ocenjevalnih sejah ga bo tako nadomestil katehet, ki pa sploh ni sledil izpraševanjem.
V svojem vprašanju Iskra poudarja, da je odstranjeni profesor priznan tržaški pedagog, ministrska odredba pa postavlja kandidate v povsem nenormalen položaj, saj ne bo na ocenjevalnih sejah prisoten profesor, ki je dan za dnem sledil njihovemu študiju in poslušal njihove odgovore na maturi.
Iskra ob koncu poziva deželni odbor naj poseže pri ministrstvu in pri perifernih šolskih organih, da se ne bi v bodoče ponovili taki primeri, ki mečejo slabo luč na tržaško šolstvo.
Štirideset tisoč lir za vsako lisico
Za vsako hsico, ki jo lovec ustreh in pošlje Inštitutu za živinsko profilakso, bo prejel 40.000 hr nagrade. Na zadnji seji deželnega odbora so namreč odobrili predlog odbornika za zdravstvo Renzuhija in tako povišali vsoto, ki je prej znašala dvajset tisoč lir.
S problemom stekline se srečuje več dežel v Srednji Evropi. Po letu 1978 pa se je razširila bolezen tudi v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Glavni prenaševalec gozdne stekline je lisica: v zadnjem času je število lisic nevarno naraslo, saj so izginili skorajda vsi njeni naravni nasprotniki. K temu prispeva tudi nekontrohrano odlaganje mestnih odpadkov v naravi.
Ministrstvo za zdravstvo je organiziralo akcijo za razredčitev lisičjega zaroda z namenom, da se omeji število lisic na en primerek vsakih pet kvadratnih kilometrov in se tako prepreči nadaljnje širjenje bolezni. Zato so lovcem sprva dodehh deset tisoč hr, leta 1979 dvajset in po najnovejšem deželnem sklepu štirideset tisoč lir.
dicianalne vzgoje.
Nedvomno bo treba problemu uživanja mamil med mladino v bodoče posvetiti več pozornosti. Prva naloga čaka družine same, dosti bolj pa se bodo morale zavzeti tudi šole, da bi mlademu človeku lahko pravilno prikazali vse nevarnosti, ki jih prinašajo mamila.
Bachove skladbe drevi v štivanski cerkvici
Danes ob 21. uri bo Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova priredila v cerkvi sv. Ivana v Stivami koncert violinistov Massima Bel-lija, Giuliana Fonatanelle in Carla hazarija. Mladi glasbeniki bodo izvajali predvsem dela znamenitega mojstra Johana Sebastiana Bacha ob proslavljanju tristoletnice njegovega rojstva. Isti trije izvajalci, ki so diplomirali pod vodstvom prof. Renata Zanettovicha na konservatoriju v Benetkah, bodo nastopili tudi v torek, 16. julija, ob 21. uri, prav tako v štivanski gotski cerkvi, s programom Bachovih skladb za violino.
TL motorčkom v tovornjak
Včeraj popoldne okrog 16. ure je prišlo na Nabrežju Gulli do prometne nesreče, v kateri je bila poškodovana 20-letna Tržačanka Emanuela Bravin. Z rešilcem so jo odpeljah v glavno bolnišnico. Zdravniki predvidevajo, da ima zlomljeno levo stopalo in bo okrevala v 20 dneh.
Do nesreče je prišlo, ko se je Bra-vinova s svojim motorčkom ciao peljala po Nabrežju Gulli proti Trgu Unità, ko je nenadoma s parkirišča na levi strani pripeljal Mario Ghersi-na s tovornjakom in trčil v mlado motoristko.
Ukradli denar in nekaj whiskyja
Leteči oddelek policije je v ponedeljek dopoldne posredoval v baru If na Uhci del Toro 13 na poziv Savina Morettija. Ugotovili so, da so neznanci vdrh v lokal v času med soboto zvečer, ko so bar zaprh, in ponedeljkom, ko je bil bar ponovno odprt.
Agenti so ugotovili, da so tatovi prišh v stavbo skozi okno na Uhci Slataper 23, v bar pa skozi straniščno okno. Iz blagajne so odnesli 400.000 hr v drobižu, eno steklenico chi vaša in pet steklenic bahantinesa.
Nenadoma nas je zapustila • naša draga
Marija Ukmar
Pogreb bo jutri, v četrtek, 11. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo brat Miro z ženo Ivanko, nečakinja Nives ter drugo sorodstvo.
Devinščina, Prosek, Portorož, 10. julija 1985
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta.
V petek, 12. t.m., ob 20.30 šesta in v nedeljo, 14. t.m., sedma in zadnja predstava Lebarjeve operete »FRASQUITA«. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. V torek, 16. t.m., ob 20.30 bo na sporedu premiera operete »La baiadera«, E. Kalmana.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433.
menjalnica
9. 7. 1985
Ameriški dolar............... 1.890.--
Kanadski dolar................ 1.385.—
Švicarski frank................. 753.—
Danska krona.................... 175.—
Norveška krona.................. 218,—
švedska krona................... 217,—
Holandski fiorini............... 562,—
Francoski frank................. 207.—
Belgijski frank ......	30.—
Funt šterling................. 2.530,—
Irski šterling .......	1990.—
Nemška marka...................  635,—
Avstrijski šiling................ 90.—
Portugalski eskudo................ 9,50
Japonski jen....................... 7.—
španska pezeta................... 10.—
Avstralski dolar.............  1.180,—
Grška drahma..................... 14.—
Debeli dinar..................... 6,10
Drobni dinar..................... 6,30
im
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. a.
TRST - LJ' ICA r-.-RlLZIlO -	BI AdG
kino
Ariston 21.30 »Orwell 1984«. Režija Michel Radford. Igrajo John Hurt, Su-zanna Hamilton, Richard Burton, Cy-ril Cusak. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 15.30—22.10 »lo, 2 linfomani un cavallo«. Prepovedan mladinn pod 18. letom.
Fenice 20.00—22.15 »Salò o le 120 giornate di Sodoma«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 20.00—22.15 »II gioco del falco«. Timothy Hutton in Scan Penn.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »Grano rosso sangue«, za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00—22.00 »Le notti di fuoco delle Svedesi in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Tuono blu«.
Mignon 17.00—22.00 »Gatto a nove code«. Režija Dario Argento.
Grattacielo 18.00 — 22.00 »Agente 007 -La spia che mi amava«.
Capitol Danes zaprto. Jutri ob 17.30 »Lady Hawke«. M. Broderick, M. Pfeiffer.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Marathon«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 18,20, 20.10, 22.00 »Rock Movie 2»AC/DC« Let there be rock.
Alcione 16.00—22.00 »Pinocchio«.
Radio 15.30—21.30 »Historie de cu - Le viziose del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec vabi na večer kratkih filmov Sergija Cesarja, ki bo v soboto, 13. t.m., ob 20.30 v prostorih društva, Ul. Monte Semio 27. Na sporedu: dokumentarec iz Japonske, delo v kamnolomu, vprašanje manjšin, poskusni video in drugi.
KD Primorec in Godba na pihala V. Parma vabita na koncert skupine MUJA D.O.C. BAND, ki bo jutri, 11. t.m., ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah.
KD Vesna vabi v petek, 12. t.m., na fantazijo avtorskih pesmi, glasbe in plesa POJOČA JE NOČ, ob 21.15 na dvorišču doma A. Sirk v Križu.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 10. julija AMALIJA
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.29 — Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 13.49.
Jutri, ČETRTEK, 11. julija OLGA
Vreme včeraj: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Sabrina Vecchio,
Marta Soragni, Manuel D'Addio.
UMRLI SO: 82-letna Imera Lillich por. Vidotto, 83-letna Giovanna Sinco-vich vd. Demonte, 82-letni Carlo Cosu-lich, 63-letni Guido Geritali, 77-letni Giovanni Dilena, 75-letna Maria Orel por. Morselli, 83-letna Bruna Visintini vd. Vidoli, 50-letai Alfredo Cattaruzza, 70-letna Maria Favretto vd. Šanson, 73-let-na Paola Pelosi vd. Zwar, 79-letni Giuseppe Pentasuglia, 84-letna Emilia Palese, 85-letni Carlo Veni, 84-letna Amelia Bergoč vd. Sblattero, 56-letni Bruno Braini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: teh 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 299-197.
Obvestilo
Patronata KZ-INAC
Danes, 10. t.m. zapade rok za plačilo 1. obroka dodatnega prispevka za pokojnine za kmetovalce. Kmetje so že dobili na dom poštno položnico, ki jo je treba izpolniti. Vabimo prizadete, ki tega niso še storili, da se zglasijo v uradih patronata KZ-INAC, Ulica Cicerone 8/b, da jim o-pravimo to dolžnost.
Obveščamo kmete, da bodo poštne položnice za plačanje rednih davkov dobili z zakasnitvijo. Po neuradnih vesteh iz Urada SC AU bosta verjetno prva dva o-broka za letošnje davke združena in bo njuna zapadlost 10. septembra t.l. Zapadlost ostalih dveh obrokov ostane nespremenjena, in sicer 10. november 1985 in 10. januar 1986.
Tiste člane KZ, ki prosijo za družinske doklade za otroke in ki tega letos še niso storili, vabimo, da se zglasijo v uradih Patronata KZ - INAC, da jim uredimo vse potrebno.
izleti
SPDT prireja v soboto, 13., in v nedeljo, 14. julija, dvodnevni avtobusni izlet na črno prst (1844 m) ob priliki 20. obletnice smrti Zorka Jelinčiča. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304).
razstave
Slikar Bruno Mevlja - Amebo razstavlja v občinski dvorani v Trstu od 10. do 17. t.m. Predstavlja svoja olja med abstraktnim in figurativnim.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za pokbeno izobraževanje organizira v šolskem letu 1985/86 sledeče tečaje: TRST: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje, 2. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice, 3. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke, 4. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično - upravne uradnike, 5. Tečaj specializacije za programerje, 6. Tečaj specializacije za plače, 7. Tečaj za fiskalno ažuriranje pri vodenju mladih obratov, 8. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo, 9. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Lo-njer, 10. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Križ in 11. Izpopoljevalni tečaj za vinogradništvo - Repen; GORICA: 12. Tečaj specializacije programerja, 13. Tečaj rekvabfikacije za strojopis in 14. Izpopolnjevalni natečaj za čebelarstvo. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. t.m. na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8, II. nadstr. vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
razna obvestila
Glavni odbor TPPZ in mladinskega zbora P. Tomažič obvešča, da bo danes, 10. t.m., ob 20.30 seja v prostorih TPPZ v Bazovici.
Ljubitelji fotografije so vabljeni na pogovor v petek, 12. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 v zvezi s fotografsko razstavo v slovenski prestolnici.
EC Primorje - Godbeno društvo Prosek organizirata na Proseku v dneh 13. in 14. t.m. v prostorih Kulturnega društva na balancu »Praznik športa in glasbe« s sledečim programom: sobota, 13. t.m., ob 16. uri otvoritev kioskov, ob 19. uri koncert godbenega društva Prosek in ob 20. uri ples z ansamblom The Lords, nedelja, 14. t.m., ob 10. uri otvoritev kioskov, ob 16. uri tradicionalna tekma stari - mladi, ob 19. uri nastop mladinskega pevskega zbora V. Mirk in ob 20. uri ples z ansamblom The Lords. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in jedačo.
darovi in prispevki
V	spomin na Danila Petarosa daruje družina Zahar (Boršt 58) 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Boršt - Zabrežec in 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob priliki fantovske daruje Peter Grgič 80.000 lir za ŠZ Gaja in 80.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na drago ženo in mamo Dorko daruje družina Vodopivec 100.000 Ur za cerkev sv. Janeza Krstnika, 100.000 lir za cerkveni pevski zbor, 100.000 Ur za KD F. Prešeren, 100.000 Ura za pevski zbor KD F. Prešeren in
100.000	Ur za prizadeto družino Maver iz Boljunca.
Za zidavo športnih objektov SKD Bar-kovlje darujeta Gracijela in Aleksij
20.000	Ur.
V	spomin na prof. Zorana Tavčarja daruje družina Terčelj 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob pok. Dorke Vodopivec daruje Albina Kocijančič 10 tisoč Ur za VZPI - ANPI Domjo.
Namesto cvetja na grob pok. Štefana Berdona darujeta Mirko Maver z ženo Albino 10.000 Ur za VZPI - ANPI Domjo.
V	počastitev spomina Brede Rauber darujeta Franc in Iči Udovič 20.000 Ur za KD I. Cankar.
V	počastitev spomina Martina Pračka - Davorina darujeta Franc in Iči Udovič 20.000 Ur za spomenik padlim iz 4. rajona.
Namesto cvetja na grob Franca Grgiča daruje sestrična Tončka z družino 20.000 Ur za KD Skala iz Gropade.
V	spomin na Bredo Rauber daruje sestra Marija Žagar 30.000 Ur za Sklad M. čuk.
V	spomin na Bredo Rauber' daruje Pepka Vidav 20.000 Ur za Sklad M. Čuk.
Ob obletnici smrti Marije Grahonja in vseh svojih pokojnih sorodnikov daruje družina Gropajc (Gročana 8) 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika v Gročani.
Ob 2. obletnici smrti Albina Sancina daruje hči Neva 200.000 Ur za ženski pevski zbor I. Grbec.
mali oglasi
PRODAM hondo 125, letnik 1983, prevoženih 13.000 km v odUčnem stanju. Tel. 040/815824.
DEKLE išče namestitev kot prodajalka aU spretna strojepistka. Tel. 040/412543-
NA VRHU sv. Mihaela (Sovodnje) prodam zazidljivo razvalino 742 kv. m z odobrenim gradbenim načrtom, prosta Bucalossi, IVA 2%. Tel. na št. 0481-779331.
PRODAM motor Suzuki 550 v odUčnem stanju. Tel. 040/227284.
PRODAM čoln, 3,80 m z motorjem Mer-cury 20 s prikoheo. Tel. 040/229100.
PRODAM A 112 abarth, 70 ks, letnik september 1979. Tel. od 14. do 15. ure na št. 228756.
ŠTUDENT z opravljeno mednarodno šolo daje lekcije angleščine in nemščine. Tel. 040/225590 ob uri večerje.
PRODAM pando super 45, 900 zaradi potovanja po zelo ugodni ceni. Po dogovoru odkupim tudi star avto. Tel. v večernih urah na št. 040/229224.
PRODAM pletilni stroj BROTHER KH 840 po ugodni ceni. Tel. na št. 0481/ 884182 v večernih urah.
PRODAM box primeren za avto/kam-per, 16,3 kv. m cona Valmaura. Tel. 040/211805.
LOJZI in MERI sta odprla osmico v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
PRODAM ATARI 2.600 + 5 kaset. TeL na štev. 0481/41636.
PRODAM motor cagiva 250 enduro v zelo dobrem stanju. Tel. 040/211158.
Kraji v Sloveniji, Istri in Kvarnerskem zalivu, kjer si lahko nabavite Primorski dnevnik:
LJUBLJANA: vsi večji kioski
ob nedeljah: kiosk na avtobusni postaji
kiosk na peronu železniške postaje kiosk v Kliničnem centru kiosk na Zaloški cesti kiosk na Titovi (nasproti hotela Slon) kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično)
BOHINJSKA BISTRICA: BOHINJ - JEZERO: ROGAŠKA SLATINA:
BOVEC:
TOLMIN:
KOBARID:
DOBROVO:
Turistično društvo - tudi ob nedeljah
Turistično društvo - tudi ob nedeljah
kiosk TTL hotel Donat - tudi ob nedeljah
kiosk Delo - Perat-Mašera - tudi ob nedeljah
kiosk TTL
kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah)
kiosk TTL
gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) kiosk Delo
SOLKAN: Market Primorje
bife Soča (samo ob nedeljah)
NOVA GORICA: vsi kioski
ob nedeljah - avtobusna postaja
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje
VRTOJBA: Market Primorje kiosk Delo
MIREN:
RENČE:
BRANIK:
KOSTANJEVICA NA KRASU:
ŠEMPAS:
OZELJAN:
AJDOVŠČINA:
POSTOJNA:
ILIRSKA BISTRICA:
SEŽANA:
kiosk TTL Market Primorje
Market Primorje
Market Primorje
Market Primorje
kiosk Delo - Fabčič-Zonta kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
Knjigarna Primorski tisk
kiosk Delo na avtobusni postaji
kavarna Jadran (samo ob nedeljah)
kiosk TTL na Gregorčičevi ul. kiosk TTL na Cankarjevi ul. kiosk TTL na avtobusni postaji
kiosk TTL - Partizanska 33
KRIŽ PRI SEŽANI: DUTOVLJE: KOMEN: GORJANSKO: LOKEV: DIVAČA: KOZINA:
ŠKOFIJE:
ANKARAN:
KOPER:
SEŽANA: Supermarket »Kras« (tudi ob nedeljah)
bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah)
Šonc Milena
Market Kras Market Preskrba Market Kras
Market Preskrba (tudi ob nedeljah) kiosk Delo na avtobusni postaji
blagovna hiša Timav (tudi ob nedeljah)
kiosk Barolin (tudi ob nedeljah)
kiosk Delo posl. št. 16
vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji
ob nedeljah: kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici
IZOLA: kiosk Delo št. 3
kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik - Cankarjev drevored, 17 (samo ob nedeljah)
PIRAN: knjigarna Primorski tisk
kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah)
LUCIJA: kiosk Primorski tisk
kiosk TTL št. 16 (tudi ob nedeljah) SAVUDRIJA: kamping NOVIGRAD UMAG VRSAR POREČ
ROVINJ PULJ MALI LOŠINJ VELIKI LOŠINJ OPATIJA REKA KRK RAB PAG
kamping Solaris, Puntano, Plava laguna, Zelena laguna
Medulin in Premantura
Krk in Baškd Pag in Novaljd
ti in morje
radioteieviaija
Dehlya 22 iz ZRN pravi odgovor gospodarski krizi
Podkrovje s stirimi pogradi in mizico. Na toku premične kobilice venUl, da izpraznimo balastno vodo
Dehler je za Zahodne Nemce to, kar je za nas Cornar, za Francoze Jieneteau ali Jeanneau. V bistvu največji zahodnonemški obrat, ki proizvaja kajutne jadrnice, za Nemca pa smonim kakovosti in zanesljivosti. Nič čudnega torej, da so Nemci prav obsedeni z modeli tega obrata in se le s težavo odločijo za druge. znamke. v Njihova navezanost pa je v marsičem upravičena. Kdor je kdaj stopil na kako jadrnico obrata Dehler, je na lastne oči ugotovil, kaj pomeni nemška kakovost in to predvsem pri obrobnih rečeh, ki nam tolikokrat zagrenijo križarjenja. Seveda pa so zaradi neugodnega tečaja te jadrnice v bistvu dostopne le Zahodnim Nemcem, saj so cene precej visoke, kdor pa je navajen na italijansko kičasto notranjo opremo, se bo le s težavo privadil na nemško, ki je prav tako kičasta, a na svoj poseben način.
Te ^ ugotovitve so v bistvu veljale do včeraj, že lansko jesen je Dehler zgradil povsem novo kajutno jadrnico, ki jo vsaj v osnovni inačici pro-
Smotma namestitev krmnega motorja
daja po smešno nizki ceni. Dehlya 22, tako je namreč ime novi kajutni jadrnici, je dolga 22 čevljev ali 6,60 metra, stane pa brez davka IVA
10.780.000	lir. V bistvu je to Dehle-rjev odgovor na krizo, ki je zajela tudi zahodnonemške obrate. Dehlya 22 je namenjena predvsem mladim jadralcem, ki kupujejo svojo prvo kajutno jadrnico, zato je tudi cena promocijska in bo po napovedih veljala le še letos. Z nekaj več kot 10 milijoni lir imamo torej jadrnico za nedelj-fkfi potepe. Dehler pa je poskrbel, da lahko z doplačevanjem postopoma sami uredimo notranjost, da se z nekoliko truda in s sprejemljivimi izdatki dokopamo do prave družinske kajutne jadrnice. Izvrstna zamisel torej, ki bo Jiaz®irila krog ljubiteljev morja v ZKN.
To pa ni še vse. Dehlya 22 je nadvse zanimiva jadrnica, da ji upravičeno lahko odmerimo' ves dragoceni prostor naše rubrike, saj v celoti izpolnjuje pogoje tako imenovanega pomorskega kampiranja, ki je v bistvu e ceneno križarjenje. Jadrnica ima
namreč premično kobilico, da lahko zaplujemo v vsako, tudi najplitvejše pristanišče ali zaliv. Povsem razumljivo za zahodnonemške razmere jo lahko prevažamo na avtomobilski prikolici. Popolna novost pa je dejstvo, da lahko prikolico vleče tudi avtomobil nižjega razreda, saj tehta jadrnica med plovbo 700 kilogramov, od teh pa odpade kar 200 kilogramov na balastno vodo, ki jo seveda izpraznimo, ko namestimo jadrnico in jo dvignemo na suho. Prav Kolumbovo jajce torej, ki v grobem oponaša izkušnje starih jadrnic in sodobnih trgovskih ladij. Ko jadrnico splavimo, odpremo ventile in komore se napolnijo z 200 litri vode, ki prav tako izvrstno odpravi svojo funkcijo kot svinec ali železo, le da nam ni treba tega balasta vlačiti po cestah.
Glede gradbenega materiala naj o-menimo, da je to običajna poliester-ska masa ojačena s steklenimi vlakni, običajne zahodnonemške debeline in trdnosti, ki ni primerljiva s sredozemsko. Jadrnico je narisala ekipa Van der Stadt, ki je svetovno znana za načrte manjših kajutnih jadrnic. Oblike sc torej klasične z bolj ploščatim dnom, čisto palubo in prostranim kokpitom. V podkrovju so štiri pogradi, dva v premcu in dva v osrednjem dnevnem prostoru. V bistvu pa je jadrnica namenjena predvsem mladim zakonskim parom. Med drugim je kajuta precej nizka (1,35 metra), kar pa nj tako hudo, saj v podkrovju navadno le spimo. Alkoholski gorilnik je pred vhodom, da lahko kuhamo vzravnani. Jadrnica ima tudi kemično stranišče in umivalnik. V bistvu torej vse, kar potrebuje družinica tudi za daljše križarjenje.
Načrtovalec predvideva namestitev krmnega pomožnega motorja od 4 do 10 KM, pod kokpit pa lahko vgradimo tudi notranji motor 6 KM, le da s tem žrtvujemo nekaj dragocenega prostora za razno šaro, ki se nabere za letne dopuste. Krmni motorji so navsezadnje danes tako zanesljivi, da jih lahko rabimo tudi v najslabših vremenskih pogojih. Pri šestmetrskih jadrnicah pa je namestitev notranjih motorjev skoraj nesmotrna, sprejemljiva je v bistvu le za tiste, ki jadra rabijo le občasno.
Kot pri vseh manjših jadrnicah je tudi pri tej upravljenje z jadri precej enostavno, saj to ni regatna temveč potovalna jadrnica. Zaradi dodatnega vodnega balasta ima precej kinetične energije, da je plovba prijetna, tudi najmočnejši sunek vetra ne bo jadrnice prevrnil, prej bodo šla k vragu jadra. Površina jader navsezadnje ni pretirana, saj znaša 27,6 kvadratnega metra, jambor pa je visok 7,50 metra.
Na zadnje še nekaj tehničnih podatkov: dolžina 6,60 metra, dolžina vodne črte 5,20, širina 2,40 metra, v Italijo pa jo uvaža podjetje Omnipel iz Monze.
ITALIJANSKA
Prvi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Želja po glasbi - glasba W. A. Mozarta
13.30	Dnevnik 1
13.45	Solo contro Roma - film Nastopata Rosanna Podestà in Philippe Leroy
15.15	Potovanje skozi sončni sistem Zemlja - 4. del
15.45	Risanka 16.10 Risanka
16.20 R grande teatro del West -TV film
17.00	Love story - TV film 17.50 Risanka
18.40 Posebna kmetijska oddaja 19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	FBI danes - TV film 21.25 Ohladi Oblada
21.55 Dnevnik 1 22.05 Športna sreda Rim; atletika
Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti. Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
L|ubl|ana
17.55	Poročila
18.00	Čmrlj iz Kolorada - lutkovna predstava
18.15	Saj si vendar punca -2. del TV drame
18.45	Želeli ste - poglejte - poljudno-zabavna oddaja
19.15	Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
20.05	Mednarodna obzorja: Zeleno sonce nad Grčijo
20.05	Film tedna:
Življenje Jane Pitmann
22.50	TV dnevnik II
Koper
15.00	Herkules proti Molohu - film
16.40	Taksist - TV film
17.40	Smithovi - TV film
18.10	Nepremagljivi Shogun -
risanka
18.35	čudoviti ranč rumene žolne -TV film
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	Primavera - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13 25 Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadalj.
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	R selvaggio mondo degli animali - dokumentarna oddaja
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera -TV film
18.30	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Kojak - TV film
21.30	Film d’amore e d’anarchia Nastopata Giancarlo Giannini in Mariangela Melato
23.50	Canale 5 News
00.50 Destinazione Tokio - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
8.50	La fontana di pietra -TV novela
9.40	Malù - i V novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra -TV novela
15.10	La vaUe dei dinosauri -risanka
15.45	I gatti di Cattanooga - risanka
16.10	Lancer - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malli - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Si o no?
22.30	II dominatore di Chicago -film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	Maddalena - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Deejay Television -glasbena oddaja
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
TELEVIZIJA
13.15	Nadaljevanka dneva:
»Ubogi vojak« - 1. nadalj.
14.35	Poletje je dogodivščina
16.20	Notre - Dame de Paris - film Nastopata Anthony Quinn in Gina LoUobrigida
18.05	Programi pristopanja
18.25	Iz parlamenta
18.30	Športne vesti
18.40	L’asso nella manica - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Storia di un italiano - nastopa Alberto Sordi
21.40	Dnevnik 2 - Nocoj
21.50	Un caso d'incoscenza - film
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15	Televideo - poskusni program
19.00	Dnevnik 3
19.25	Neposredni prenos iz Spoleta: XXVIII Festival dveh svetov
20.00	šola in vzgoja
20.30	Hamlet - film
Nastopata Laurence Olivier in Jean Simmons
22.55	Delta - posebna znanstvena oddaja
23.40	Dnevnik 3
00.05 Neposredni prenos iz Spoleta: XXVHI Festival dveh svetov
Od danes dalje bo vsako sredo po ODPRTI MEJI oddaja iz serije »Zgodovina Slovencev«, ki jo je posnela ljubljanska televizija.
19.30	TVD Stičišče
19.50	Francija v pesmi - glasbena oddaja
20.25	Italija v žogi - športna oddaja
22.00	TVD Vse danes
22.10	Sherlock Holmes: biser smrti -film
23.15	Smithovi - TV film
23.45	Herkules proti Molohu - film
Zagreb
17.50	Videostrani
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Legende sveta - otroška serija
18.45	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Filmski večer: Dežela faraonov in Drakula
23.30	TV dnevnik
23.50	Poletni nočni spored
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja Nanà Supergirl - risanka Aspettando il ritorno di papà -risanka
Goldie Gold - risanka Shazzan - risanka
18.00	Quella casa neUa prateria-TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	Zodiaco - vodi Claudio Cec-chetto
22.00	Toma - TV film
23.00	šport: ameriški football 00.15 Giochi di guerra - film
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Adolescenza inquieta -TV novela
14.30	Arrivano le spose - TV film
15.30	Operazione ladro - TV film
16.30	Film
18.00	Risanke
18.30	Le nuove avventure di Pinocchio - risanka
19.00	Le avventure di Huckfinn -risanka
19.30	Conan - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	L’onda lunga - film
22.30	Bamaby Jones - TV film
23.30	Film
TRIVENETA
11.30	Dr. Kildare - TV film
12.00	Fratelli in fuga - film
13.25	Horoskop
13.30	Q. P. Coupon estate
14.00	A Sud dei tropici - TV film
14.35	R duello - film
16.00	Q. P. Coupon estate
16.30	Risanke
17.30	Due giovani eroi - film
18.50	Dr. Kildare - TV film
19.55	Dokumentarna oddaja
20.30	A Sud dei Tropici - TV film
21.00	Laramie - TV film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
14.30	Ramson, stato d’emergenza per un rapimento - film
16.00	Risanke
17.30	The Bold Ones - TV film
18.30	Dokumentarna oddaja
19.20	športne vesti
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.15	Glasbena oddaja
20.30	L’ultima chance - film
22.15	Rosso nel buio - film
23.45	Victoria Hospital - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše; Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Izbor iz Povejmo v živo; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: Anton Ingolič - »Tajno društvo PGC«. Tretji del; Lahka glasba; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini: violinist Žarko Hrvatič, pianistka Nada Oman - Giuseppe Tartini: Sonata v g molu, »Didone abbandonata« - Ludwig van Beethoven: Sonata št. 4 v a molu, op. 23 - Sergej Prokofjev: Tri skladbe iz baleta »Pepelka« - Igor Strawinsky: Italijanska suita; 11.10 Melodični orkestri; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni pot-puri; 13.20 Zborovska revija v tržaškem Avditoriju: mešani zbor »Vox Juha« iz Ronk vodi Sonia Magris Sirsen; Glasbena priloga; 14.10 Popoldanski program:	Fabianijevi iz
Kobdilja: (2) »O izvoru« (ponovitev);
14.30	Včeraj, danes, jutri; 16.00 Beležke za zgodovino otroštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album: Georges Bizet: Čudežni zdravnik, o-pema enodejanka; Bohemski prizori iz opere »Lepa hči iz Pertha«; Simfonija št. 1 v C duru; 18.35 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Grožnjan - mesto mladih; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 630 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere za pomorščake; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Pesem tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost;
16.16	Glasba; 17.00 Gulp; 18.00 Radijski oder; 18.30 Glasba W. A. Ma-carta; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.00 Opereta; 11.30 Radijski variete; 12.03 Ul. Asiago Tenda - ta teden Piergiorgio Farina in Landò Fiorini; 13.23 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Motel - Radio 1 po cestah Italije; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Jazz glasba;
18.30	Večerna glasba; 19.23 Audiobox Urbs - radijska priredba; 20.00 Old Blue Eyes: Frank Sinatra; 20.45 Glasbeni premor; 21.00 Udobje vašega doma; 21.30 Nočna glasba: današnji glasbeniki; 22.00 Večerni variete; 22.29 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije;
7.50	Iz naših sporedov; 8.05 Popotovanje od strani do strani; 8.20 Počitniški pozdravi; 8.30 Zabavni zvoki; 0.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 in glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času;
18.30	S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Rž; 20.00 šentviški tabor pevskih zborov 1985;
21.05	Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Aida«; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno - Barbara Kaiser: Pesmi.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE DOSTAJE
Pogajanja med strankami in znotraj strank
Možne številne osebne zamenjave na odborniških mestih občine Gorice
V ožjem, goriškem občinskem odboru pride skoro gotovo do več personalnih sprememb. Vsaj v zastopa stvu demokristjanske stranke, kajti pri drugih se zdi, da bo vse potekalo po starih tirih. V teh dneh potekajo namreč pogajanja med strankami, da bi se sestavil program za bodoče petletje in tudi da bd se porazdelila mesta v občinskem odboru. Na vrsti pa so tudi programi posameznih strank.
Razumljivo je, da je največ trenja znotraj demokristjanske stranke. Tu imajo kar osemnajst svetovalcev in le trem, poleg župana Scarana, se bo nasmehnila »sreča« biti v ožjem odboru. Zdi se, da ne bo nihče od dosedanjih treh odbornikov potrjen. Ciuffarin je bil v odboru že tri mandatne dobe in je bil pred kratkim izvoljen za predsednika deželne zveze italijanskih občin. Zato ga ne bo več v odboru. Nekateri predlagajo, da bi bil načelnik skupine. Z Baresijem pa najbrž niso bili zadovoljni in zato ne bi smelo biti problemov z njegovo zamenjavo. Bajè je na prepihu tudi Jakončič, ki je postal zelo priljubljen tako med osebjem kot med prebivalstvom. Ni pa enako v demokristjanski skupini.
Gotov odbornik naj bi bil Culot, ki bi v odboru zastopal skupino forza-novistov Biasutti - Brancati. Namesto Jakončiča, ki je sicer še na precepu, naj bi prišel Obit, ki prav tako kot prvi pripada skupini De Mite. Tretji odbornik naj bi bil Polmonari iz Ločnika. Prebivalstvo tega rajona, ki v veliki večini glasuje za demokristjane, je bajè zahtevalo odborniško mesto. Odprto pa. naj bi bilo vprašanje morebitnega četrtega odbornika, ki ga zahtevajo demokristjani. Vendar najbrž iz tega ne bo nič.
Seveda ostaja odprto vprašanje liberalnega zastopstva v odboru. To naj bi bila nekaka krona za svetovalca Sergia Fomasirja, ki je z o-pozicijskih klopi dvajset let ostro napadal razne odbore, še zlasti je bil zelo kritičen na področju javnih del. Prav to pa mu zamerijo demokristjani in zato ga nočejo v odbor, pa čeprav na pogajanjih sodeluje tudi PLI.
Odprta so vprašanja zastopstva tudi pri socialdemokratih in socialistih. Socialdemokrati bi želeli zase podžu-pansko mesto. S tem bi dobili samo enega odbornika. Že staremu Zucal-liju bi to mesto spet prijalo, vendar
nima več v stranki tiste moči, ki jo je imel pred leti. Mladi ga skušajo izpodrivati in to se je pokazalo tudi v volilnem rezultatu. Enako kot pri njih niso stališča še izjasnjena pri socialistih. Mestno vodstvo želi najbrž ohraniti vse pri starem, tj. pod-župansko mesto in odbor za javna dela Del Benu, pokrajinsko vodstvo pa bi se rado odreklo podžupanske-mu mestu in dobilo dve odbomiški mesti, za Del Bena in Waltritscha. Brez vsakega problema pa so pri republikancih in Slovenski skupnosti. Prvi so pridobili glasove, drugi jih .izgubili. Obe stranki se bosta zadovoljili z enim odbornikom in najbrž ne bo problemov s potrditvijo dosedanjih odbornikov Obizzija in Paulina.
Trenja med strankami koalicije pa so tudi v porazdelitvi mest predsednikov rajonskih skupščin. Demokristjani so jih doslej dobili pet, po enega pa socialisti, republikanci, Slovenska skupnost, komunisti. Ostalo je odprto vprašanje predsednika v rajonu Podturn Sv. Ana. Predsednika tu zahtevajo zase tako demokri stjani kot socialdemokrati. Jutri bo že četrta seja za izvolitev predsed nika.
Marija Grazia Persolja razstavlja v Šmartnem
V umetniški galeriji v Šmartnem v Brdih, ki jo upravlja Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske, so v soboto odprli osebno razstavo gori-ške slikarke Marije Grazie Persolja. Slikarka, ki danes živi in ustvarja v Gorici, ter se za umetnost zanima tudi drugače, kot lastnica galerije 11 Torchio, je doma iz Brd. Tam je preživela mladost, zaradi tega se vedno rada vrača v Brda, kot je povedala v soboto na odprtju razstave.
O njenem delu je govorila-ravnateljica osemletne osnovne šole na Dobrovem prof. Milena Stepančič. Na tej razstavi Marija Grazia Persolja razstavlja dvajset risb in grafik z
Na mejnih prehodih na Goriškem
Povprečni promet čez mejo v prvem letošnjem polletju
Zadovoljstvo v teh krajih
Deželno finansiranje gledališč v Gorici, Krminu in Gradišču
raznimi motivi. Razstava bo odprta do konca meseca.
Marija Grazia Persolja je v zadnjem dveletnem obdobju razstavljala v več krajih na Slovenskem. V letu 1983 v razstavnem paviljonu v Rogaški Slatini. Kasneje, v januarju 1984, v Galeriji ARS 2, t.j. v galeriji Mladinske knjige, v Mariboru. V lanskem letu je razstavljala tudi v Ljubljani, in sicer v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev... S to razstavo v Šmartnem zaključuje ciklus razstav v Sloveniji.
Tistim, ki bi želeli na ogled te razstave v Šmartno svetujemo še ogled razstave Fabianijevih načrtov o urbanizaciji Goriške, o vodni poti Jadran-Donava, o obnovi Gorice po prvi svetovni vojni. Razstave je priredilo Društvo arhitektov iz Nove Gorice in so še vedno odprte v stolpu obzidja v Šmartnem, ki je dvajset metrov oddaljen od umetniške galerije DLVSP.
razna obvestila
Ni bilo velikih premikov v številu ljudi, ki so v prvem letošnjem polletju šli čez mejne prehode na Goriškem. Na voljo imamo, za preteklo šestmesečje, le podatke o prometu z obmejnimi prepustnicami. Ta je pri nas na Goriškem že ustaljen več časa. Po sto tisoč prehodov italijanskih in skoro enako število jugoslovanskih državljanov gre čez mejo vsak mesec.
V	šestih mesecih so namreč zabeležili 603.668 izstopov italijanskih državljanov ter 589.988 vstopov. V enakem časovnem razdobju je bilo 571 tisoč 815 vstopov jugoslovanskih državljanov in 588.2% izstopov.
Kar se tiče prometa v letošnjem juniju velja zapisati, da so zabeležili 107.884 izstopov italijanskih državljanov s prepustnicami in 104.291 vstopov, ter 104.935 vstopov jugoslovanskih državljanov ter 103.056 izstopov.
Seveda manjše je bilo število ita lijanskih ter drugih državljanov, ki so prekoračili mejna prehoda pri Rdeči hiši in pri Štandrežu s potnimi listi v juniju. Italijanov je šlo v Jugoslavijo 39.850, vstopilo pa jih je 36.089, tujih državljanov pa je k nam prišlo 45.091, izstopilo pa 46.227.
Cepljenje psov proti steklini
V	naslednjih dneh bo stekla v go-riški pokrajini akcija za cepljenje psov proti steklini, ki jo pripravlja
krajevna zdravstvena enota. Cepljenje je brezplačno pod pogojem, da lastniki privedejo psa do središč, kjer bo potekalo cepljenje.
V Tržiču bodo cepili v javni klavnici vsak dan do 31. julija, od 8. do 10. ure. V Sovodnjah bo cepljenje potekalo takole: 16. julija od 10.30 do 12. ure na nogometnem igrišču, 20. julija od 11. do 12. ure pred gostilno Devetak na Vrhu, 27. julija od 10.30 do 12. ure na kotalkališču na Peči ter 31. julija od 10.30 do 12. ure zopet na nogometnem igrišču.
Aretacije v Tržiču
Agenti tržiškega komisariata so te dni aretirali tri mladeniče in jih priprli v goriški zapor. Prvi je 23-letni Giuseppe Tosetto iz Fogliana, ki je v lekarni tržiške bolnišnice ukradel nekaj zdravil za zdravljenje duševno prizadetih bolnikov. Zaradi kraje v avtomobilu pa so aretirali 25-letnega Luco Morena iz Tržiča. Tretji nepridiprav pa je 22-letni Tržačan Emilio Giurisich. Agenti so ga priprli, potem ko je v diskoteki Va-lentinis oropal mlado dekle.
• Goriški prefekt Pierangeli je včeraj zjutraj sprejel deželnega odbornika za industrijo Giocchina Fran-cescutta, s katerim sta se pogovarjala o sedanjem gospodarskem stanju na Goriškem. Posebna pozornost je bila posvečena podgorski tekstilni tovarni in tržiški ladjedelnici.
V Gorici, Krminu in Gradišču ob Soči so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je v ponedeljek deželni odbornik za kulturo Barnaba povedal novinarjem, da je deželni odbor že izdelal zakonski načrt o finansiranju stavb namenjenim gledališkim potrebam. O tem je sicer bil govor že več časa, z dežele so tudi pristojnim krajevnim upravam prišla zagotovila. Vendar so se stvari zataknile v deželni birokratski palači. Ko bo zakon utečen bo moč kaj kmalu dobiti denar, ki je potreben za gradnjo oziroma popravilo starih stavb.
O tem smo na goriški strani obširneje pisali pred tednom dni. V Gorici bo občina odkupila za eno milijardo in pol lir stavbo Verdijevega gledališča, še precej denarja pa bodo morali dati za zunanjo ter notranjo prenovitev te stare gledališke dvorane in brez dvoma bodo dela trajala več let. Nujna pa bodo nekatera notranja dela, kajti dvorana, kjer so bile tako gledališke kot filmske predstave, je sedaj zaprta. Odprejo jo lahko ponovno samo če uredijo nekatera nujna dela, ki jih zahtevajo na policiji zaradi varnosti gledalcev. Sedaj bo gori-ška občina lahko odkupila stavbo in tudi nakazala denar za ta dela, da bo dvorana kmalu spet odprta. V Gorici imamo sedaj, poleg te, samo dve kinodvorani. Corso in Vittoria.
Prav tako so zadovoljni na občinah v Krminu in Gradišču. Tu bodo nadaljevali s popravili stavb mestnih gledališč v teh dveh krajih. Stavbi potrebujeta nujnih notranjih in zunanjih popravil.
Standrežci peli v Brjah
Mešani pevski zbor Oton Župančič iz štandreža je pod vodstvom Fide Gravner-Nanutove pel v nedeljo na 10. jubilejnem srečanju pevskih zborov v Brjah na Vipavskem. Tu so imeli že tradicionalno pevsko srečanje zborov iz matične domovine in iz zamejstva. Med sodelujočimi zbori sta bila tudi štandreški in en koroški. Na slavnosti je govoril Matjaž Kmecl.
štandreški pevci so na tem srečanju sodelovali že v tretje. S pevci v tem kraju jih vežejo prijateljske vezi, saj je več let njihov zbor vodil pevovodja Stanko Benko, ki je doma prav iz Brj. V Brjah so v nedeljo počastili tudi 90-letnico u-stanovitve tamkajšnjega Bralnega in pevskega društva.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet z avtobusom na Veliko Planino pri Kamniku. Kosilo na Planini v hotelu Šimnovec in večerja v Zaplani. Vpisovanje na sedežu društva še danes od 10. do 12. ure ter pri poverjenikih. Društvo obvešča tudi, da je še nekaj razpoložljivih mest za križarjenje po dalmatinskih otokih.
Upravitelji doberdobske občine bodo na razpolago strankam ob naslednji dneh. Župan Mario Lavrenčič ob sredah in petkih od 16. do 17. ure; Dario Legiša (zdravstvo in socialno skrbstvo) ob sredah med 17.30 in 18.30; Karel Černič (šolstvo, kultura in urejevanje teritorija) ob sredah med 9. in 10. uro; Janko Gergolet (osebje in finance) vsak ponedeljek med 8. in 9. uro; Lilijana Semolič (šport in rekreacija) vsak torek med 17.30 in 18.30.
Uradi ZSKD bodo do 1. septembra poslovali s poletnim umikom, in sicer vsak dan (razen soboto) od 8.30 do 14.30.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Super hard love per femmine calde«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Danes zaprto. Jutri ob 18.00-22.00 »La medusa«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Lov za izgubljenim zakladom«, ob 20.30 »Sanjarjenje neko ženske«.
SVOBODA 20.30 »Ženska Apač«.
DESKLE 19.30 »Ninja maščevalec«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, telefon 40497.
Marko Waltritsch
Pevma, Ostavje in Štmaver skozi stoletja	1.
Vsaka naša vas, pa če še tako majhna ima bogato zgodovino. Debelo knjigo bi lahko napisali o vsaki, potem ko bi skrbno preučili vire tako iz srednjega veka, iz let, ko so naši kmetje tlačanih tuji gospodi, ko so morali na vojno v službi graščakov, cesarja, kralja, ko so umirali v raznih krajih Evrope in Afrike ter tudi Azije, noseč uniformo, ki jim je bila vsiljena. Veliko bi lahko pisali o bojih, ki so divjali po naših krajih, tako v preteklosti kot med prvo in drugo svetovno vojno, ko se je naš primorski človek prvič boril zase, za svoj narod, s partizansko čepico na glavi. Dolga poglavja bi lahko napisali o narodnem prebujenju, o prizadevanjih učiteljev in duhovnikov ter razgledanih domačinov, ki so si prizadevali odpirati ljudske šole, ki so ustanavljali prosvetna in druga društva, prirejali veselice in tabore, ustanavljali pevske zbore in dramske družine, skrbeli za širjenje slovenske knjige in slovenskega časopisja, ustanavljali in vodili posojilnice in druge kmečke zadruge. Veliko bi lahko pisali o življenju naših ljudi takrat, ko so morali med prvo svetovno vojno zdoma v begunstvo, v razne avstrijske ali italijanske kraje. Veliko bi lahko pisali o trpljenju naših ljudi pod fašizmom, ko so se morali boriti, da so ohranili slovenski jezik vsaj v družinskem okolju, ko so se morali boriti tudi za kruh, saj jim je mačehovska fašistična vlada tudi tega odtegovala, ko je v tovarnah raje zaposlovala drugorodce.
Pa še o današnjem življenju, ki je docela spremenilo nekdanje navade, bi lahko veliko napisali.
Tu sem zbral le nekaj podatkov o zgodovini teh treh krajev, zbral sem to, kar se mi je zdelo osnovno. Če mi bo kdaj dana možnost, bom bolj obširno lahko razgrnil gradivo, ki sem ga zbral ob tej priliki, ter upošteval tudi nasvete, ki mi jih bodo še dali domačini.
O O O
Krajevno ime Pevma najdemo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1181, ki je ohranjen v Državnem arhivu na Dunaju. Našel ga je slovenski zgodovinar Franc Kos, ki je ob koncu prejšnjega in začetku našega stoletja živel v Gorici, poučeval na tukajšnjem učiteljišču in se intenzivno ukvarjal s srednjeveško in tudi mlajšo zgodovino Goriške. Gre za kupno pogodbo, iz katere izhaja, da je neki Mingo iz furlanske vasi Ruda (v originalu je napisano »de Roden«) prodal Hermenegildi, opatici samostana sv. Marije v Ogleju, vinograd in hišo. Za priči sta bila Rudlip iz Pevme (v latinskem originalu »de Poume«) in Piligrinus iz štandreža. V tem dokumentu se prvič imenuje kraj Pevma. Franc Kos trdi, da je v kasnejšem času v Pevmi bivala plemiška rodbina, ki se je imenovala po tem kraju. Člani te rodbine so bili ministeriali goriških grofov.
Tudi v kasnejših listinah se večkrat, nanašajoč se predvsem na to rodbino omenja ta kraj kot Poume, Pome, Peuma, Pevma. Odkod to ime, preučevalci niso ugotovili. Nikdar pa ni bila v preteklosti rabljena današnja italijanska oblika imena vasi (Piuma), ki so jo pričeli uporabljati šele po prvi svetovni vojni, ko so fašisti hoteli na vsak način dati italijanski prizvok krajevnim imenom na Primorskem. Da je tako, nam dokazuje tudi italijanska specialka, ki jo je izdal Istituto Geografico Militare v Firencah v letu 1915; na tem zemljevidu je originalni slovenski naziv kraja, Pevma.
V raznih dokumentih, ki so ohranjeni v arhivih in ki so jih poleg Franca Kosa preučevali tudi drugi slovenski, italijanski in nemški zgodovinarji, najdemo Pevmo večkrat omenjeno. V dokumentih iz let 1217, 1218 in 1224 se omenja Sigfrid iz Pevme. Leta 1250 se omenja Ulrik iz Pevme. Odaskalk iz Pevme se omenja v dokumentih iz let 1247, 1249, 1265 in 1277. Imel je sestro Marjeto in pa sina Andreja. Ta se omenja mnogokrat med leti 1265 in 1305. Ko se je oženil z Almundo, hčerko War-nerja de Cucanea, je takratni oglejski patriarh Rajmund dovolil poroko pod pogojem, da se bodo njuni otroci v enakem številu delili med njim in goriškim grofom. V družbi takratnih goriških grofov je bil Andrej iz Pevme 5. junija 1265 v Krminu, v avgustu 1274 in 25. februarja 1275 v Čedadu, 15. maja 1279 na Vogrskem pri Gorici, 6. junija 1286 v Stivami pri Devinu, kjer se je naznanilo, da goriški grof Albert daje v zakon svojo hčer slavonskemu vojvodi Andreju. Očitno je bil ta Andrej iz Pevme v zelo dobrih odnosih z goriškim grofom Albertom, če mu je ta 29. maja 1287 izločil v varstvo goriški grad. Kot bodočemu kaštelanu mu je daroval tudi dve kmetiji v vasi Gorica, dalje pravico loviti ribe na trnek in v mrežo ter en travnik. Varstvo goriškega gradu je bilo določeno kot dedno. Izjema bi nastopila le v primeru, ko bi se varuh pregrešil takp, da bi izgubil svoje fevde. Ob tej priliki je Andrej iz Pevme prisegel goriškemu grofu tako, kot so prisegah vazah svojemu gospodu.
Ta Andrej iz Pevme se v dokumentih omenja še večkrat, kar pomeni, da je bdi pomembna osebnost. Omenja se, da je bil v Solkanu, na Vogrskem, v Čedadu, Trevisu, v Ogleju in v Gorici. Leta 1300 je dobi! v fevd od Ulrika von Strassaw več posestev na Trnovski planoti, in sicer dve kmetiji v Batah, ki sta ju obdelovah kmeta Dragonja in Družej, tri v Lokah, kjer so bili kmetje Deslav, Dominik in Peter, ter eno v Ježevcu, ki jo je obdeloval Ljubigoj.
Carmina burana in Pulcinella najboljši predstavi baletnega bienala v Križankah
LJUBLJANA — s sklepno slovesnostjo in podelitvijo zlatih plaket in priznanj se je v Plečnikovih Križankah končal 11. jugoslovanski baletni bienale, ki sodi, po splošnem vtisu, med najuspešnejše. Žirija, ki so jo sestavljali Natka Penusilska, Minka Kamberovič, Gradimir Hadži-Slav-kovič, Janez Mejač in Franjo Horvat, je z zlato plaketo in priznanjem kot najboljši predstavi v celoti nagradila Carmino burano Carla Orffa, ki jo je uprizorilo sarajevsko Narodno pozorište, ter Pulei-nello Igorja Stravinskega v izvedbi Baleta SNG Ljubljana. (Ob tem dodajmo opombo, da so Sarajevčani poželi buren aplavz občinstva in bi najbrž prejeli tudi nagrado publike, če bi taka nagrada obstajala, s Pul-cinello pa so Ljubljančani nastopili že na prejšnjem bienalu, a bili izločeni iz uradnega tekmovanja, ker niso nastopili v poletnem gledališču, ampak v operm hiši. Bili so diskvalificirani, kar je vzbudilo živahne polemike in proteste).
Zlato plaketo za koreografijo in režijo v treh predstavah je dobil Milko Šparemblek, s čimer je samo potrdil svoj mednarodni sloves. Zlato plaketo in priznanje je dobil tudi ansambel HNK Zagreb za predstavo Romeo in Julija Sergeja Prokofje-va’ Miodrag Tabački pa za sceno-grafijo sarajevske Carmine burane. Ria škomrlj je dobila zlato plaketo in priznanje za kostumografske stvaritve v dveh predstavah: Pulcinelli
in Romeu in Juliji. Enako nagrado je za najboljšo glavno žensko vlogo prejela solistka HNK Split Vedrana Ostojič v baletu Daphnis in Chloe M. Ravela. Nagrado za najboljšo moško vlogo pa je prejel solist ljubljanskega baleta Vojko Vidmar za vlogo vojaka v baletu Zgodba o vojaku Igorja Stravinskega (Vidmarja je tudi občinstvo po predstavi nagradilo z burnim aplavzom in o-vacijami).
Zlato plaketo in priznanje za epizodno žensko vlogo grofice Caputeti v Romeu in Juliji je prejela Majda Srbljenovič-Turcu, sohstka HNK Zagreb, enako nagrado je dobila še solistka ljubljanskega baleta Julith Murany, nagrado za moško epizodno vlogo pa član ljubljanskega baleta Mijo Basailovič ter solist MNT Skopje Boris Karaev za vlogo Nura-lije v baletu Bahčisarajska fontana B. V. Asafjeva. Posebni priznanji žirije sta prejela ljubljanski baletni ansambel za uprizoritev Pulcinelle in ansambel MNT iz Skopja za postavitev Bahčisarajske fontane. Dragutin Boldin, koreograf HNK Split, je dobil priznanje za koreografijo in režijo baleta Carmina burana v izvedbi Sarajevčanov ter v baletu Daphnis in Chloe v izvedbi HNK Split. Milko Šparemblek je prejel še posebno nagrado za scenografijo v Pulcinelli. Posebno priznanje so dobili še Zoica Purovski, sohstka skopskega MNT (glavna ženska vloga), -Marin Turk in Ostoja Janjanin iz
zagrebškega HNK ter Zoran Velev-ski iz skopskega MNT (glavna moška vloga). Priznanje žirije za epizodno žensko vlogo je prejela Mateja Rebolj, sohstka SNG Ljubljana. Waczlawu Orlikowskemu, koreografu in režiserju Romea in Juhje, pa je žirija podelila posebno priznanje za odkrivanje novih scenskih možnosti v Križankah. Krunoslav Simič, solist baleta NP Beograd, pa je dobil posebno priznanje žirije zaradi »izjemnih naporov in osebne zavzetosti za izvedbo Peer Gynta E. Griega, predstave, ki je odprla 11. jugoslovanski baletni bienale in bila spričo nenadne poškodbe glavnega plesalca močno okrnjena. Prav tako je bila okrnjena tudi druga predstava Beograjčanov, tako da so ostah praktično brez nagrad (tako kot Mariborčani in baletni ansambel iz Prištine).
Sarajevčani so zasluženo slavili s Carmino burano, prav tako Ljubljančani s Pulcinello, ki pa, po naši presoji, tokrat ni bila tako vrhunsko Izvedena kot pred dvema letoma.
Sarajevčani so zapustih zelo dober vtis, ker od njih najbrž nihče ni pričakoval tako imenitne predstave, kot je bila njihova izvedba Carmine burane. Najbrž je malokdo pričakoval, da sarajevski ansambel lahko konkurira beograjskemu, zagrebškemu in ljubljanskemu. Režiser in koreograf Dragutin Boldin je v Carmini burani zasnoval totalno gledališče, v katerem je izvirno glasbo (bila je izvedena v živo, kar je bila redkost letošnjega bienala) :	z
zborom, orkestrom in solisti, s plesom in scenografijo zlil v homogeno celoto, razgiban gledahški dogodek, v katerem gledalec brez težav razpozna vsebino latinskega cikla srednjeveških pesmi. Sarajevčani so znah pričarati atmosfero ne samo s plesom in glasbo — vsi trije pevci, sohsti so bih smiselno vključeni v dogajanje, marveč tudi z igro in izvrstno scenografijo: zlasti je domiselno rešen problem postavitve o-pemega zbora na oder. Zbor je v ozadju odra, kot bela kuhsa, pevci so odeti v bela oblačila iz katerih mole te glave in v premišljeno dozirani svetlobi predstavljajo množico. Nad to piramido poje Fortuna, v kontrastnem rdečem kostumu, kot vladarica sveta. Boldinov režijski in koreografski koncept je v Carmini burani odkril vrsto domislic, ki so zabavale gledalce. Ne preseneča, da so Sarajevčani s predstavo Carmine burane pred bienalom gostovali v Gradcu v Avstriji in doživeh lep sprejem.
M. Z.
Ob baletnem bienalu v Ljubljani je v Novem Mestu potekal simpozij o delu “ie in Pina Mlakarja. S svojimi koreografijami sta se umetnika zapisala v sam vrh evropskih koreografov in postavila temeljne kamne modernemu baletu v Jugoslaviji. (Na sliki Pia in Pino Mlakar pred njuno domačijo, kjer je med drugim potekal simpozij)
Retrospektiva V. Makuca
Na gradu Kromberg bo še do 28. julija odprta velika retrospektivna razstava del grafika, slikarja in risarja Vladimira Makuca. S to razstavo je Goriški muzej počastil avtorjevo 60-letnico.
Retrospektiva je zanimiva in pomembna, ker nudi obiskovalcu učinkovit in temeljit pogled v Makučevo likovno delo, gre vsekakor za enega izmed najpomembnejših sodobnih slovenskih slikarjev, ki je poleg Spacala znal na izviren način upodobiti motive iz istrsko-kraškega sveta.
Seveda ne gre pri Makucu za neko preprosto krajinarstvo, v njegovih delih odkriva skrivnostno razpoloženje z univerzalnimi dimenzijami. Istra in Kras sta metafori za neko globoko človekovo bivanje. Lirizmi se prepletajo z občutki strahu in osamljenosti. Vendar tudi samota je nekaj posebnega. Ne gre namreč za dramatični kontrast med svetlobo in temo, ampak za samotno zamaknjenost v belo-sivo neskončnost.
Zanimivo izhodišče PDG za novo teatrsko sezono
Slovenska gledališča so sedaj že na počitnicah, a to še ne pomeni, da ne bi teklo delo v upravnih prostorih, saj je navadno to čas, ki je po mnogoterih plateh najbolj delikaten za bodoče življenje gledahšča. Gre namreč za dokončno izdelavo repertoarjev, ki bodo oblikovah novo sezono posameznih gledaliških hiš in jasno je, da ima prav izbor del veliko težo pri kovanju bolj ali manj uspešnega novega gledahškega leta.
Glede tega moramo reči, da novogoriško PDG predstavlja letos svoj repertoar izredno hitro in s tem že sedaj vabi na skorajšnji vpis abonmajev. Že ob prvem listanju gleda-škega prospekta je jasno, da bo nova sezona Primorskega dramskega gledališča v znamenju angažirane, neposredne odrske govorice, ki jo bodo prispevala dela samih zvenečih sodobnih imen tako iz italijanskega, evropskega in slovenskega prostora. Skratka, aktualno naravnano sporočilo.
Ob izvedbah lastnih predstav in predstav Mladinskega odra pa bodo poskrbeh tudi za kar se da pestro ponudbo gostovanj drugih gledahšč. V abonma bodo vključili gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ob drugih enkratnih gostovanjih pa bo gotovo osrednji dogodek festival Srečanje gledališč Alpe-Adria, ki uživa ugled pomembnega
mednarodnega gledahškega festivala. Tudi za najmlajše bo poskrbljeno, saj bodo zanje, skupaj z Zvezo kulturnih organizacij, organizirah lutkovni abonma.
PREDSTAVE ZA ABONMA
Ivan Cankar - Fulvio Tomizza IDEALIST Režija Jože Babič
Bertolt Brecht
OPERA ZA TRI GROŠE
Režija Jan Skotnicki
Pier Paolo Pasolini
ORGIJA
Režija Mario Uršič
Peter Turrini
NAJBOLJ NORI DAN
Režija Paolo Magelh
Milan Jesih
JAZ IGRALEC Režija Vinko Modemdorfer
Ivo Brešan
SVEČANA VEČERJA V POGREBNEM ZAVODU
Režija Franci Križaj Gostovanje SLG Celje
Razstava o arhitektonski podobi znamenitih Benetk
BENETKE — Za vsakega še tako svetovno znanega arhitekta, je brez dvoma velika čast biti povabljen na natečaj za ovrednotenje tega ali o-nega kotička Benetk, tega čudovitega mesta s kanali sredi lagune, ki ohranja čudovito arhitektonsko podobo prejšnjih stoletij. V Benetkah si domačini prizadevajo dobiti kaj novega, da bi se mesto ohranilo pri vsakdanjem življenju, imamo pa tudi take, ki jim ni mar, da bi se v tem mestu razvijale industrijske ter obrtne dejavnosti. Hočejo, da bi v Benetke prihajali samo turisti, ki bi se, potem ko bi si ogledali Trg sv. Marka, baziliko, razne muzeje, okrepčali v njihovih gostilnah in pokupili kaj tipičnega v njihovih trgovinah. Komercialno - turistična miselnost je prevladala. Zaradi tega se število prebivalcev v mestu sredi lagune iz leta v leto manjša. Prebivalci se selijo na kopno, v Mestre ali Marghe-ro. V Benetkah pa ostajajo le trgovci. Po beneških ozkih uličicah in trgih, po callah in campiellih, pa hodijo turisti, turisti in še enkrat samo turisti.
Prav zaradi tega priredijo vsako leto v Benetkah vrsto razstav. Turist, ki pride v Benetke s kakega drugega kontinenta, bo občudoval baziliko in Doievo palačo ter obnovljeno Cà d oro. Ista ugotovitev velja za povprečnega italijanskega turista. So pa taki turisti, predvsem iz Italije, ki pridejo v mesto sredi lagune vsaj nekajkrat na leto. Ne mikajo jih golobi na Markovem trgu, niti pogled na viseči most med Doževo palačo in nekdanjimi zapori. Gredo kar naravnost v galerije in muzeje na ogled razstav.
še do konca julija je v palači Correr na Markovem trgu odprta razstava s kar vabljivim naslovom: »Le Venezie possibili da Palladio a Le Corbusier<. Gre za razstavo, na kateri lahko vidimo obilico načrtov zna-
nih arhitektov, tako italijanskih kot tujih, ki so si zamišljali predrugačiti podobo tega ali onega kotička Benetk. Že sam začetek pri Palladiu nam pove, da se je tudi ta priznani italijanski arhitekt zavzemal, da bi napravil kaj novega v tem mestu. Prikazani so njegovi načrti za nov most Rialto, potem ko je prvotnega uničil ogenj. Palladio si je nov most čez Canal grande zamišljal nekako tako kot katerokoli njegovo palačo na kopnem. Masovno stavbo s streho, nad katero bi bili kipci. Dostop do prehoda za pešce pa bi bil z obeh strani po strmih stopnicah. Takrat odgovorni upravitelji pa njegovega načrta niso sprejeli in most Rialto je danes nekaj čisto svojstvenega.
Na razstavi vidimo načrte cerkva, gledališč, plemiških palač, mojstrov itd. Vidimo načrte v neoklasičnem stilu, v baroku, v arhitektonskih oblikah prejšnjega stoletja, v najsodobnejših modernih oblikah arhitektov tega stoletja.
Ko bi bili arhitekti lahko uresničili to kar je sedaj prišlo iz zaprašenih arhivov tega čudovitega mesta bi bila podoba Benetk drugačna od te ki jo poznamo. Ko so gradili tržnico pri mostu Rialto so nekateri dali predlog, da bi čez Canal grande zgradili železen most. Nekdo drug je konec prejšnjega stoletja predlagal, da bi tržnico prekrili z železnimi strukturami in streho. Dobili bi nekaj podobnega tistim podobnim napravam, ki so jih ob koncu prejšnjega stoletja zgradili v večjih evropskih in ameriških mestih. To je prišlo še zlasti do izraza po priključitvi Benetk k i-talijanski državi. Neki arhitekt je predlagal, da bi prekrili ulico, v kateri so trgovine. Nekdo drug je mnenja, da bi nekako v prvem nadstropju glavne ulice s trgovinami zgradili dvignjen hodnik, po katerem bi hodili tisti pešci, ki bi se ne hoteli ustavljati pred izložbami.
Veliko je bilo seveda govora o povezavi enega beneškega rajona z drugim. Zaradi tega toliko načrtov o mostovih. Otok Giudecca so nameravali z mostom povezati z osrednjim predelom Benetk. Zato najdemo načrte za kamnite mostove, pa tud{ za tunel pod kanalom. Nobenega teh načrtov niso izvedli, še danes prideš z ene strani na drugo samo s čolnom. Veliko je načrtov o železniškem in cestnem mostu, ki povezuje Benetke s kopnim. Imamo načrte tudi za druge mostove. Največ za tistega pri Accademii, ki je vzbujal že toliko polemik, še največ v Benetkah.
Pa smo že v sodobnejšem času. Znani dunajski arhitekt Otto Wag-
ner si $ zvonik sv. Marka zamišljal drugače, potem ko se je ta sesul v začetku tega stoletja. Znani ameriški arhitekt Wright je po naročilu izdelal načrt za posodobitev študentskega doma v neposredni bližini univerze Cà Foscari. Njegov načrt je nekaj zares lepega, ki nekako spominja na njegovo znano hišo nad slapom. Moderni slog stavbe je spretno znal vključiti v beneško realnost tudi tako, da je balkone okinčal z zelenjem, kjer je voda kanala prišla do svoje veljave. Načrta niso uresničili zaradi njegove prezgodnje smrti. Znanega francoskega arhitekta Le Cor-busiera so povabili, da sodeluje na natečaju za gradnjo nove bolnišnice
v mestu sredi lagune. Njegov načrt je bil osvojen, a že dvajset let čaka v predalu upraviteljev. Letos je znani brazilski arhitekt Niemever, tisti, ki je zgradil Brasilio, izdelal načrt za sodoben most čez Canal Grande. Najbrž bo tudi ta ostal v kakem predalu. Še bi lahko naštevali. Kdor pa se želi pobliže seznaniti s temi neizvedenimi načrti, naj se kar poda v Benetke. Saj niso daleč. Dobil bo lahko tudi razkošni katalog založbe Electa (28.000 lir), v katerem so upodobljeni vsi načrti, ki so na razstavi, kot tudi njihova podrobna obrazložitev. Razstava je odprta, ponavljamo, do konca letošnjega julija.
MARKO WALTRITSCH
Pred izidom je četrta knjiga
SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Po prednaročniški ceni, ki velja do avgusta
(predvidoma bo slovar izšel v tem mesecu), ga lahko naročite v
tiiaiki kh+igatoU
Ul. sv. Frančiška 20.
Na 11. etapi kolesarske dirke po Franciji
Sicer (ne)pričakovana odločitev
Hinault še povečal prednost
MORZINE — Potem ko je svoje nasprotnike spravil na kolena na etapi na kronometer, jim je Hinault morda zadal odločilni udarec na včerajšnji prvi zahtevnejši alpski etapi. Francoski as je napadel že 70 kilometrov pred ciljem, na prelazu Morgis. Ko je videl, da mu s težavo sledijo, je še povečal ritem. Edini, ki ni popustil, je bil Kolumbijec Herrera. Pred zadnjim 14 km dolgim vzponom na 1800 m visoki Avoriaz sta Hinault in Herrera imela dve minuti in pol prednosti pred ostalimi. Etapo je o-svojil Herrera, ki je potegnil sto metrov pred ciljem, vendar je bilo o-čitno, da se Hinault ne bo pognal za njim: »tour« je še dolg, težkih etap ne manjka in kakšen prijatelj več gotovo ne škodi.
Zgleda, da si je Visentini po težavah, ki jih je imel na predvčerajšnji etapi, nekoliko opomogel. Njegov zaostanek se je sicer znova povečal, vendar ni imel več problemov s prebavo in je izrazil trdno odločenost, da »tour« pripelje do konca.
VRSTNI RED
1. Herrera (Kol.), ki je 195 km od
Pontarhera do Morzineja - Avoriaza prevozil v 5.19’04” s poprečno hitrostjo 36,667 km na uro; 2. Hinault (Fr.) po 7”; 3. Delgado (Šp.) 1’23”; 4. Parra (Kol.) 1’41”; 5. Lemond (ZDA) INI”; 6. Roche (Ir.) 2’05”; 7. Win-nen (Niz.) 2’05”; 8. Miller (VB) 2’39”; 9. Prieto (Šp.) 3’02”; 10. Wellens (Bel.) 3’02”; 11. Anderson (Avs.) 3’02”; 12. Zoetemelk (Niz.) 3’02”; 13. Rodriguez Magro (Šp.) 3’02”; 14. Fo-rest (Fr.) 3’02”; 15. Pino (Šp.) 3’04”; 16. Bazzo (Fr.) 3’06”; 17. Ruttimann (Švi.) 3’10”; 18. Kelly (Ir.) 3’26”; 19. Madiot (Fr.); 20. Vani Impe (Bel.) isti čas; 37. Visentini (It.) 5’52”; 54. Leali (It.) 10’49”.
SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fr.) 56.23’57”; 2. Lemond (ZDA) 4’00”; 3. Roche (Ir.) 5’52”; 4. Kelly (Ir.) 6’01”; 5. Anderson (Avs.) 6’33”; 6. Bauer (Kan.) 6’50”; 7. Hottet (Fr.) 7’40”; 8. Ruttimann (Švi.) 8’06”; 9. Zoetemelk (Niz.) 8’25”; 10. Simon <Fr.) 8’50”; 11. Foresi (Fr.) 8’54”; 12. Bazzo (Fr.) 8’57”; 13. Veldscholter (Niz.) 9’25”; 14. Madiot (Fr.) 9’34”; 15. Winnen (Niz.) 10’05”; 16. Schepers (Bel.)
10’16”; 17. Delgado (Šp.) 10’25”; 18 Millar (VB) 10’31”; 19. Haghedooren (Bel.) 10’59”; 20. Van Impe (Bel.) H’24”; 25. Herrera (Kol.) 12’34”; 39. Leali (It.) 1911”; 45. Visentini (It.) 22’35”; 116 Caroli (It.) 52’2I”; 119. Bontempi (It.) 54’44”.
NA »TOURU« ZA ŽENSKE
Maria Canins odlična
Italijanska kolesarka Maria Canins je premočno osvojila osmo etapo krožne kolesarske dirke po Franciji. V gorski etapi od Chatela do Avoriaza je na cilju za skoraj tri minute prehitela Francozinjo Jeannio Longo, ter za skoraj pet minut rojakinjo Roberto Bonanomijevo. Canin-sova je bila vseskozi prva favoritinja ženskega »toura«, vendar pa ni nihče pričakoval, da bo na prvi res težki etapi tako premočno zmagala.
Skupna lestvica je sledeča: 1. Canins (It.) 16.23’36”; 2. Longo (Fr.) po 1’52”; 3. Jones (VB) po 6’05”; 4. Bonamoni (It.) po 7’06”; 5. Chiappa (It.) po 8’06”.
kratke vesti - kratke vesti
NA PRVI TEKMI TURNEJE
Italija pregazila ekipo Hongkonga
Na prvi tekmi turneje italijanske državne košarkarske reprezentance, je slednja z lahkoto premagala ekipo Hongkonga z rezultatom 113:42 (58:19). Srečanje samo je bilo nezanimivo, saj je Italija že v uvodnih potezah igre trdno prevzela vajeti igre v svoje roke. Azijski nasprotniki so bili sicer še precej natančni v metu, vendar pa tehnično in fizično le prešibki, da bi lahko ogrožali Italijo. Za Italijo so dali koše prav vsi in sicer: Sbaragli 13; Gracis- 5; Lorenzon 16; Fantozzi 8; Della Valle 5; Ragazzi 4; Dell’Agnello 14; Ricci 8; Tonut 14; Morandotti 7; Montecchi 12; Carre-ra 7.
Italija je danes že v kitajskem glavnem mestu Pekingu, kjer bo odigrala šest prijateljskih srečanj.
Nekaj dobrih rezultatov v Rimu
RIM — V prvem dnevu absolutnega italijanskega prvenstva v atletiki so dosegli nekaj dobrih rezultatov. V metu kladiva je zmagal Orlando Bianchini (Fiamme Gialle), ki je dosegel znamko 75,22 m. V hoji na 5, km ženske je zmagala Maria Grazia Cogoli (Fiamma Vicenza) s časom 23’50”04. V finalu teka 800 m ženske pa je prvo mesto osvojila Erika Rossi (Sisport Paraflù Torino), ki je pretekla predvideno razdaljo v 2'08”38. Za 60 stotink sekunde je prehitela Flavio Gaviglio.
V 800 m moški je zmagal Alberto Barsotti (Propatria Freedent) v času 1’49”71 pred Donatom Sabio in Luco Vandijem. V metu diska za ženske je prvo mesto osvojila Claudia Paris (60,68 m), v teku na 100 m
ženske pa je bila najhitrejša Marisa Masullo v času 11”66. Druga je bila Daniela Ferrian, tretja pa Carla Mercurio. V teku na 3000 m ženske pa je premočno zmagala Agnese Pos-simai (Fiamma Belluno), ki je s časom 9’14”27 za preko pet sekund prehitela Roberto Brunet.
Požar (Sežana) jugoslovanski
državni balinarski prvak
Na jugoslovanskem državnem balinarskem prvenstvu za posameznike je član sežanske Skale Jože Požar zasedel prvo mesto in z njim državni naslov, potem ko je v finalni tekmi premagal Hariča 13:7. Novogoričan Ferfolja je osvojil šesto mesto, Mezgec (Izola) pa je bil deveti. V zbijanju je presenetljivo osvojil prvo mesto Kranjčan Vende, drugi pa je bil Postojnčan Ante Bašič. (Z. S.)
Generalni konzul SFRJ Mirošič pri ZSŠDI
Sinoči je bilo na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji uradno srečanje med predstavniki te zamejske krovne športne organizacije ter generalnim konzulom SFRJ v Trstu Dragom Mirošičem in konzulom Nikoličem.
V imenu ZSŠDI je spregovoril predsednik Odo Kalan, ki je razčlenil delovanje Združenja ter njegovo vsestransko pestro dejavnost. Generalni konzul je s svoje strani poudaril pomen te organizacije v okviru naporov za dosego globalnega zaščitnega zakona in širše izreden pomen športa kot povezovalnega člena med tu živečima narodoma, manjšinskim in večinskim.
Na uradnem srečanju je še posegel konzul Nikolič, ki je zvesto sledil razvoju zamejskega športa v zadnjih letih in torej mu ne manjka osebnih izkušenj na tem področju. Nikolič v kratkem odhaja na drugo delovno obvezo, zato je bilo to slovo še toliko bolj prisrčno.
Marina Cergol po treh sezonah zapustila Kras
Marina Cergol, trenutno najboljša italijanska namiznoteniška igralka, se je po treh sezonah nastopanja za Kras odločila, da menja sredino, da poskusi drugje. Prestopila je namreč k ekipi Surgelati Arena iz Verone. Odločitev je za marsikoga prišla povsem nepričakovano, pri društvu pa nanjo niso bili nepripravljeni.
»Takoj po italijanskem državnem prvenstvu za posameznike, ki je bilo maja meseca in na katerem je Cergo-lova osvojila kar tri naslove,« nam je povedal predsednik Krasa Zvonko Simoneta, »je Marina izrazila namen, da odide h kakemu drugemu društvu.«
»Vrzel, ki nastaja z njenim odhodom, je velika, saj je z njo Kras osvojil državni naslov v lanski in letošnji sezoni, predlanskim pa je bil drugi. . .«
»Njene odločitve seveda nismo sprejeli z veseljem, vendar tudi iz tega ne bomo delali tragedije. Vsekakor je izguba take igralke hud udarec, ki pa bi bil še hujši, če bi zrasla v našem ambientu, v naši sredini. Njen korak, ki nas ni presenetil, o-benem potrjuje politiko ženskega namiznega tenisa v Italiji, kjer društva obstajajo samo na papar ju: rodijo se, ko zberejo nekaj dobrih igralk, ko jih zgubijo, po pjovsem zginejo, ker z mladimi ne delajo načrtno. Zato se igralci selijo iz društva v društvo (pri tem igra odločilno vlogo denar), tako da se razmerje sil iz leta v leto bistveno spreminja.«
»Kakšni so razlogi za to odločitev Cergolove?«
»Za Kras je sicer igrala, vendar se pri nas očitno ni vživela, saj je celo na treninge k nam bolj poredkoma zahajala. V glavnem je bila okrog z reprezentanco, na raznih turnirjih. Poleg tega lahko sklepamo, da jo je Verona pritegnila, ker se tam ustanavlja namiznoteniški center za vso Severno Italijo. A tudi denar, tako danes kot vselej, ima svojo moč.«
»Je morda postavila kakšne pogoje, da ostane pri Krasu?«
»Sploh nobenih. Enostavno je dejala, da bi rada šla drugam. Pristavila je celo, da bi znala tudi opmsti-ti namizni tenis, če ji ne bi bilo več všeč. Nudili smo ji sicer vse, kar je potrebovala, razen seveda honorarjev, vendar je sama pmvedala, da to ni bistveno. Razšli pa smo se seveda prijateljsko.«
»Kako bo sedaj?«
»Imamo sicer px>dmladek, na ka-
terega se lahko opremo, vendar izgube se ne bo dalo nadomestiti. Da bi bile težave večje, iz družinskih razlogov ne bo leto dni igrala niti Sonja Doljak,«
»Kakšne so torej perspektive za novo sezono?«
»Programa sicer nismo dokončno izdelali, vendar je že sedaj jasno, da je glede prve ekipie naš cilj obstanek v ligi. Glede na to, da bomo razpolagali z novimi prostori, bomo največjo težo namenili mladinskemu sektorju.«
»Kdo bo igral za prvo ekipo?«
»Igrale bodo Sonja Milič, Damjana Sedmak, tretja p»a bi morala biti perspektivna Tanja Ukmar. Vsekakor smo še pred odločitvijo Cergolove mislili na okrepitev ekipie in ta možnost je sedaj še bolj upravičena. Kaj se bo iz teh načrtov rodilo, če se bo sploh kaj rodilo, bo treba počakati. Že sedaj pa lahko povem, da se bo Kras v prihodnji sezoni poimenoval v Kras Globtrade (slednje je podjetje iz Nove Gorice, ki se ukvarja z zunanjo trgovino ljubljanske Emone).
»Z odhodom Cergolove ste se vi oslabili, ostali pa okrepili. Kakšna bo v prihodnji sezoni konkurenca v prvi ženski ligi?«
»Konkurenca bo gotovo ostrejša in glavni favorit bo prav ekipa Surgelati Arena. Poleg Cergolove bosta namreč zanjo igrali še Zampinijeva (druga v Italiji) in Vignolova (četrta v Italiji). Zgleda, do se bo okrepil tudi bocensld Recoaro, h kateremu naj bi se vrnila Busnardova. Po nekaterih vesteh naj bi Recoaro najel tudi neko madžarsko igralko.«
»Ekipa Surgelati je vendar lani igrala v B ligi, kjer je zasedla drugo mesto. Kako je sedaj v A ligi?«
»V B ligi je v lanskem prvenstvu zmagala Parma, za katero je igrala tudi Nišičeva iz Ljubljane in si tako zagotovila prestop v A ligo. Prvotno je celo kazalo, da bo Cergolova prestopila k Parmi, kamor naj bi pjrišla tudi neka jugoslovanska igralka. Zatem se je zadeva nekam nejasno zasukala. Po neuradnih vesteh se je zvedelo, da Parma namerava odstopiti, kar se je tudi zgodilo. Tako si je pravico do prestopa v višjo ligo zagotovila ekip» Surgelati.«
»Pri vsem tem je še najbolj v tolažbo ugotovitev, da se sile koncentrirajo v dveh društvih, v Veroni in Bocnu, tako da bi Kras le moral o-hraniti prvoligaški status.«
(D. Bizjak)
Evropsko jadralno prvenstvo v razredu 470
Italijanska posadka v vodstvu
Tesni stiki med balinarji iz Tolmina in Čedada
KOPER — Na evropskem prvenstvu v jadranju za olimpijski razred 470 je na včerajšnji drugi regati v Koprskem zalivu prepričljivo zmagala olimpijska pxjsadka Luis D’Orest -Roberto Molino, vodstvo v skupni u-vrstitvi pa sta prevzela brata Chiefi (Italija), ki sta bila včeraj tretja. Italijanski uspeh sta s 4. mestom potrdila Mura - Bricchetti. Najboljšo jugoslovansko uvrstitev sta dosegla Mitja Kosmina in Goran Sosič, ki sta imenitno startala, v p>rvem krogu sta bila celo med vodilnimi, toda pxitem ju je presenetil veter in izvrstna uvrstitev je splavala po vodi. Zelo dobra pa sta bila mladinska državna prvaka Boštjan Antončič -Andrej Borštnar. Bilo je tudi nekaj protestov, vendar bo žirija o njih odločala jutri. Na startu pa je bilo diskvalificiranih kar šest posadk in med njimi tudi Jugoslovana Bona-cin - Mandič. Po dveh regatah sta tako najuspešnejša jugoslovanska tekmovalca Stojan Maljevac, Alan Cerkvenik.
Včeraj dopoldne so evropsko prvenstvo tudi uradno odprli. Udeležence prvenstva in goste ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij so med drugimi pozdravili Mirko Kosmina, predsednik organizacijskega odbora, Colin Brewer, tajnik mednarodne zveze razreda 470 in predsednik brodarske zveze Slovenije Miha Wohinz, ki je prvenstvo tudi uradno odprl.
REZULTATI 2. REGATE: 1. D’Oreste - Molina (šp.) 0 točk; 2. E-klunt - Blechingberg (Fin.) 3; 3. T. Chiefi - E. Chiefi (It.) 5,7; 4. Mura -Bricchetti (It.) 8; 20. Kosmina - Sosič; 29. Antončič - Borštnar; 42. Maljevac - Cerkvenik (vsi Jug.).
SKUPNA LESTVICA: 1. T. Chiefi -E. Chiefi (It.) 8,7; 2. D’Oreste -Molino (šp.) 14; 3. Mura - Bricchetti (It.) 23; 25. Maljevac - Cerkvenik 64; 26. Kosmina - Sosič 69; 39. Antončič - Borštnar 95; 47. Cergonja -Pistotnik 100, 55. Bonacin - Mandič 112 (vsi Jug.). (J. Kreft)
Že vrsto let se balinarji iz Čedada in s Tolminskega redno srečujejo in to izmenično, enkrat v Čedadu, drugič pa na Tolminskem.
Zadnje tako srečanje je bilo konec prejšnjega meseca v Čedadu, na lepem igrišču v Carariji, v bližini znane gostilne, ki jo upravlja Mario Spe-cogna, domačin iz Črnega vrha.
Za letošnje tekmovanje je v Benečiji vladalo veliko zanimanje in organizatorji so res odlično uredili tek-
ODBOJKARSKI KLUB BOR obvešča, da je plačevanje za odbojkarski tečaj v Škofji Loki na društvenem sedežu na stadionu »1. maj« od IG. do 18. ure do 15. t.m.
ZSŠDI
obvešča, da bo v juliju in avgustu urad odprt v popoldanskih urah le ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo soboto.
SPDT
obvešča, da je še nekaj prostih mest
movalne steze. Zbralo se je tudi precej gledalcev. Vsega skupaj je nastopilo 48 tekmovalcev, po 24 z vsake strani. Medtem ko so lani v Tolminu zmagali domačini, so tokrat slavili balinarji iz Čedada. V jeseni pa je na sporedu tretje, odločilno srečanje, ki bo v Tolminu. Zmagovalcu srečanja bo šel pokal, ki je namenjen tem tradicionalnim srečanjem, ki ne prispevajo samo k poglabljanju športnega sodelovanja ob meji, ampak tudi k utrjevanju prijateljskih odnosov
za dvodnevni avtobusni izlet na črno prst, ki bo to soboto in nedeljo (13. in 14.) ob priliki 20. obletnice smrti prvega povojnega predsednika Zorka Jelinčiča. Vpisovanje na sedežu SZŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr., tel. 767304). Vabljeni!
SPDT
obvešča svoje člane, da lahko plačajo letno članarino v Tržaški knjigami v Trstu ali pa na društvenem sedežu ob torkih od 20. do 21. ure (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadstr.).
med Tolminsko in čedadskim okrajem.
Še o Poletovih balinarjih
Včeraj smo na kratko poročali o letošnjih uspehih Poletovih balinarjev, vendar je pri naštevanju izostala e-na uvrstitev. Popoln seznam uvrstitev je naslednji:
POKRAJINSKO PRVENSTVO: 2. mesto v dvojicah Daneu in Aleks Gulič; 3. mesto med posamezniki Vasja Gulič; 5. mesto med posamezniki Zdravko Skupek; 3. mesto med četverkami Daneu, Skupek, A. in V. Gulič; nastopi na raznih turnirjih: v dvojicah so po eno 5. mesto osvojili Skupek in Simoneta ter Daneu in A. Gulič; po dve deveti mesti sta osvojili tudi dvojici Skupek - Simoneta in Zorn - V. Gulič.
Bilardo potrjen
BUENOS AIRES — Čeprav so zadnje čase trenerja argentinske nogometne reprezentance Bilarda precej kritizirali, je predsednik argentinske nogometne zveze Grondona potrdil, da bo ostal na krmilu reprezentance vse do izteka pogodbe (31. 12. 1986).
obvestila
Bežen obračun tekmovalnih in rekreacijskih dosežkov v komaj minuli sezoni
Razmah telesnokulturne dejavnosti na Goriškem
Telesnokulturne dejavnosti tudi v poletnih mesecih ne manjka, čeprav so se v tem času že končala vsa prvenstva, sklenjene pa so tudi vse večje pobude, je obdobje še vedno primerno za organizacijo kakega turnirja, za rekreacijo ob morju ali v hribih, za občni zbor. Skratka, za tisti del dejavnosti, ki ne prinaša točka, a je ravno tako pomembna. Poletni meseci so priložnost tudi za pri-
Katrin Lovisutti, perspektivna odbojkarica Sovodenj - Centralspeda
pravo programov za novo sezono. Kakšna pa je bila zadnji sezona na Goriškem? Glede slovenske telesne kulture v najširšem pomenu besede, bi rekli enkratna. Verjetno že več let nismo dosegli toliko pomembnih rezultatov, ekipnih in med posamezniki, kot v minuli sezoni. Na nekatere se bomo spomnili v naslednjih vrsticah, prav gotovo pa ne bomo mogli omeniti vsega, kar je goriški šport dosegel v zadnjem letu.
Prvo vprašanje, ki sili na dan, je: zakaj? Mislimo, da ni retorično, če poudarimo, da danes žanjemo to, kar smo včasih sejali. Kljub vsem negativnim pojavom, ki pestijo goriško telesno kulturo, smo dosegli res zavidljive uspehe, s katerimi pa se ne smemo zadovoljiti, nasprotno. Nadaljevati moramo po tej poti in ob vsaki oviri poiskati primerno rešitev.
Razlogov za sedanje uspehe je precej. Mislimo pa, da med glavne prav gotovo sodi odnos do telesne kulture, ki se, sicer s težavo, vendarle vztrajno, izboljšuje. Menimo, da so minili časi, ko je naša telesnokultur-na dejavnost bila ne samo drugo, marveč celo tretjerazredna v odnosu do drugih dejavnosti v okviru naše narodnostne skupnosti. Večkrat prepušča sama sebi, velikokrat pod udarom kritika, neštetokrat ocenjena kot dejavnost, ki ne vodi nikamor, oziroma, ki je namenjena le kratkočasju mladine.
Splošni svetovni premiki, predvsem v zahodni Evropi, so vplivali tudi na našo miselnost in nas prepričali, da je telesna kultura pomemben steber y razvoju sodobne družbe. Da-nes_ j° postavljamo kot eno glavnih orožij proti kvarnim družbenim vplivom, mamilu, terorizmu, podkupovanju. Skratka, tudi stari latinski rek — mens sana in corpore sano — dobiva na pomembnosti in to tudi v naši slovenski stvarnosti.
Drugi, ravno tako pomemben razlog, je v učinkovitejši kadrovski po-
litiki, čeprav smo glede tega še daleč pod optimalnim nivojem, predvsem glede tehničnega kadra, medtem ko je organizacijski že na kakovostnejši ravni.
Tretje in verjetno najpomembnejše dejstvo je, da smo na Goriškem v zadnjem obdobju bili priča nastanku številnih objektov, v katerih se je telesna kultura lahko razvijala. Brez dvoma je telovadnica Kulturnega doma pomenila zgodovinski trenutek v stvarnosti telesne kulture Gorice. Pomenila je kakovostni skok. Ravno tako pomembni so ostah objekti, s katerimi lahko razpolagamo. Omenili bi štandreško telovadnico, občinsko telovadnico v Sovodnjah, igrišče Dijaškega doma, športni del središča na Vrhu, načrt za telovadnico v Doberdobu, gradnjo športnega središča pri Katoliškem domu, možnosti športnega udejstvovanja v novih prostorih na Bukovju, razna balinarska, teniška in nogometna igrišča. K temu bi dodali občinske športne centre, kot so bazeni, atletsko igrišče, šolske telovadnice in podobno. Že ta bežen pregled jasno pove, da je s tolikšnimi strukturami možnost razvoja lažja kot pred dobrim desetletjem, ko smo imeli na razpolago izredno malo objektov.
Vse to in še marsikaj drugega je prispevalo, da se je tudi pri nas spremenil odnos do telesne kulture. Spremenilo se je zmotno prepričanje, da je to le stvar mladine, saj iz leta
v leto beležimo vedno več odraslih, ki se ukvarjajo z rekreacijo. Seveda prej omenjenim objektom treba dodati še one, ki nam jih nudi narava sama: smučišča, hribi, morje in jezera, ceste same za kolesarjenje in hojo. Če televizija večkrat kvarno vpliva na našo družbo, pa ji je treba priznati, da je marsikaj koristnega storila tudi v prepričanju, da se je treba z večjo odločnostjo in vztrajnostjo posvetiti rekreaciji, oziroma gibanju. Za primer velja anketa, ki je ugotovila, da so neposredni prenosi s kolesarske dirke po Italiji veliko prispevali, da se je dosti ljudi odločilo za kolesarjenje. Teh je precej tudi pri nas na Goriškem.
Skratka, novo vzdušje je koristno vplivalo, da smo v zadnji sezoni na Goriškem beležili zares odlične dosežke.
Gotovo si prvo mesto zasluži odbojka, v vseh pogledih. Ta panoga je postala vodilna med Slovenci in že podatki, da imamo danes več kot 40 ekip, od mladinskih do članskih, v režiji osmih društev, jasno povedo, kolikšen je pomen te panoge. In prav v tej dejavnosti smo letos dosegli najboljše rezultate.
Prvi od teh je prav gotovo napredovanje ženske ekipe Sovodenj - Centralspeda iz D v C-2 ligo. Sovodenj-ke so tako v dveh letih nastopanja dosegle dve napredovanji in v občini, v kateri je doslej kraljeval predvsem
Doberdobski Mladosti je letos za las ušlo napredovanje
V telovadnici Kulturnega doma smo letos beležili bogato rekreacijsko dejavnost
Očitno je prišel čas, da tudi društva prisluhnejo željam samih nogometašev in da že v naslednji sezoni pomislijo, kako na čim boljši način uresničiti to zamisel. Zakrivati si oči pred tem pomeni pokopati naš nogomet in za to tudi odgovarjati. Biti med zadnjimi v najnižji kategoriji zares nikomur ne koristi.
V bežni oceni pravkar sklenjene sezone smo beležili dobre rezultate tudi v drugih panogah, ki imajo žal manj odmevnosti. Tu bi se spomnili na enkraten uspeh kotalkarjev pečan-ske Vipave, ki so kar tri svoje predstavnike poslali na državno prvenstvo. Omenili bi tudi lokostrelce Našega prapora, ki jim je tudi letos uspelo uvrstiti svojega predstavnika na državni finale mladinskih iger, kjer so lani dobili prvakinjo Sonjo Lutman.
Še bi lahko govorili o uspehih posameznikov na pokrajinski in deželni ravni. Govorili bi lahko tudi o množičnih prireditvah, o rekreaciji, o smučanju. Vse to je namreč prispe-
Kapetanka in steber šesterke Doma Agorest Rafaela Zavadlav
vaio, da smo letos na Goriškem lahko zares zadovoljni s telesnokulturno sezono.
Zato je prav, da nadaljujemo po izbrani pori, v prepričanju, da pomeni napredovanje telesne kulture tudi napredovanje celotne naše skupnosti.
RUDI PAVŠIČ
nogomet, se je uveljavila nova panoga, ki sama opravičuje dograditev občinske telovadnice.
Pomembno napredovanje so dosegle tudi odbojkarice Doma Agorest iz Gorice. Mlade igralke tega društva so namreč letos prestopile v D ligo in vse kaže, da se je pri Domu ustvarila osnova, po kateri bo prav ženska odbojka v bodočnosti pomenila veliko in ne samo na pokrajinski, marveč celo na deželni ravni. Nad osemdeset deklet, ki se je v zadnjih dveh letih zbralo okoli društva, je namreč zadostno jamstvo, da se bo dalo marsikaj uresničiti. Potrebna je le primerna tehnična in organizacijska pomoč. Vedno v zvezi z napredovanji, je treba omeniti tudi žensko ekipo goriške Olympie, ki si je za las zapravila prestop v D ligo. Glede odbojke velja omeniti tudi dobre vesti, ki prihajajo iz Brd.
Posebno pozornost pa velja nameniti najmlajšim odbojkarjem. Komaj minulo pokrajinsko prvenstvo v mi-nivolleju za dekleta in fante je potrdilo številčnost in kakovost naših e-kip. V obeh konkurencah so se namreč najbolje izkazali prav slovenski športniki. Da je temu tako, priča vest, da si je ekipa minivolleja štan-dreškega Vala zagotovila nastop na državnem prvenstvu v Città di Castel-lu pri Perugii.
Za las si je napredovanje zapravila tudi doberdobska članska nogometna ekipa Mladosti, ki ji je zanjo zgodovinski uspeh izmuznil v dodatnih tekmah. Neuspeh kraške ekipe je brez dvoma potrl domačine, rekli pa bi, da je kvarno vplival na celoten slovenski nogomet na Goriškem, ki doživlja precejšnjo krizo. Zato je konec letošnje sezone pomemben tudi zaradi nekaterih teženj znotraj našega nogometnega življa. Te težnje so prišle na dan prav na občnem zboru športnega društva Sovodnje, ko se je skupina igralcev vseh treh društev, Juventine, Sovodenj in Mladosti izrekla za združevanje moči. To pomeni, da je v vseh želja po reprezentančni ekipi, ki bi imela možnost napredovanja, ne samo v drugo, marveč celo v prvo amatersko ligo in bi s tem vrnila slovenskemu nogometu na Goriškem potrebno vsebino.
Tekmovanje se je vedno širilo. Atletika je že drugič startala na Kolon j o in boj zaradi dežja izgubila. Ker so bile naprave na stadionu »1. maj« že odpisane, je bilo treba v zadnjem trenutku usposobiti luknjo za skoke. V zadnjem trenutku je Miljo Gombač staknil tovorni motor in pisec teh vrstic je zgodaj zjutraj na gradbišču Kulturnega doma natovoril nekaj peska za doskočišče.
Izven mesta se je podal tudi orientacijski pohod, katerega organizacijo je Bor poveril SPDT. Proga je bila speljana s Proseka preko Repniča na Volnik in nazaj. Seveda je deževalo. Za Škamperle sta zmagala Marino Dolgan in Tonček Dovgan, dva izredno požrtvovalna člana svetoivanskega društva in neutrudna sodelavca pri športni organizaciji vsega, kar se je -odvijalo na »1. maju«. Zanimivejša je zgodba 16-letnih Boruta Spacala in Radovana Pučke, ki sta pohod izvedla po svoje.
Na poti nista našla kontrolne točke in nekje pri Volniku prešla državno mejo. Na srečo ju graničarji niso prestregli in po spoznanju napake sta se vrnila v Italijo. Sklenila sta tedaj, da se bo pohod kot vsi prejšnji zaključil na stadionu »1. maj«. Pogumno sta začela stopati, vendar se kmalu znašla na strelišču.
ki je v Paču za Repnom. Vojaki, ki so pravkar streljali, so morali prekiniti vaje. Borut in Radovan sta se po tej nepriliki raje zatekla domov.
Po najboljših mestih je poseglo nekaj ne več mladih športnikov. Jože Cesar je v avtomobilski ocenjevalni in spretnostni vožnji prehitel Krušiča in pisca teh zgodb, ki je ob startu na vzpetini prezgodaj spustil ročno zavoro in s tem tudi drugo mesto. V streljanju je pri moških zmagal Rudi Škrinjar, do diplome je pa z drugim mestom prišla tudi njegova mati Ivanka v ženski konkurenci.
Just Kovačič je bil najboljši šahist, Karel Tomšič pa je bil za finalno tekmo namiznoteniškega turnirja z Borisom Košuto tokrat pravočasno ob mizi in nekoliko presenetljivo osvojil prvo mesto. Dvoboj je bil zelo izenačen (22:20 in 21:19). Na namiznoteniškem turnirju so zadovoljiv vtis naredili tudi igralci iz Zgonika, kjer so bile razmere za pravo športno društvo skoraj zrele.
Dve finalni tekmi odbojke sta zaključili 6. športni teden. Običajnemu Škamperlu se je po robu postavil Cankar. Dekleta od Sv. Ivana so z lahkoto odpravile nasprotnice, pri fantih pa se je v šentjakobski ekipi strnilo nekaj članov prve Borove šesterke in Škamperlu je zmaga še enkrat ušla. Izid je bil 2:1 za Cankar (15:6, 11:15, 15:9), igra pa je bila veliko bolj izenačena kot bi se lahko sklepalo iz številk.
Kot nekoč v starih časih na olimpiadah, so tekmovali tudi literati. S spisom »Triglav moj dom, kako si krasan«, je Danijela Nedoh premagala »Atleta«, katerega je za to priložnost sestavil Marko Kravos. Čistokrvni športnik Sergij Verč je bil tretji z »Belim začetkom in koncem«.
Komaj se je poleglo navdušenje nad domačimi tekmovanji, je Bor začel svojo dolgoletno nastopanje v moški odbojkarski B-ligi. 24. novembra so borovci pre-
magali tržaško ekipo ladjedelnic CRDA, prav tisto, ki je nekdaj prej »posodila« Škedenjcem nekaj igralcev za njihovo presenetljivo zmago.
Plakat 6. športnega tedna
Naročnina: mesečna 10 000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah - SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. A ZTT	^!an lta,iianske
m tiska P ^ Trst	[M 3Q Časopisnih
•	1	založnikov FIEG
10. julija 1985
Soodgovoren je za tragedijo na stadionu
Belgijski notranji minister v škripcih
BRUSELJ — V poslanski zbornici bi morala pojutrišnjem steči razprava o pobtičnih, upravnih in organizacijskih soodgovornostih za incidente na stadionu Heysel z dne 29. maja, ko so tako imenovani navijači angleškega Liverpoola zverinsko napadli navijače Juventusa (38 mrtvih, od tega 31 Italijanov, in 250 ranjenih). Razprava bo slonela na poročilu preiskovalne komisije, v katerem je rečeno med drugim, da je za tragedijo posredno odgovoren tudi sam notranji minister Charles Ferdinand Nothomb. Opozicija je zahtevala njegov odstop, minister pa zaenkrat vztraja na svojem mestu.
Značilno je, da so liberalci (tako flamski kot valonski) pozvali svoje predstavnike v poslanski zbornici, naj glasujejo »po svoji vesti«. Podobno (previdneje) so se izrekli krščanski socialci, ki z liberalci tvorijo desnosredinsko koalicijo v vladi; socialisti, ki so v opoziciji, pa seveda odločno zahtevajo Nothombov odhod.
Vse kaže, da utegne notranjega ministra rešiti samo enoten nastop vlade, ki pa ni lahko predvidljiv prav zaradi omenjene poteze liberalne in
krščanskosocialne stranke. Če bodo torej poslanci teh dveh strank glasovali po vesti, bodo s tem izrekli ministru nezaupnico ter ga tako dokončno razrešili dolžnosti.
Sredi avgusta bo posebna nadzorna komisija, ki naj bi ji predsedoval sam Nothomb, preverila varnostne naprave in siceršnje stanje vseh belgijskih nogometnih igrišč, na katerih nastopajo moštva tako imenovane prve jakostne divizije.
Italija priznava ta status le evropskim pribežnikom
Na svetu danes kar 10 milijonov beguncev
RIM — Sodišče je predvčerajšnjim po naglem postopku'odmerilo 66 tujim pribežnikom leto dni zapora pogojno, ker so v begunskem taborišču »Rossi Longhi« V Latini uprizorili kolosalen pretep. Druščina si je skočila v lase zaradi dekleta, v resnici pa tudi zato, ker naj bi taboriščno vodstvo z nekaterimi begunci (poljskimi) bolje ravnalo kot z drugimi (romunskimi in madžarskimi). Dogodek je pahnil na površje splošnejši problem begunstva oz. razmer, v katerih ubežniki živijo.
Italija uradno pomaga 1.230 beguncem, ki bivajo deloma v Latini in
20 let »ukradene svobode«
RIO DE JANEIRO — Roisald Biggs je leta 1963 izpeljal »rop stoletja«; s pajdaši je napadel britanski poštni vlak in naplenil za 14 milijard lir gotovine. Medtem ko so kolegi ostali v ječi, je on 8. julija 1965 pobegnil iz Vapora v Wandsworthu, kjer bi moral odsedeti 30 let, dolgo romal po svetu in se nazadnje nastanil v Braziliji, ki z Vel. Britanijo nima sporazuma o ekstradikciji. Ne samo, Biggsu je nočna plesalka Raimunda rodila otroka, tako da ga oblasti po zakonskih predpisih niti izgnati ne morejo.
Biggs je 20-Letnico »ukradene svobode« praznoval z najboljšim šampanjcem v svoji razkošni vili nad Riom, iz katere sicer v večernih urah ne sme, kot tudi ne sme imeti uradne zaposlitve in se niti oženiti (vsak teden se mora javiti zvezni policiji). Toda mož je vseeno srečen in pomaga 11-letnemu sinu Mikeu, da postane popevkar.
Mlurrivt Beecher Statve
11.
Koča strica Toma
Capui, deloma pa v hotelih. Med njimi so izključno Evropejci, kajti rimska vlada utesnjevalno tolmači ženevsko konvencijo iz leta 1951 in torej prišlekom od drugod ne priznava begunskega statusa. To pomeni, da moški, ženske in otroci iz držav tretjega sveta, kjer je bezanje z rodnih tal najbolj razširjeno, italijanskih oblasti ne morejo zaprositi za politično zatočišče, ampak z njimi tu ravnajo kot s katerim koli tujim državljanom, ki je podvržen strogim pravilom glede pravice do bivanja in dela pa tudi nevarnosti izgona. Izjemno ie Rim nastopil le v korist kakim tisočim čilskim državljanom, ki so ob državnem jašističnem udaru leta 1973 ušli Pinochetu, in 3.000 vietnamskim beguncem.
V mednarodnem merilu skrbi za begunce posebni organizem (višji komisariat) v sklopu OZN, ki je bil ustanovljen leta 1950 in ki se mu mandat obnavlja vsakih pet let. Komisariat si prizadeva za zaposlovanje beguncev in za socialno pomoč ter jih skuša obvarovati pred izgonom iz države, v katero so se zatekli, oziroma pred preusmeritvijo nazaj v domovino, kjer tvegajo v najboljšem primeru zapor, sicer pa mučenje in smrt, kot je to primer, recimo, salvadorskih beguncev ° Hondurasu.
Računajo, da je danes na svetu okrog 10 milijonov beguncev, od tega 3 milijone Afgancev v Pakistanu, Indiji in Iranu, 700.000 Etiopcev v Somaliji, 650.000 Eritrejcev, Ugandcev in državljanov Zaireja v Sudanu, 320.000 Angolcev in Ugandcev v Zai-reju, 300.000 srednjeameriških beguncev v Mehiki, Hondurasu in Nikaragvi in milijon Vietnamcev na Tajskem in Kitajskem. V zadnjih 30 letih je Višji komisariat za begunce pri OZN pomagal 25 milijonom ljudi in mnogim omogočil povratek v domovino, kjer je medtem prišlo do političnega preobrata: leta 1962 se je npr. v osvo-
bojeno Alžirijo vrnilo 250.000 oseb, leta 1975 pa so se domov vrnili angolski, mozambiški in gvinejski rodoljubi, ki so se rešili portugalskega jarma.
Pogosto begunci niso na varnem niti v inozemstvu: 600 Namibijcev, ki so bivali V angolskem taborišču Ka-singa, je padlo pod južnoafriškimi bombami. Prav tako pogosto pa država, ki je begunce sprejela, begunce tudi izkorišča: značilen primer je Somalija, ki jim na stežaj odpira vrata tako zaradi političnih interesov kot zato, da si zagotovi čim večjo mednarodno pomoč, kakor zatrjujejo v diplomatskih krogih, (dg)
Prej moški zdaj ženska
NEW LONDON (Connecticut) — Robert Pol se je boril v Koreji, sicer je med osemletno vojaško službo preromal Japonsko, francoski Marok, Guam in Filipine ter prejel štiri laskava priznanja. S takšno »blestečo vojaško« preteklostjo se zdaj upravičeno poter guje za poveljstvo tukajšnje sekcije najbolj znanega ameriškega združenja bivših bojevnikov A-merican Legion. Toda Poi je v škripcih: ni več Robert, ni več torej moški, ampak plavolasa 50-letnica z imenom Bridgette. Leta 1973 je s kirurškim posegom v Mehiki Robert spremenil svoj spol, nakar se je Bridgette v Kaliforniji omožila z mornariškim strelcem.
Transeksualca ali ženske pa le ne bomo imeli za poveljnika, pravijo v »legiji«, vendar kaže, da je takšnih bolj malo. Vseeno bo sila težko, da Bridgette doseže svoj cilj.
Bolgarski avtomobilisti sredi križev in težav
SOFIJA — Po uradnih podatkih je v Bolgariji že več kot milijon osebnih avtomobilov, ali statistično povedano po eno vozilo na devet prebivalcev. Za zahodne razmere številke niso primerljive, za Vzhodno Evropo pa so ti podatki kar spodbudni, a kaj ko nihče ne ve, ali so tudi resnični. Že res, da je na Bolgarskem več kot milijon osebnih avtomobilov, ali koliko jih res zasluži to ime, je poglavje zase. Dobršen del zasebnega voznega parka ima namreč tako častitljivo starost, da bi lahko številne avtomobile uvrstili med muzejske esponate.
Po vsem sodeč v Bolgariji skoraj nihče ne vodi računa z domačimi zasebnimi avtomobilisti. Primanjkuje namreč mehaničnih delavnic in celo bencinskih črpalk, da ne omenimo garaž, ki so prava redkost. Bolgari se morajo torej kar sami znajti. A za razliko od Čehov in Slovakov, ki imajo staro tehnološko tradicijo, je ta pri Bolgarih bolj pomanjkljiva, da krožijo po cestah prava skrpucala, saj za marsikateri avto sploh ni več nadomestnih delov.
Bolgarija med drugim spada v skupino edinih treh evropskih držav, ki nima domače avtomobilske proizvodnje. Vsa vozila prihajajo torej iz uvoza, potrebe pa so vsako leto večje. Seznam ljudi, ki so že plačali predujem in čakajo na novi avtomobil, se je namreč neskončno podaljšal, saj obsega že 600 tisoč imen. Lani so uvozili 34 tisoč osebnih avtomobilov, da lahko letošnji prosilec novega avtomobila upa, da se bo do vozila svojih sanj dokopal čez 18 let. Za plansko gospodarstvo je to vsekakor prehuda zadeva. Ob tem je treba upoštevati, koliko denarja odvzamejo državljanom s predujmi.
Po vsem sodeč pa oblast še najbolj zaskrblja vprašanje iznajdljivosti državljanov. Ker manjkajo družbene servisne delavnice, nastajajo zasebne, seveda na črno. Marsikateri mehaničar pa popravlja v lastni režiji tuje v-tomobile kar v družbeni delavnici. Takim bodo bržkone stopili na prste, da bi pa odpravili razloge za tako obnašanje, bi bilo za plansko gospodarstvo prehuda zadeva.
Ljubavni napoj je bil premočan
LONDON — Po utrudljivih poslovnih sestankih v Glasgowu na Škotskem si je 21-letni londonski starino-slovec Paul Henry privoščil nočno dekle. V hotelski sobi ie na njeno prigovarjanje zaužil nekaj spolno dražljivih tablet, ki pa so nanj tako silovito učinkovale, da je v ljubezenskem opoju naravnost rjovel in spravil na noge vse hotelske goste. Ko je ponj prišla policija, še ni bil pri sebi, dokončno pa se je streznil, ko ga je sodišče obsodilo na globo 650 funtov šterlingov zaradi »nespodobnega ve denja«. V hotelski sobi je namreč kričavo nadrobno opisoval vse, kar se je dogajalo na postelji. Pilule, ki jih je pogoltnil, se imenujejo »black bom-bers«: zgovorno, kajne?
30 metrov padca škode pa malo
AVELLINO — Sreča pa taka! Težaka Alfonsa Calvaneseja, 51 let, iz Mercogliana je naenkrat začelo tiščati v trebuhu, pa je stopil po brvi navzdol, da počepne za grm. Hip pozneje se je pod njim vsulo in zgrmel je 30 metrov globoko na parkiran avto: predrl je vetrobran in obležal med sedeži. Človek bi mislil, da se je nesrečnik ves polomil, toda v resnici so se mu prelomila samo tri rebra.
Lastnik avtomobila, ki je bil ustavljen ob vznožju hriba Partenio nedaleč od svetišča Montevergine, je poklical karabinjerje, ki so ranjenca nemudoma prepeljali v bolnišnico v Avellino. Zdravniki so se nemalo začudili Calvanesejevi sreči.